DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Mlaja Tink Četrtek pop.; y •lučaiu praanlka Han poprej — Uredništvo: Ijubljana, Mtkloli> •ava c. — Hafrtnldrana plima ao n« aprojoaaojo
II Potamnaa itarUka Din 14a - Cana: mm 1 mmmmmc || I Dim »•-, M Cmtrt laia Ma 15*., mm pol lota mn »o -j mm I II Inoaienaatvo Pta T-- (—aaPno) — Oglmi po <o0otowi 11
mm ■rnlca, MlkloMCra coata a*. U n»C MM. Mot. eckovnopa raCuna llf
RUDAR VSTAJA...
Nad 400 rudarjev mamlestira za svoje pravice in za krščanski socializem Hočemo nov gospodarski red — Kmet in delavec si podajata roko za skupno borbo - Radarska mladina v prve bolne vrste!
šestnajsti oktober 1932 bo ostal za vedno svetel dan v pokretu naših rudarjev, pa tudi celotnega krščansko socialističnega ipokreta. Saj je bil 'kongres tudi veličastna manifestacija našega pokrela. Rudarski kongres je dokazal, da je vzgoja delavstva, ki se zbira v Jugoslovanski strokovni zvezi, pravilna in dosledno delavska. Kdor je gledal sveti ogenj, ki je gorel v očeh udeležencev, se je moral ogreti. Ta ogenj je tako močan, da bo pregnal mrzloto iz duš rudarjev in da bo zopet priklical v rudarske vrste duha borbenosti. Slovenski rudar bo zopet zavzel v delavskem pokretu tisto mesto, katero je Lmel toliko let — namreč, da zopet postane avantgarda delavstva. Saj niso še tako daleč listi 'časi, ko je bil rudar vzor in zgled za vse delavstvo. Če smo hoteli poudariti, da mora biti delavec zaveden in neuklonljiv v boju za svoje pravice, tedaj smo pokazali na rudarja. Ce smo hoteli dokazati, da je bodočnost delavstva le v strokovni organizaciji, tedaj smo zopet pokazali na rudarja, ki je najbolj izmed vsega delavstva vedel ceniti pomeu in pa nalogo delavske strokovne organizacije.
II. rudarski kongres je ugotovil razveseljivo dejstvo, da se je pričela gibati mlajša rudarska generacija. Na kongresu si videl stare, bradate, v delu in v borbi osivele tovariše, poleg teh žilave in odločnih potez borce v. najlepši moški dobi. Toda mlajši so prevladovali.
To niso bili ljudje, ki so prišli na kongres zaradi nabave ali da bi se naslajali na poročilih govornikov. Ne. Za to bi bilo škoda denarja in truda. Bili bi opravičeni, da bi ostali doma radi slabega vremena. Istotako bi bili opravičeni nasprotniki, ki so agitirali proti udeležbi, češ, da gre za navaden »klerikalni« shod. Pa če je kljub temu prišlo nad 400 rudarjev, potem je bil njihov namen čisto določen. In sicer tudi tisti, ki so že napravili delavsko šolo, da se navdušijo in poglobe; tisti pa, ki so še novinci, da natanko spoznajo, zakaj ,so v organizaciji in kam je njihova pot v bodočnosti; končno tisti, ki so malodušni, ki so pozabili, da morejo in morajo delavsko vprašanje rešiti delavci sami in ki so obupali nad samim seboj in nad svojim stanom, naj bi ob pogledu na svoje odločne tovariše zopet Razživeli in se priznali brez oklevanja k že organizirani in izvežbani armadi svojih tovarišev.
Tovariši, ki so se udeležili kongresa, so imeli še večje zahteve. Zavzeti je bilo treba stališče do vseh perečih problemov sedanjosti in bodočnosti! In teh je veliko. Saj je gotovo, da ni pravično, da trpe rudarji tako pomanjkanje. Trpeti morajo, da množijo dobičke domačih in tujih kapitalistov. To izžemanje bo onemogočeno le, ako bo ustvarjen nov gospodarski red. Gospodarski red, ki bo '/grajen na obveznem delu in ki bo smatral brezdelne dohodke za gospodarski in družabni zločin.
