HARODni GOSPODAR
GLASILO ZRDRUŽOE ZVEZE V LJUBLJHOI.
C	□	s	C	D	S-
Člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brez-		:: Telefon šteu. 21G. ::	
plačno. — Cena listu za nečlane po štiri			
krone na leto, za pol leta dve kroni, za		C, kr. poštne Pran. št. 61.846	
četrt leta eno krono; za elane zvezinih		Kr. ogrske „ „	„ 18,649	
zadrug po tri krone na leto. — Poaa-			
mezne številke 20 vin.	P L					 Ü	
c		■c	
A
Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. —
Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopue petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru.
I«
r
Tttebina:	Kreditna organizacija srednjega stanu v Avstriji. Obrtne kreditne zadruge na Kranjskem. Iz davčnega pravu.
Nekaj poskusnih vspehov. Zadružni pregled. Gospodarski pregled. Poročilo Gospodarske zveze v Ljubljani. Občni zbori. Bilance.
VABILO
k
REDNI
SKUPŠČINI
Zadružne zveze v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se vrši v pondeljek dne 4. maja 1914 ob 10. uri dopoldne
v Ljubljani v „Ljudskem domu“.
<->-----
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnji
Zvezini skupščini.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev letnega računa in bilance za
1. 1913 in sklepanje o porabi čistega dobička.
5.	Volitev odbora.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Prememba pravil.
8.	Posvet in sklepanje o osnutku zadružnega fonda.
9.	Sklepanje o maksimalni meji za posojila pri včlanjenih kreditnih zadrugah.
10.	Slučajnosti.
Dr. Jan. Ev. Krek,
predsednik.
Izvleček iz pravil. § 19. Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoji iz odposlancev Zvezinih članic.
Vsako Zvezino članico zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino članico pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezine članice. Ena oseba sme zastopati k večjemu 10 zadrug.
Glasovalna pravica se ravna po številu vplačanih deležev in sicer ima vsaka Zvezina članica, ki ima založenih do 10 deležev, po en glas in za vsakih nadaljnih polno vplačanih 10 deležev po en glas; vendar ne more nobena članica imeti več kot 10 glasov.
V smislu § 32. Zvezinih pravil izstopijo iz odbora gg dr. Matko Laginja, Ivan Cesar, Fr. Demšar, dr. Anton Korošec, Ivan Mahulja, Anton Abram, Anton Čok, Ivo Makjanič, dalje sta odborniško mesto odložila gg. dr. Ante Alfirevič in dr. Ivan Bilič Kovačevič.
Kreditna organizacija srednjega stanu v Avstriji.
Bruseljska mednarodna /veza za proučavanje razmer srednjega stanu, ki je 1. 1908 priredila na Dunaju drugi mednarodni kongres srednjega stanu, je pred kratkim izdala poročilo, v katerem se razpravlja o kreditni organizaciji srednjega stanu v raznih državah. Med drugimi je izšlo tudi tako poročilo o Avstriji. V uvodnem pregledu tega poročila se slika položaj kreditne organizacije v naši državi sledeče:
Početki kreditne organizacije za srednji stan v Avstriji segajo primeroma precej daleč nazaj, večje uspehe pa je bilo opaziti še-le, ko se je pričelo bolj smotreno gibanje za zboljšanje gmotnega položaja srednjega stanu, približno okoli 1. 1890.
Kakor v drugih deželah, je tudi v Avstriji v kmetijstvu 1. 1870 nastopila kriza, katere posledica so bile velike potrebščine po kreditu. Vsled tega, ker se je smela zemljiška posest svobodno deliti in vsled določb o dednem pravu je prišlo do tega, da so postala kmečka posestva prezadolžena. K temu se je pridružila nenadoma konkurenca novo otvor-jenih kmetijskih produkcijskih držav in velika izprememba v tržnih razmerah, povzročena po zgradbi novih železnic.
Ker je povsod manjkalo organizacij za preskrbo obratnega kredita, pomagali so si s tem, da so tudi obratne kreditne potrebščine pokrivali s hipotekami. V ta namen so služile hranilnice in sirotinske blagajne; ko pa seje prekoračila meja, do katere se je smelo po zakonu posestvo obremeniti, najemali so dolgove pri zasebnikih in so se tudi ti dolgovi zavarovali v zemljiški knjigi. Ta proces zadolževanja se je vršil popolnoma neracijonelno; mnogobrojne, razmeroma prav neznatne postavke — za nabavo semenskega žita, orodja, vprežne živine itd. — so se po vrsti vknji-ževale v zemljiško knjigo, pri čemur je seveda bila varnost poslednjih postavk vsled visokega vrstnega reda le fiktivna; vsled tega se je
morala plačevati visoka premija za riziko v obliki visoke obrestne mere.
Za zboljšanje teh razmer, katerih posledice še dandanes niso povsem odstranjene, je bilo predvsem treba ostro ločiti obratni in naložni kredit in za vsako vrsto poklicati v življenje posebne organizacije. Za preskrbo zadostnega in cenenega obratnega kredita so se začele ustanavljati rajfajznovke, na drugi strani pa za uničenje že napravljenih zemljiških dolgov hranilnice in različni zavodi za izdajo zastavnih pisem, predvsem občekoristni hipotečni zavodi.
Brzi in izvanredno uspešni razvoj vseh teh organizacij je v veliki meri pripisovati delu deželnih zborov. Kmalu potem, ko je bil izdan zadružni zakon iz 1. 1873, se je uvedla akcija za ustanavljanje rajfajznovk; v Nemčiji so skušali dobiti informacije in so potem kmetijskim občinam razpošiljali obširna pojasnila o tej novi organizaciji in o njenih prednostih. Tudi so dali deželni zbori na razpolago brezobrestne podpore za ustanovitve in večja posojila proti nizkim obrestim, kar naj bi pomagalo zadrugam preko prvih težav.
Tudi vlada si je pridno prizadevala pospeševati kmetijske organizacije z zakonitimi in upravnimi odredbami, z davčnimi olajšavami in slednjič s tem, da jim je naklonila gmotno pomoč. To pospeševanje od strani javnih faktorjev in izvrševanje revizije, katero so opravljali nekateri deželni odbori, je povzdignilo zaupanje kmetijskega prebivalstva do novih društev, katerim so dotekale vloge v prav veliki meri, tako da razpolagajo dandanes te organizacije v vseh deželah s tako velikimi vlogami, da presegajo kreditne potrebščine zadružnikov in da je treba za preostanke iskati naložb drugod. Tudi v tej smeri so se nekateri deželni zbori prijeli dela, kajti po vplivu deželnih zborov so se snovale osrednje zadružne blagajne, katere služijo deloma za izravnavo denarja, deloma skrbe za umno uporabo odvisnih kapitalij. Poleg tega so deželni zbori skrbeli za nadaljno razširjenje zadruž-
ništva in so snovali za različne panoge kmetijstva produkcijske in vnoveevalne zadruge. V ta Čas, ko se je osnovalo tako mnogo rajfajzenskih blagajn, sega tudi početek deželnih hipotečnih zavodov v večini avstrijskih dežel. Deželni hipotečni zavodi so organizirani na občekoristni podlagi, torej brez namena delati dobiček. Ti zavodi niso samo mogli odpomoči tekočim potrebščinam po investicijskem kreditu, ampak so tudi znatno olajšali obrestno breme dolgov, ki so izvirali iz prejšnjih časov in so bili po navadi dani proti visokim obrestim, s tem, da so jih unificirali, oziroma konventirali.
Nič manj važne za zemljiški kredit so postale hranilnice, ki so jih osnovala deloma občekoristna društva, deloma pa občine. Slednjič je kmetijstvu na razpolago v nekaterih deželah že od nekdaj ceneni in pripravni hipotečni kredit kumulativnih sirotinskih blagajn.
Skoraj istočasno s krizo, katera je nastopila v kmetijstvu v drugi polovici devetnajstega stoletja, je bila tudi obrt prišla v gospodarske stiske. Znani vzroki tega pojava, ki so bili v zvezi s splošnim gospodarskim razvojem, so se še poostrili po novem obrtnem redu, ki je bil 1. maja 1860 stopil v veljavo. Temeljna misel je bila, da se lahko vsakdo neomejeno peča z obrtnim delom in da svobodno izdeluje in prodaja svoje izdelke. Dasi-ravno je ta izprememba odstranila mnoge nepotrebne in zastarele stvari in ni šla tako daleč kakor približno istočasno izdani obrtni zakoni na Nemškem, vendar za takrat še ni bila umestna in je imela za prizadete kroge zelo škodljive posledice.
Ko se pa je 1. 1878 zlomila liberalna gospodarska politika s tem, da se je država zopet povrnila k varstveni carini, je našla tudi vedno večja stiska obrtnega srednjega stanu pri vladi in pri zakonodaji vedno večjo pozornost. Y obrtni red so se privzeli predpisi o dokazu sposobnosti, o koncesijoniranju posameznih obrtov in o ustanovitvi zasilnih zadrug, za kojih izpopolnitev je takratni trgo-
vinski minister baron di Pauli poklical posebne zadružne inštruktorje.
V drugi smeri se je gibala akcija, katero je bila vlada 1. 1892 započela sprva z zelo skromnimi sredstvi in s katero naj bi se položaj obrtništva zboljšal s poučnimi in gospodarskimi sredstvi: poučni tečaji za mojstre in pomočnike, pospeševanje nakupovalnih in produktivnih zadrug, preskrbovanje maloobrtnih strojev itd. Ker je imel ta poskus ugodne uspehe, je vlada korakala odločno v tej smeri naprej tako, da razpolaga danes akcija za pospeševanje obrti z že zelo obsežnim aparatom in s precej znatnimi denarnimi sredstvi. V obseg te akcije za pospeševanje obrti se je kasneje privzelo tudi vprašanje maloobrtnega kredita.
Že od nekdaj so prijatelji rokodelstva povdarjali, da se more njega gospodarski položaj zboljšati le s tem, da se osnuje zanj primerna organizacija za preskrbo zdravega in cenenega kredita. Vendar so bile pa težave, ki so se taki organizaciji stavile v okom, neprimerno večje kakor pri kmetijskem srednjem stanu. Podlaga kreditne organizacije, ki jo na kmetih daje zemljiška posest in poslopja, manjka pri obrti skoraj popolnoma. Tudi načelo neomejene zaveze, druga važna podlaga Rajf-ajznovega ustroja, se da pri kreditnih društvih mestnega srednjega stanu le težko izvesti. Slednjič pa tudi manjka pri obrti one obratne in gospodarske enakoličnosti, ki jo opažamo pri kmetijstvu. Nasprotno se pojavljajo tukaj nasprotstva konkurence z vso strogostjo; zlasti smatra boljše stoječi podjetnik v največ slučajih kot svojim koristim kvarno, da bi s svojim kreditom ali s svojim jamstvom pomagal malemu rokodelcu in tako okrepil njegovo tekmovalno silo. Zato se ogiblje kreditnih zadrug, ki so osnovane za rokodelca in sicer tembolj, ker dobi pri šulcejevih posojilnicah in pri diskontnih zavodih za javne knjižne terjatve v toliki meri kredit, da zadostuje njegovim potrebščinam.
Organizacij, ki dovoljujejo obrtnikom kredit, je res mnogo. Tako so hranilnice čeprav majhen del svojih sredstev naklonile obi'atnemu obrtniškemu kreditu. Predvsem pa je omeniti zadružno organizacijo, ki je privedla obrtni produkciji velike kapitalije. Kreditne organizacije Šulcejevega sistema so se v Avstriji močno razvile in so prišle do velikega pomena. Danes jih je nad 3000 z 1,700.000 člani in znašajo njihova aktiva nad dve in pol miljarde kron. Slika, katero nudijo te zadruge, ni nikakor enotna. Marsikatere se še drže občekoristnih načel Sulcejevih zadrug, druge pa so zadružni značaj čimdalje bolj otresale in so se razvile v male banke premožnega srednjega stanu. Nekatera društva so celo le po obliki še zadruge in so v resnici prava pridobitna podjetja.
Obrtniku, ki je brez sredstev in ki ne more dati nobenega objektivnega varstva za svoj kredit, so kreditne zadruge po navadi zaprte in zato je prihajal iz prizadetih krogov mnogokrat klic do vlade, da naj odpomore očividni kreditni potrebi rokodelcev. L. 1908 se je potem vlada res odločila, obseg obrtnega pospeševanja razširiti s tem, da mu je priklopila oddelek za kreditne zadeve. V ministrstvu za javna dela, ki ga je takrat vodil dr. Gressmann, se je posebni pisarni odkazala naloga baviti se s tem vprašanjem. Ta akcija, s pomočjo katere naj bi se ne osnovale samo nove, na strogo občekoristni podlagi stoječe zadruge, ampak naj bi se tudi že obstoječa društva v tem smislu reformirala, ima zaznamovati dokaj znatnih uspehov.
Slednjič je omeniti še prizadevanje nekaterih in sicer skoro izključno čeških bančnih zavodov, spraviti pod svoj upliv kreditna društva malih obrtnikov in jih zalagati s kapitalom. Spočetka so bile merodajne za podpiranje teh blagajn bolj narodnostne okoliščine. Od tedaj pa se je pokazalo, da je pozornost, ki jo velika banka obrača maloobrtnim kreditnim zadrugam, opravičena tudi že v samem gospodarskem položaju, ker je kapital, ki se je dal
na razpolago tem blagajnam, splošno naložen ravno tako varno kakor tudi plodonosno. Ta razvoj zasluži največje pozornosti.
Splošno se lahko reče, da potrebuje organizacija maloobrtnega kredita zlasti v mestih še nadaljne izpopolnitve, ker je treba zadostiti še mnogim in upravičenim potrebščinam. Izpopolniti pa se da omenjena organizacija uspešno le tedaj, ako se ravna po onih načelih, ki veljajo splošno za kreditne razmere. Mala obrt bo le tedaj dobila zadostni kredit, ako bo mogla dati dovoljno jamstvo za obre-stovanje in povrnitev svojih posojil.
V zgoraj navedenem delu se nahaja tudi poseben odstavek, ki se bavi s kreditno organizacijo zasebnih in javnih uradnikov, tega „novega srednjega stanu“. Poleg kreditnih zadrug se omenja uradniški kreditni zavod, ki je organiziral uradniški kredit po analogiji realnega kredita.
Obrtne zadruge na Kranjskem.
V plenarni seji kuratorija za pospeševanje obrti na Kranjskem, ki se je vršila dne (i. februarja, je bilo med drugim podano sledeče poročilo o delovanju nastopnih obrtnih pridobitnih in gospodarskih zadrug v I. 1913.
Sodarska zadruga v Češnjici pri Železnikih.
Ta zadruga je bila 1. 1902 ustanovljena in izdeluje ponajveč sodarske predmete iz mehkega lesa za transport in zabojnino. Ker so na eni strani za tako obrt ravno v njenem okolišu dani zelo ugodni pogoji glede dobave surovin in je na drugi bilo sodarstvo že tudi zelo upeljana obrt, se je zadruga hitro razvijala tako, da ima danes že nad 70 članov. S svojim solidnim delom pa si je tudi znala pridobiti na trgu dobro ime, tako da je brez težkoč prodajala svoje izdelke, seveda, kolikor je bila ugodna vsakratna sezija.
Za boljšo izrabo in lažje razkosavanje surovin postavila si je delavnico s stroji za obdelovanje lesa, ki jih goni vodna sila. Za boljšo izrabo vodne moči napravila je tudi elektrarno, ki daje razsvetljavo v lastnih za-
družnih prostorih, pa tudi oddaja električni tok za luč in silo v sosednji vasi.
Načrt za celo napravo je sestavil zavod, ki je imel tehnično nadzorstvo pri zgradbi.
Konec leta 1912 je prišla cela naprava v tek in po ravno enoletnem obratovanju se lahko trdi, da se je dobro obnesla. Od izrabljenih GO konjskih sil, se jih danes rabi komaj polovico, kar bo gotovo prav prišlo pri na-daljnem razvoju zadruge.
Cela naprava je veljala skupaj z nakupom vodne sile, njeno izrabo, betonsko stavbo, novim poslopjem, z vsemi stroji, električnim omrežjem ca. K 75.000'—.
Večino strojev je dobila od c. kr. mini-sterstva za javna dela kot desetletno brezobrestno posojilo v znesku K 12.000'—, ki ga je potem po posredovanju zavoda še zvišalo na K 18.500'—.
Za zgradbo je dovolil tudi deželni odbor prispevek K 4.000'— in naknadno na predlog zavoda K 2.000'—. Tako je dobila zadruga skupno približno K 25.000'— prispevkov, do-čim je poki'ila ostanek iz lastnega kredita.
Ker je imela ob koncu leta 1913 že za nad K 5.000'— oddanega električnega toka, je pričakovati, da bo v 10 do 15 letih amortizirala celo napravo že ne glede na prihranke, ki jih doseže s strojnim delom v svojem obratu.
Strojni obrat nadzira ravnatelj zavoda, ki pomaga tudi pri ureditvi vseh tehničnih vprašanj, kakor se vedno na novo ponavljajo pri vsaki taki, nekoliko večji napravi.
Žebljarska zadruga v Kropi.
Ta po svojem denarnem prometu naj večja in najmočnejša zadruga na Kranjskem je ob sodelovanju zavoda ravno v dobi tega poročila napravila sila važne korake za nadaljni razvoj in napredek svoje industrije.
Njenim ročnim izdelkom so se začeli pojavljati na trgu nevarni konkurenčni strojni produkti, ki bi lahko že v nekaj letih izpodrinili ročno delo zadružnih članov in vzeli stotero pridnim rokam zaslužek.
Tu pa se ponudi zadrugi prilika prevzeti stroje in trg njenega konkurenta, ki ga bo lahko izrabila sebi v prid. Po dolgih in napornih pogajanjih, ki so se jih osebno udeležili i-azen zastopnika zadruge tudi ravnatelj zavoda in zastopnik obrtno - pospeševalnega urada z njegovim juridičnim konzulentom, sklenila se je kupna pogodba, ki jo je omogočilo ministerstvo s tem, da je zagotovilo zadrugi za prevzetje strojev desetletno brezobrestno posojilo v znesku K 60.000'— in pa deželni odbor, ki je prevzel po dogovoru z minister-stvom garancijo vrače vanj a za znesek kron 20.000'—.
Zadruga za vnovčevanje lesa v Češnjici.
Kranjska dežela ima nad 40 odstotkov svoje zemlje pokidte z gozdi, ki so še danes bogat vir dohodkov njih lastnikom. Žal pa je gozdarsko gospodarstvo pri nas v krogih malih posestnikov dokaj neracijonalno, vrhutega pa še pospešujejo razne trgovske pogodbe s tujimi državami in tem primerno prikrojeni železniški tarifi izvoz surovega lesa.
Da brani koristi domačega gozdarstva in lesne obrti, ustanovila se je navedena zadruga, kot prva te vrste v Avstriji in je začela poslovati v tem letu. Zavod ji je napravil vse potrebne meritve in načrte za zgradbo žage ter oskrbel tudi vloge na oblastva. Poleg tega jo je podpiral tudi v njenem trgovskem poslovanju.
Čevljarska zadruga v Žireh.
Čevljarstvo je v Žireh cvetoča ročna obrt in ima v tamošnji zadrugi svoje središče. Zadruga si je zgradila po načrtu, izdelanem od zavoda, novo lastno enonadstropno poslopje, v katerem ima nameščeno skupno delavnico in blagovno blago. Solidnost takih zadrug sloni na razmeroma visokih deležih, ki jih je na priporočilo zavoda zvišala na K 500. Za zadružno poslopje je dovolil deželni odbor prispevek v znesku K 3.000'—, od katerega se je zadrugi nakazalo K l.OOO*— že v letu 1912, znesek K 2.000*— pa v tem letu, potem ko je zadruga zvišala deleže.
Slamnikarska zadruga v Mengšu.
Slamnikarstvo je bilo pred leti cvetoča domača obrt, ki jo je pa danes že povečini izpodrinila tovarniška produkcija. Ta zadruga združuje nekaj somostojnih slamnikarjev in domskih delavcev, ki so pri njej redno uposleni. Ker je njen produkt predmet svetovne trgovine, navezana je v svoji kupčiji na tuje zastopnike, od kojih poštenosti odvisi uspeh zadruge, kar je zanjo pač največja težkoča. Slabe gospodarske razmere niso prizanesle tudi njeni kupčiji in ji je zato na predlog zavoda dovolil deželni odbor K 3.000*— začasnega brezobrestnega posojila, ministerstvo pa ji je nakazalo K 500*— prispevka za pokritje obresti prometnega kapitala.
Kitarska zadruga v Domžalah.
Razvita tovarniška slamnikarska industrija v okolišu Domžal je dala priliko in podlago za ustanovitev kitarske zadruge, ki si je stavila nalogo, vpeljati pletenje kit za slamnike in klobuke kot domačo obrt. Zadruga je našla med ljudstvom obilo zanimanja, nizki deleži so olajšali pristop tako, da šteje danes več kot sto članov in Članic. Dežela in država je upoštevala pomen te zadruge — ki bi bila morala ravno pri domačih tovarnarjih najti več zaslombe •— in sta ji nakazali z ozirom na velike stroške za izobrazbo pletic in pri trgovskem prometu, vsaka po K 3.000*-prispevka.
Prva mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano.
Dočim ima z ozirom na lego, dobro strojno opremo in električni obrat zelo ugodne eksistenčno pogoje, slabi časi tudi njej niso prizanesli in ji je dovolilo misterstvo podaljšavo roka za vračevanje posojila za strojno opremo.
Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču.
Izmed vseh zadružnih organizacij je ta največ navezana na eksport na Balkan in je bila zadevna gospodarska kriza ena njenih najhujših preskušenj, ki jih je pa s pomočjo že v letu 1912 nakazanih prispevkov države
in dežele prestala in je upati, da prinese zboljšanje splošnega gospodarskega položaja tudi v njeno poslovanje nov napredek.
Iz davčnega prava.
Nakupna knjižica pri konsumnih društvih ne upliva na davčne ugodnosti.
Gospodarskemu trgovačkomu društvu v Premanturi je bilo c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu z odlokom z dne 7. julija 1913, št. 194 predpisalo pridobninski davek v vsem obsegu, češ da iz zadruginih pravil ni izrecno razvidno, da more zadruga poslovati le s svojimi člani.
Proti temu napačnemu tolmačenju se je zadruga po svojem pravnem zastopniku dr. La-ginji pritožila na upravno sodišče, ki je o pritožbi razpravljalo dne 12. novembra 1913 (posl. št. razsodbe 11662 ex 1913). Razsodilo je, da izpodbijani odlok v zakonu ni bil utemeljen in se ima vsled tega razveljaviti.
Razlogi, na katere se opira upravno sodišče, so za vsa konsurnna društva važni in zato priobčujemo ta del razsodbe dobesedno.
Upravno sodišče pravi v razlogih:
„Davčna polajšava temeljem £§ 85. in 100., odst. 11. zakona o osebnih davkih se je pritožujočemu se društvu odrekla, ker poslovanje zadruge po zadnjem odstavku § 1 7. pravil ni izrecno in na nedvoumen način omejeno na lastne člane.
Na podlagi te določbe pravil bi bilo namreč za slučaj, da bi sc otvorila zadružna gostilna, vsakemu prosto ondi kupovati vino, ne da bi bilo treba pokazati legitimacijo.
To ni pravilno. Na popolnoma nedvoumen način izraža § 3. pravil, da je poslovanje omejeno na lastne člane, pri čemer je še izrečno pripomnjeno, da velja to za prodajanje v proda-jalnicah in v gostilni. Od tega načela ne dela § 17. pravil nobene izjeme, kajti ta paragraf ne določa kroga onih oseb, ki morejo v društveni prodajalnici, oziroma v gostilni kupovati
blago, oziroma vino, temveč je v tem paragrafu ugotovljena določba le v tej smeri, da mora vsak član, ki hoče kupiti blago na upanje, imeti knjižico, v katero se mora zabeležiti vse, kar se kupi in plača in da se brez take knjižice ne sme ničesar oddati iz društvene zaloge. Dalje pa § 17. tudi odreja, da za prodajo vina v društveni gostilni taka knjižica ni po-
v
trebna. Ce samo za prodajo vina ni treba izstaviti knjižice, oziroma je ni treba pokazati ob nakupu ter ni treba ničesar vanjo vknjižiti, potem s tem še ni določeno, kakor meni re-kurzna oblast, da se sme vino v društveni gostilni prodajati vsakomur, temveč da ni treba legitimacije po knjižici za prodajo vina, ki se sme po § 3. pravil oddajati le članom.
Legitimacija po knjižici se zahteva ravno le za slučaj, da se blago prodaja v prodajalnici na upanje; taka legitimacija se za prodajanje v gostilni sploh ni mislila vpeljati, ker kakor jasno izvaja pritožba, se v gostilni sploh ničesar ne sme dati na upanje, odredba, ki je zelo razumljiva, ker prodaja vina v gostilni na upanje ne more biti niti v moraličnem niti v gospodarskem interesu članov zadruge in ker torej ni razlogov, da bi se kreditiralo ob nabavi vina v gostilni, vsled tega ni potrebno v ta namen ugotoviti kake posebne določbe, kakor legitimacijo po knjižici in vpisovanje vanjo. Besedilo zadnjega odstavka § 17. sicer res ne izraža te tendence, na drugi strani se pa tudi to besedilo ne more razlagati tako, da je vsled tega, ker se za prodajo vina ne zahteva legitimacija, dopustno prodajati ga vsem obiskovalcem gostilne, torej tudi nečlanom; kajti ta legitimacija se splošno tudi ne zahteva pri prodaji blaga v prodajalnicah, umpak le tedaj, če se blago da na upanje, nikakor pa ni knjižica predpisana za slučaj, da se blago oddaja proti gotovemu plačilu, vsled česar se iz gole ustanovitve, da pri prodajanju vina iz društvene gostilne ni potrebna nikaka knjižica, tudi ne more sklepati, 'la je s tem izključena vsaka presoja v tej smeri, ali je kupovalec član zadruge ali ne
in da bi se torej smelo vino v gostilni oddajati tudi nečlanom.
Knjižici v tem danem slučaju sploh ne pristoja značaj legitimacijskega papirja, ampak ima pokazanje knjižice ob nakupu na upanje samo namen, takoj vpisati v to knjižico kreditno opravilo, oziroma plačilo v gotovini, ki se je dalo na račun izvršenega kreditiranja, da se s tem izogne morebitnim terjatvam in ugovorom, kakor se lahko pripeti pri kmetiškem prebivalstvu, ki je v denarnih poslih in njih knjižnih izvedbah še malo izšolano. Knjižica daje dolžniku možnost takoj kontrolirati pravilnost v posameznem slučaju napravljene zabeležke bodisi na debet-strani bodisi na kredit-strani in mu omogoča dalje, da more lahko presoditi, če bo še mogel dobiti kaj na upanje.
Knjižica pa daje tudi na drugi strani poslovodji, oziroma društvenim uslužbencem možnost, da morejo na priprost način, — s samim vpogledom v knjižico — ugotoviti dolg dotičnoga člana in se morejo brez pregledovanja lastnih knjig hitro odločiti, ko se želi nov kredit.
S tem in dalje, ker tvori ta knjižica pri prepiru o posameznih kreditnih postavkah, oziroma o izvršenem odplačilu, važno dokazilo, je opisana narava te knjižice in je dokazano, da ji ne pristoja značaj legitimacijskega papirja. Ako kako društvo omejuje svoje poslovanje samo na eno občino in vrh tega še na kmečko občino, ki nima velikega števila prebivalstva in kjer okolnost, ali je kak prebivalec član konsumnega društva, navadno ni neznana, tedaj je nepotrebno, da bi se moral pri posameznih poslih izkazati, ali pripada društvu in bi se s tem poslovanje le otežkočilo.
Po pravilili je torej oddaja vina iz društvene gostilne omejena na člane; da bi se pa proti določbi pravil dejansko prodajalo vino nečlanom, tega davčna oblast sploh ne trdi in ni v spisili o tem nobene ugotovitve.
Vsled tega je bilo izpodbijani odlok kot v zakonu neutemeljen zavrniti.“
Nekaj poizkusnih vspehov.
Na poizkusnem zemljišču deželnega odbora priredili so se v preteklem letu poizkusi z raznimi vrstami krompirja, sladkorne pese in domače detelje iz raznih krajev ter podajamo v sledečem dosežene vspehe, v kolikor so zanimivi za javnost.
a) Poizkusi s krompirjem in sladkorno peso
so imeli predvsem namen pokazati množino pridelka in vsebino škroba v krompirju, odnosno sladkorja v sladkorni pesi. Vrste krompirja in z njim doseženi vspehi so razvidni in sledeče razpredelnice.
Opombe	Jako močne rašče, zdrav in pozno zrel. Podobnih svojstev kot gorenji. Občutljiv napram glivičnim boleznim. Močno občutljiv napram glivičnim boleznim, zgodnji. Močno občutljiv napram glivičnim boleznim, zgodnji. Je že v zemlji skoro ves segnil!
Vsebina škroba v odstotkih	cp	cp	Oi	^	^	. t—	CO	l—	l—	I- T—<	T—<	y—>	T—<
Pridelek v q izračunjen na 1 ha	CO (M	O	. CO	CTS — fO	30	-t	“N	1
Vrste krompirja	Ursus . . . Magnola . . Potentat . . Lucya . . . Topas . . . Kaiserkrone
Od sladkorne pese so se preskušale s sledečim vspehom vrste, ki jih prinaša tu zraven priobčena razpredelnica.	
(jlnojilo se je krompirju kakor tudi pesi edino z umetnimi gnojili in sicer krompirju z 600 kg rudninskega superfosfata, 450 kg kalijeve soli in 130 kg žvepleno kislega amonijaka na ha. Sladkorni pesi pa, ker je sledila

ož	cč	>■
o ;
c >o
s k
po močno zagnojeni koruzi, se je dodalo samo čilskega solitra in sicer 400 kg na ha. K temu bi bilo še pripomniti, da ima poizkusno zemljišče samo kakih 30 cm močno, peščeno — humozno obdelovalno plast, katera nižje prehaja v naplavljen prod.
Kakor je iz razpredelnic razvidno, so dali ti, za našo deželo novi industrijski pridelki prav visoke letine in zadovoljive množine Škroba odnosno sladkorja za industrijske namene. Poizkus je dalje pokazal, daje krompir „Kaiserkrone“ vsled prevelike občutljivosti napram glivičnim boleznim (peronospori, gnilobi itd.) nesposoben za naše razmere ter da istega iz navedenega vzroka ne kaže dalje pomnoževati.
b) Poizkusi z domačo deteljo imajo
namen primerjati medsebojno vrednost laške, štajerske in kranjske domače ali črne detelje in to radi tega, ker se semena teh treh vrst pri nas največkrat sejejo. Priredili so se v to
svrho na šest parcelah trije vsporedni poizkusi. Plevela čisto deteljno seme se je vsejalo pod oves, ki se je zelen pokosil. Prva košnja de-delje (strniščnica) se je sveža stehtala in pridelek po suhi snovi izračunal na dobro posušeno deteljo (z 150/0 vlage) ter je znašal poprečno:
pri	kranjski	detelji	....	O'Ž’h	q	na	ha,
pri	štajerski	detelji	....	74'0	q	na	ha,
pri	laški detelji.........99-9	q	na	ha.
Detelja	je kasneje dala še jedno	(tretjo)
košnjo katera se ni tehtala; navidezno pa je bil pridelek skoro jednak prvemu.
Kakor je iz utežnih vspehov razvidno, prednjači za sedaj v pridelku laška detelja; treba je pa, predno se izreče sodba za to ali ono vrsto, počakati kako bodo posamezne vrste prezimile in kakšne košnje bodo dale v tekočem letu.
Dalje sta se zasejala še dva poizkusa z neočiščenim deteljnim semenom laške in kranjske proizhodnosti (prevenijence), ki naj bi poka-kazala, kateri pleveli so značilni za eno ali drugo vrsto. Zal se to, vsled nerodnosti koscev, ki so pridelek pokosili prvič prezgodaj in ga potem še iz obeh parcel zmešali skupaj, ni moglo dognati.
Gnojilo se deteljam ni, ker so sledile za močno zagnojenimi okopavinami. Potrebna semena je oskrbelo kmet. komično preskuševa-lišče v Ljubljani.
Zadružni pregled.
Nov vlom v posojil nično blagajno v Istri. V letošnji 4. številki smo bili opisali vlom pri Ka-štclirskcm društvu za štednju i zajmove, ki je bil izvršen dne 10. februarja. Skoro mesec dni pozneje, t. j. dne 8. marca so se lopovi zglasili pri posojilnici v Lanišču in jo okradli. Vlom je bil tu izvršen skoraj ravno tako kakor v Kaštelirju. V nedeljo zjutraj okoli 9. ure je izročil posojilnieni računovodja slugi ključe od posojilniške sobe in zunanjih vrat. Kmalu nato je prišel sluga za njim in ga obvestil, da je v posojilnici vse razmetano. Ko se je računovodja vrnil, videl je, da je blagajna zgoraj in od strani pokvarjena. Pozvali so odbornike in
župana in otvorili blagajno, v kateri ni bilo več nego 4 vinarji.
Ostali denar, 9828-80 kron, so bili tatovi od- j nesli. Knjige in papirje so pustili, samo razmetali so jih po sobi. Posojilnica je imela le slučajno v blagajni toliko denarja, ki ga je menila izdati ljudem, ki so ravno tisti teden mislili odpotovati v večjem številu v Ameriko. Varnostna, oblast je prijela tri osebe, na katere leti sum, da so posojilnico okradle.
Tudi to posojilnico je bila dala Zadružna zveza v Ljubljani kot svojo članico zavarovati proti vlomu pri družbi Assicurazioni Generali v Trstu.
Ravnokar smo dobili obvestilo, da bo posojilnici povrnjen ves ukradeni znesek; poleg tega se ji bo povrnila tudi škoda, ki je nastala pri blagajni.
V	prejšnjih letih se dolgo ni nič slišalo o kakem vlomu pri naših posojilnicah. To je pa sedaj v razmeroma kratkem času že tretji. V noči od 26. do 27. septembra 1913 je bilo vlomljeno pri Hranilnici in posojilnici v Semiču na Kranjskem, kjer so tatovi odnesli 1585 kron. Dne 10. februarja 1914 je bilo vlomljeno pri Kaštelirskem društvu za štednju i zajmove v Istri (ukradenih 2213-32) in sedaj zopet v Istri pri posojilnici v Lanišču.
V	vseh slučajih so bile posojilnice zavarovane potom Zadružne zveze v Ljubljani pri Assicurazioni Generali v Trstu, ki se je napram vsem omenjenim zadrugam izkazala v vsakem oziru kot zelo ku-lantno in jim je povrnila vso škodo, ki so jo trpele ne samo na denarju ampak tudi blagajnah. Zadružna zveza je s tem zavarovanjem obvarovala svoje članice prav znatne škode in sicer ne samo gmotne, ampak tudi one, ki bi jo prizadete posojilnice trpele na svojem ugledu, ako bi ne bile dobile odškodnine za ukradeni denar.
Hrvatska poljodjelska banka v Zagrebu, ki je denarna centrala hrvatskih kmetijskih zadrug v banovini, je imela koncem lanskega leta pridruženih 268 zadrug. Tekom leta 1913 je bilo osnovanih 16 novih zadrug. Skupno število udov pri vseh teh Članicah je znašalo '38.215 in se je od 1. 1912 pomnožilo za 438. Zadruge so imele skupaj 424.127 K vplačanih deležev, celokupna njihova rezerva je znašala 676.514 K, hranilne vloge pa 3,888.508 95 K; članice so torej imele na razpolago 4,989.149-93 K svojih sredstev. Pri centrali so bile proti meničnemu pokritju dolžne 7,790.637 K, v tekočem računu proti vknjižbi pa 297.215-64 K. Po zadrugah izdana posojila so znašala 11,437.610 K 98 v. V 1. 1913 so člani povrnili zadrugam na po-
sojilih 1,472.869,74 K. Celokupnega prometa so imele vse zadruge 41,017.133 K.
.	Glavnica poljedelske banke znaša 1,500.000 K,
čistega dobička je imela 150.024-94 K. Banka ima podružnico na Reki in ekspoziture v Bribiru, Gabru in na Hreljinu; afilirana pa ji je Hrvatska zadružna banka v Sarajevu.
Gospodarski pregled.
Deveti avstrijski vinorejski kongres se
vrši letos v času od 5. do 13. septembra v Gorici. Istočasno s kongresom, na katerem se bodo razpravljala vprašanja velike važnosti, se priredi tudi razstava vina, grozdja, vinarskega in kletarskega orodja in strojev ter pokušnja vin. Nameravani so tudi razni poučni izleti. Kongresov program, vzorci pristopnic, vse objave in potrebna pojasnila se dado radovoljno vsakemu, ki jih želi imeti. Vsa vprašanja naj se naslovijo na: Predsedstvo vinorejskega kongresa v Gorici — deželni dvorec, član kongresa more postati vsakdo, ki naznani udeležbo pri kon-gresovem odboru in plača pristopnino 10 kron. Kmetijska in vinorejska društva kakor tudi zadruge so upravičene udeležiti se kongresa in odrediti |h kon-gresovim sejam svoje odposlance, članarina se mora plačati za vsakega odposlanca. Vsi udeleženci imajo pravico udeleževati se razprav, ^zborovanj in glasovanj na kongresu, staviti predloge in posečati razstave, ki se prirede povodom kongresa, kakor tudi udeleževati se izletov itd. Udeleženci dobe brezplačno izvod poročila, ki se objavi o kongre-sovih razpravah. Kongresove razprave se morejo vršiti v vseh deželnih jezikih. Sklicatelj kongresa je avstrijsko državno vinorejsko društvo.
Nove odredbe za izvoz avstrijskih vin na Ogrsko. Poljedelsko ministrstvo nam poroča: Na vinski produkciji in trgovini z vinom interesirani krogi naših južnih dežel so pred nekaj časa obrnili pozornost avstrijske vlade na to, da'jim'ogrske oblasti pri uvozu avstrijskih, osobito dalmatinskih vin na Ogrsko napravljajo težkoče s tem, da so poostrile vinsko kakovost zadevajoče nadzorstvene odredbe. Od avstrijske strani so se z ogrsko vlado takoj uvedla pogajanja, ki so sedaj dokončana in so [privedla do povsem zadovoljivega v zaključka. DoČim se je namreč dosedaj preventivnomu splošno izvrševala revizija vina, ki je odhajalo iz Avstrije na Ogrsko, se bo v bodoče izvrševala poskušnja le glede posameznih pošiljatev in sicer po zagotovilu ogrske vlade samo tedaj, ako bo pri kaki taki pošiljatvi dan konkreten povod, ki bo na zanesljiv
način opravičeval sumnjo, da dotična pošiljatev po svoji kakovosti ne odgovarja ogrskemu vinskemu zakonu. V vseh slučajih, ko se bo avstrijskim vinom kaj očitalo, bo ogrska vlada takoj sporočila c. kr. poljedelskemu ministrstvu dotične analize obenem z mnenjem strokovne komisije za poskušnjo vina.
Da se promet z vinom še bolj zavaruje in da se čimbolj skrčijo oni slučaji, v katerih se nameravajo posamezne pošiljatve preskušati, uvedel sc je sistem certificiranja po vzorcu dogovorov, sklenjenih med Avstrijo in Nemčijo. Kmetijska kemična poskuševališča na Dunaju, v Linču, Gorici, Splitu in Št. Mihelu, ki jim je poverjena kontrola nad prometom z vinom, so se namreč pooblastila, na željo eksporterjev preiskovati poskušnje vina, namenjenega za izvoz na Ogrsko, oziroma na Hrvaško in o tem sestavljati certifikate, da dotična pošiljatev odgovarja predpisom ogrskega vinskega zakona. Potrebne tiskovine je moči dobiti ali pri imenovanih poskuševališčih ali pa naravnost v državni tiskarni na Dunaju.
Na deželni gospodinjski šoli v Kepnjah
se zaključi zimski tečaj dne 25. aprila t. 1. Letni šestmesečni tečaj pa se prične dne 5. maja t. 1. in bo trajal do 25. oktobra t. 1. Sprejemajo se gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14. leto. Učenke ostanejo ves čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in drugo. Za obrabo pohištva in učil je plačati za cel tečaj enkrat 15 K. Prošnje za vsprejem je vlagati najkasneje do 20. aprila t. 1. pri vodstvu šole v Repnjah. Prošnjam je pri-dejati zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in za-vezno izjavo staršev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi celi tečaj v zavodu. Pripomni sc, da se uče gojenke teoretično in praktično vsega gospodinjstva kot kuhanja, šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora.
Na deželni gospodinjski šoli na Vrhniki se prične šestmesečni letni tečaj dne L maja in bo trajal do 1. novembra t. 1. Sprejemajo sc gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14. leto. Učenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in drugo. Prošnje za vsprejem je vlagati najkasneje do 28. aprila t. 1. pri vodstvu šole na Vrhniki. Prošnjam je pridejati zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in zavezno izjavo staršev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi celi tečaj v zavodu. Gojenke sc uče teoretično in
k
praktično vsega gospodinjstva kot kuhanja, šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora.
Mlekarski tečaj na Vrhniki. Na mlekarski šoli na Vrhniki priredi deželni odbor v času od 4. maja do 15. septembra t. 1. mlekarski tečaj. V tečaj bo sprejetih 12 fantov in 6 deklet v starosti 16 do 28 let, ki znajo pisati in računati, o čemer bo prosilcem prestati vsprejemni izpit. Stanovanjc bo brezplačno za moške na mlekarski, za dekleta na gospodinjski šoli, pač pa si morajo učenci in učenke sami skrbeti za luč in pranje perila. Dekletom je prinesti s seboj' tudi posteljno perilo in odejo. Izvenkranjci sc sprejmejo v tečaj, v kolikor ne bodo mesta zasedli domačini. Izvenkranjci morajo tudi plačati takoj pri vstopu moški 50 K, dekleta 40 K šolnine. V svrbo pokritja stroškov za hrano, šolske potrebščine, vožnjo itd., kateri načeloma zadenejo udeležence same, pa je deželni odbor določil po šest ustanov za fante in dekleta iz Kranjskega po 30 K na mesec.
Prošnje za vsprejem je vlagati pri deželnem odboru najkasneje do 24. aprila t. I. Prošnjam je priložiti zadnje šolsko izpričevalo. Oziralo se bo pri sprejemu v prvi vrsti na one prosilce, ki jih priporočajo domače mlekarske zadruge.
Poročilo Gospodarske zueze u Ljubljani.
Umetna gnojila:
Rudninski s u p e r f o s f a t. Gospodarska zveza ima superfosfat vedno v zalogi in ga prodaja na drobno iz svojega skladišča po K 7-— za 100 kg. Zadrugam priporočamo, da naročajo skupno v celih vagonih, ker s tem si prihranijo veliko izdatkov na voznini. Pri odjemu celega vagona ponudimo superfosfat s 14% v vodi razstopne losforove kisline po K 6-70 za 100 kg franko vsaka postaja na Kranjskem.
To m asova žlindra 18% stane K 7-— franko naše skladišče, višje ali nižjeodstotna 34 vinarjev dražje ali cenejše. Pri odjemu celega vagona sc zaračuni 18% po K 5-70 franko kolodvor Trst.
Kalijeva sol stane 12-80 za 100 kg. Kdor gnoji z rudninskim superfostatom ali tomasovo žlindro, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo, ki vsebuje 42% kalija ali pa skaj-nitom, ki vsebuje 12—14% kalija. Samo ob sebi umevno priporočamo kalijevo sol, ki vsebuje trikrat toliko kalija kakor kajnit. Kajnit stane K 5’50 za za 100 kg.
Kostno moko prodaja Gospodarska zveza po K 10 za 100 kg.
Čilski s o lit ar stanc K 32-— za 100 kg franko postaja Ljubljana.
Amonijev sulfat stanc K 34'— za 100 kg.
Krmila:
Tropine podzemskega oreha vsebujejo 56 do 57 odstotkov beljakovin in maščobe, vsled česar jih zadrugam, kakor tudi posameznim živinorejcem toplo priporočamo kot vspešno močno krmilo. Stanejo K 20•— za 100 kg; pri odjemu celega vagona dovolimo znaten popust.
Lanene tropine, ki so pri kranjskih živinorejcih že splošno znane oddaja Zveza po K 20'— za 100 kg.
K lajn o apno je potreben dodatek h krmi zlasti, kjer nimajo krmila dovolj rudninskih snovi v sebi. Klajno apno stane v pošiljatvah od 5 kg do 50 kg po 24 vinaijev nad 50 kg po 22 vinarjev. Pri manjših pošiljatvah se računi zavoj in vozni list 20 vinarjev.
■ Koruzo ima Zveza vedno v zalogi. Ker pa ima napravljene velike sklepe od največjih dobaviteljev, svetuje se, da zadruge naročajo koruzo skupno vsaj en vagon. Na drobno prodaja koruzo po K 16-— franko Ljubljana; pri naročilih v celih vagonih pa bode mogla dovoliti veliko popusta. Nova koruza stanc K Id'SO za 100 kg franko Sisek.
Vino na prodaj:
Gospodarska zveza ima v zalogi veliko izbero finega naravnega vina. Izbira vina je bila letos tem težja, ker se je vršila na veliko krajih trgatev v deževnem vremenu, kar je slabo vplivalo na kakovost vina. Vina v kleti Gospodarske zveze pa so vsa zdrava, prijetnega okusa in nakupljena od najzanesljivejših Članov, vsled česar prevzame Gospodarska zveza za pristnost popolno garancijo in
se sme rabiti vino za sv. i
laše. Cene so sledeče:
Vipavsko vino belo, delano p
načinu		K 44-—
Rizling		K 60'—
Burgundec 		K 52-—
Bizelec heb (1913)		K 50'—
Bizelec rudeč (1913)		K 50'—
Bizelec beli 1. 1912		K 54-—
Bizelec rudeč 1. 1912		K 54-—
Istrijan beli 1912		K 42-—
Dalmatinec (starina)		K 64-—
Rebula		K 58'—
francosken
Vse cene se razumejo za 100 1 franko postaja Ljubljana, plačljivo v 30 dueli brez odbitka. Sode nad 300^1 posodi Zveza brezplačno za 2 meseca.
Stroji:
Skladišče za poljedelske stroje je sezidano in stroji so že razstavljeni. Na to skladišče prav posebno opozarjamo zadruge kakor tudi posamezne člane. Razstave se udeleže največje avstrijske tovarne, katere bodo imele celo leto svoje stroje razstavljene, tako da Zvezi ne bode treba priporočati strojev le na podlagi cenikov, ampak bode vsak lahko sam videl, kar si hoče naročiti. Zadruge prosimo, da naj tudi svojim članom priporočajo, da si naše skladišče ogledajo. Vsem živinorejcem priporočamo rezalni stroj „Ekonom“ za rezanje repe, krompirja, korenja, pese itd. V svoji stalni zalogi imamo vedno na razpolago vse poljedelske in gospodarske stroje, priznano najboljših izdelkov prvovrstnih tu- in inozemskih tovarn. Vsakdo si stroje lahko ogleda kakor: motorje, mlatilnice in mline na ročni, motorni ali obrat z gepeljnom, slamoreznice, kosilce za seno in žito, čistilnike, pajklje, gepeljne, sesalke in raz-pršilnikc za gnojnico, pluge, brane, stiskalnice za seno, grozdje in sadje, cirkularne žage, stroje za robkanje koruze, razsipalnike za umetna gnojila, ndine za šrotanje, sejalnike, brzoparilnike, škropilnice, tehtnice in poleg tega še vse druge za poljedelstvo potrebne predmete. Stroje prodajamo po izvirnih tovarniških cenah, odštevši najvišje popuste
ter je sleherni lahko prepričan, da dobi za nizko ceno resnično dobro blago. S strokovnjaškimi nasveti, kakor specijalnimi ponudbami smo vedno na .lazpolago.
Nakupi.
Kmetovalce kakor tudi zadruge opozarjamo, da najbolj zanesljive podatke o cenah poljskih pridelkov dobe pri Gospodarski zvezi. Zveza nakupuje vse poljske pridelke, vsled česar vabimo člane, da takoj priglase ktere pridelke in koliko morejo prodati. Zlasti pa prosimo da nam ponudijo:
Glavni eksportni predmet naših poljskih pridelkov je iižol „ribničan“. Zadruge kakor tudi posamezne člane prosimo, da ponudijo Gospodarski zvezi ves njihov pridelek. Zaradi ugodnih trgovskih zvez plačuje Gospodarska zveza fižol po najvišjih dnevnih cenah.
Krompir letos nima dobre cene. Dobra letina na Goriškem in Ogrskem je vzrok, da se more prodajati krompir tako v Trstu kakor v Reki okroglo po 5 K za 100 kg, kar odgovarja ceni K 4 do K 4-20 za 100 kg franko Ljubljana.
Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza za vojaštvo. Člani naj prijavijo razpoložljivo množino.
Smrekovi storži se še veliko premalo izvažajo. Tudi ta predmet more prinesti lepe novce. Storži so zreli meseca novembra in odsvetujemo, da bi se prezgodaj trgali, dokler ni še seme dovolj zrelo za kaljivost. Tudi storže moremo kupovati le v celih vagonih. Zadruge prosimo, da nam sporoče, koliko nam morejo preskrbeti storžev. Cene se določijo šele pozneje.
Vabilo na XX. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Trnovem,
reg. zadr. z neom. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo dne 24. maja 1914 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Volitev načelstva, fi. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem kraju in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na udeležbo elanov.
K obilni udeležbi vabi
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi,
rogistrovanc zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 26. aprila 1914 ob 3. uri popoldne. Dnevni rod:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
8. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Stari Loki,
reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 3. maja 1914 ob 4. uri popoldne v uradnici.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Zrečah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. maja 1914 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Pripomba: Če bi omenjeni občni zbor ne bil sklepčen, vrši se z istim vzporedom čez pol ure drugi občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število pričujočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnico in posojilnice v Artičah,
registr. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 17. maja 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice v hiši Slovenca, Spodnji Pohanci št. 18.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Sprememba pravil § 34. znižanje nadzorstva.
6.	Kazni nasveti.
Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 32. zadružnih pravil, pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Gospodarske zadruge v Češnjici,
reg, zadr. z omej. zav.
ki sc bo vršil dne 25. aprila 1914 ob 4. uri popoldan v lastni hiši.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Zadruge za vnovčevaiijc lesa na Češnjici,
reg, zadr. z oni. zav.
ki se bo vršil dne 26. aprila 1914 ob 31/2- uri popoldne v prostorih hranilnice in posojilnice na Češnjici.
D n e v n i r e d:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice za slovenjegraški okraj v Št. liju pod Turjakom,
registr. zadr. z neom. zavezo, kateri sc vrši dne 4. maja 1914 ob 2. uri popoldne v posojilničnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1, 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v 1'redloki,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 19. aprila 1914 ob 4. uri popoldne v kaplaniji v Predloki.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sluö.'ynosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno, ne glede na število navzočih članov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Stari Loki,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 4. maja 1914 ob 4. uri popoldne v prostorih GaSparja Karlin (Plevna na Suhi). Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na IV. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Bilčovsu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki so vrši v nedeljo dne 19. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v župnišču v liilčovsu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboruj
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev enega člana v nadzorstvo.
7.	Sprememba pravil glede zadružnih deležev.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ob določenem času ne bil deseti del zadružnikov zbranih, vrši se na istem mestu in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, kteri sme brezpogojno sklepati
K obilni vdeležbi vabi	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah,
registr. zadr. z neom. zav.,
kateri se bode vršil dne 3. maja 1914 popoldne ob 23/4. uri j v dvorani Zadružnega doma v Velikih Laščah.
Dnevni r e d:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov.
Vabilo na VI. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Jan/iti na Dravskem polju,
reg. zadr. z neomejeno zavezo,
ki se vrši na belo nedeljo dne 19. aprila 1914 po večernicah ob 3. uri popoldne v posojilnični sobi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1913.
4.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na VI. redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Konjicah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 26. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo k XI. rednem obenem zboru
Hranilnice in posojilnice v Loškem potoku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dne 19. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni rod:
1.	Čitanje zapisnika o 10. rednem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ob 3. uri ne bilo zadostno število elanov navzočih, vrši se pol ure pozneje novi občni zbor, v istih prostorih, ki sklepa veljavno pri vsakem številu članov.
Vabilo na redni občni zbor
Vinarske zadruge v Tomaju,
reg. zadr. z om. zav ,
ki se bo vršil dno 19. aprila 1914 ob 3. uri popoldne. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
3.	Volitev načelstva, nadzorsta in vinorejskokletarskega odseka.
4.	Razni predlogi.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim sporedom drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno, ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na XX. redni občni zbor
Okrajne posojilnice v Radečah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dno 3. maja 1914 ob 3. uri popoldne v dvorani Narodnega doma v Radečah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1918.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
G Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor no bil sklepčen oh navedenem času, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov.
Načelstvo.
71
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Tomišlju,
reg. zadr. z om. porošt.
ki so vrši dne 19. aprila 1914 ob 10. uri dopoldne v šoli. Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem |
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
5.	Volitev enega člana v načelstvo.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na III. redni občni zbor
Kiurčkc hranilnice in posojilnice v Sv. Tomažu pri Ormožu,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se vrši dne 3. maja 1914 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Po sv. maši predavanje nadrevizorja g. Pušenjaka.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnov nem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zveze v Ljubljani,
reg. zadr. z om. zavezo
ki se vrši 27. aprila 1914 ob 10. uri dopoldne v prostorih Mlekarske zveze, Dunajska cesta št. 33.
Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru in rev. poročila.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
5.	Prememba pravil, ev. likvidacija.
6.	Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Opomba: Če bi občni zbor sklenil likvidacijo, odpade ostali del dnevnega reda kot brezpredmetni. Načelstvo.
Vabilo ua redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Češnjici,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 26. aprila 1914 ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 3. maja 1914 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1913.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in v istem prostoru, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Trati,
reg. zadr. z neom. zavezo,
ki se bo vršil v pondeljek 4. maja 1914'_ob 3. uri popoldne v posojilničui sobi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal na istem mostu z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Kresnicah,
reg. zadr. z omej. poroštvom,
ki se bo vršil v nedeljo 19. aprila 1914 ob 2. uri popoldne v prostorih izobraževalnega društva.
Dnevni red:
1.	Branje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913.
3.	Branje revizijskega poročila.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Sodarskc zadruge na Češnjici,
reg. zadr. z omej. zav.
ki se bo vršil dno 25. aprila 1914 ob 2. uri popoldne v prostorih sodarskc zadruge.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.
72
Bilanca
Bilanca
Bilanca
Hranilnice in posojilnice v Kamniku na Šutni,
reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1913.
Aktiva.	K
Hipotečna posojila .	.	.	737.796 74
Posojila na poroštvo .	.	.	242.248-82
Tekoči račun s člani.	.	.	51.527-25
Tekoči račun z Zvezo .	.	107.466-—
Naložen denar .	.	;	.	.	2.000-—
Inventar premični ....	2.873-27
Inventar nepremični .	.	.	66.000-—
Zaostale obresti posojil .	.	20.906-24
Delež pri Zadružni zvezi . Delež pri Kitarski zadrugi	1.000-—
v Domžalah		200-—
Postna hranilnica ....	397'09
Prehodnji		315-77
Gotovina 31. decembra 1913	16.731-85
Skupaj .	.	1,249.403-03
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitalizo-	3.600 —
vanimi obrestmi .	.	.	1,214.786-46
Predplačane obresti posojil	4.305-34
Prcdplačana najemnina .	.	355 —
Lastna glavnica z obresti .	23.045-—
Čisti dobiček		3.371-23
Skup;y .	.	1,249.46303
Denarni promet ....	1,704.207-11
Stanje članov začetkom 1. 1913	.	798	
Pristopilo		
Odpadlo		.	.	40
Stanje koncem 1. 1913.	.	. . 820
Bilanca
Hranilnice in posojilnice za blejski kot na Bledu,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1913.
Aktiva.	K
Posojila	 Tekoči račun z Zvezo .	. Inventar premični .... Zaostale obresti od posojil. Deleži pri „Zadružni zvezi“ Stalna vloga	 Gotovina 31. decembra 1913	408.087-14 94.736-— 222-82 3.712-26 1.000-— 1.000 — 4.543-10
Skupaj .	.	513.301 32
Pasiva.	K
Deleži		504-—
Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi .	.	.	492.876 55
Predplačane obresti posojil	79-70
Rezervni zaklad ....	19.268 51
Čisti dobiček		512-66
Skupaj . .	513.301-32
Stanje članov začetkom 1. 1913.	.	277	
Prirastlo		
Odpadlo .......	
Stanje koncem 1. 1913	. . . 282
Hranilnice in posojilnice v Kranju,
reg. zadruge v neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1913.
Aktiva.	K
Posojila...................... 995.542	96
Tekoči račun z Zvezo .	.	18.349-88
Inventar premični ....	3.074-50
Zaostalo obresti posojil .	.	13.270	19
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000-—
Tekoči račun s člani . .	.	248.113T6
C. kr. poštna hranilnica .	.	6.164-95
Gotovina 31. decembra 1913	24.052-95
Skupaj .	.	1,309.568-59
Pasiva.	K
Deleži........................... 2.968-—
Hranilne vloge z kapitalizo-
vanimi obrestmi. .	.	.	1,277.957-90
Predplačane obresti posojil 4.938-85 Rezervni zaklad ....	18.829	87
Čisti dobiček .	.	■	.	■	4.873-97
Skupaj .	.	1,309.568 59
Denarni promet .... 2,977.245-89 Stanje članov začetkom 1. 1913	.	375
Pristopilo............................ 42
Odpadlo................................ 3
Stanje koncem 1. 1913	....	414
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice v	
Domžalah,	
reg. zadr. z neomejeno	zavezo,
z dnem 31. decembra	1913.
Aktiva.	K
Posojila		355.684-14
Tekoči račun s člani .	.	55.287-69
Inventar premični ....	345-55
Inventar nepremični .	. .	3.300-30
Zaostale obresti posojil .	.	913-04
Zaostale obresti tek. računa	4-60
Vrednost tiskovin ....	60 —
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000-—
Delež pri Kitarski zadrugi.	200-—
Delež pri Ljudski posojilnici	4-—
Delež pri Hranil, v Kamniku	4 —
Gotovina 31. decembra 1913	16.136-88
Skupaj .	.	431.939 10
Pasiva.	K
Deleži		730-—
Hranilne vloge s kapitalizo-	
vanimi obrestmi .	. .	264.835-47
Tekoči račun z Zvezo .	.	149.850 —
Predplačane obresti posojil	66-35
Rezervni zaklad ....	16.124-58
Čisti dobiček		832-70
Skupaj . .	431.939 10
Denarni promet ....	324.203-32
Stanje članov začetkom leta	1913 . 363
Pristopilo		...	3
Izstopilo		
Stanje koncem leta 1913 .	.	.	. 365
Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji,
reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1913.
Aktiva.	K
Posojila		480.336-55
Tekoči račun z Zvezo .	.	74.229- —
Inventar premični ....	215-85
Inventar nepremični .	.	.	6.416-37
Zaostale obresti posojil .	.	11.062-36
Delež pri Zadružni zvozi .	1.000 —
Delnica „Union“ ....	500-—
Gotovina 31. decembra 1913	5.183-97
Skupaj .	.	578.944-10
Pasiva.	K
Deleži		546 —
Hranilne vloge s kapitalizo-	
vanimi obrestmi .	.	.	656.394-49
Predplačane obresti posojil	4.998-56
Rezervni zaklad ....	14.935-76
čisti dobiček		2.069-29
Skupaj . .	578.944-10
Denarni promet ... K	815.395-21
Stanje članov začetkom 1. 1913 .	.	269	
Pristopilo		. . 8
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1913 .	.	.	.	.	273
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice	
v Selcih,	
reg. zadruge z neomejeno	zavezo,
z dnem 31. decembra 1913.	
Aktiva.	K
Posojila		439.594-50
Tekoči račun z Zvezo .	.	27.381 •—
Inventar premični ....	157-16
Inventar nepremični .	.	.	28.4?0-—
Zaostale obresti posojil .	.	7.412-25
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000- —
Delež pri Union u .	.	2.500 —
Gotovina 31. decembra 1913	2.697 10
Skupaj .	.	509.192-01
Pasiva.	
Deleži		 .	824-—
Hranilne vloge s kapitalizo-	
vanimi obrestmi .	.	.	488.795-40
Predplačane obresti posojil	1.972 61
Rezervni zaklad ....	16.028-27
Cisti dobiček		1.571-73
Skupaj .	.	509.192-01
Denarni promet ... K	536.138 50
Stanje članov začetkom 1. 1913	.	392	
Pristopilo		.	.	27
Odpadlo		. .	7
Stanje koncem 1. 1913 .	.	.	.	412
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik ,,Zadružne zveze“.
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.