Socialno zavarovanje je v krizi. Ni nobenega izgleda, da se pozdravi in reši kriza v doglednem času. Treba je bilo to vprašanje natanko preštudirati, ugotoviti dejanski položaj in napraviti potrebne zaključke. Zlasti je bilo potrebno poudariti, kateri činitelji morajo prispevati k ozdravitvi socialnega zavarovanja.
Tudi zaščitna rudarska zakonodaja ima svoje hibe. Zdi se, da ne polagajo dovolj pažnje vsi v poštev prihajajoči činitelji, da bi odpravili nedostatke in ustvarili v resnici moderno in enotno zaščitno zakonodajo.
"Rudarske organizacije morajo imeti tudi dovolj borben, strokovno šolan naraščaj. Prav radi tega je moral II. rudarski kongres obdelati Uidi mladinsko vprašanje.
Vsi referenti so se skrbno pripravili in so svojo nalogo dobro rešili. Udeleženci so šli domov s poglobljenim in širšim obzorjem.
II. rudarski kongres pomeni tv našem pokretu mejnik. Kongresa so se udeležili tudi okoliški posestniki, zlasti se je odražala markantna oseba bivšega oblastnega poslanca Franca Dežela k a. Znan je že od nekdaj kot iskren prijatelj delavskega gibanja. On in več njegovih tovarišev je prišlo do trdnega prepričanja, da je rešitev delovnih stanov mogoča le, ako se ustvarijo popolnoma nove gospodarske in družabne rftzanere. Za te razmere se pa morata skupno boriti kmet in delavec. Zidovi predsodkov padajo in na obzorju se že kažejo obrisi jakih in neustrašenih čet kmetov in delavcev. Njihovi koraki bobnijo strahotno in gazijo vse, kar je gnilega in krivičnega. II. rudarski kongres je izzvenel v geslu: Živela kmetska in delavska vzajemnost!
II. rudarski kongres je pa privabil v svojo sredo tudi svoje stare borce. Tako smo imeli med sabo tovariša F lisk a in K r a n j c a, oba neustrašena in vedno mladostno razborita borca.
11. rudarski kongres je zbral vse pozitivno pokretaške elemente v smislu krščansko socialističnih načel, jih poživil, okrepil in poslal vsakega na svojo postojanko vršit sveto apostolsko delo — boriti se za zmago 'božjih načel v družbi in gospodarstvu. Kajti edino s tem je mogoče zajamčiti človeku 'človeka vredno življenje.
Kongres je sprejel siedeče resolucije:
Nov gospodarski red!
Gospodarski položaj rudarjev je čimdalje obupnejši. So že na robu popolnega propada. Dejstva, da so rudarji postali predmet konjunkture, da je način njihove zaposlitve in njihov dohodek odvisen izključno od ponudbe in povpraševanja, to je iz vidika dobičkanosnosti, ni mogoče drugače imenovati.
Ugotoviti pa moramo, da gre vse gospodarsko razdejanje rudarjev 'mimo naše javnosti, da so torej rudarji popolnoma osamljeni v boju za svoje najosnovnejše človeške pravice. Naša javnost ne upošteva tega, da rudarji kljub krizi še vedno ustvarjajo milijonska bogastva, ki pa ne pridejo v blagor niti rudarjem, niti celokupnemu narodnemu premoženju, ampak le tujemu kapitalu, ki ima odločilen vpliv v večini rudarskih podjetij. Da ima dobiček tujec, ki ne dela, mora propadati tisoče rudarjev s svojimi družinami.
Tako stanje je krivično. Zboljšanje vidijo rudarji edino v tem, da se izpre-
meni gospodarski sistem tako, da bo brezdelen dohodek onemogočen in da bodo dobrine, ki jih ustvarja delo, služile v prvi vrsti splošnosti.
Za enotno zaščitno zakonodajo
Položaj rudarjev je težak tudi radi tega, ker ni zadostna in enotna zaščitna zakonodaja. Zaščitna rudarska zakonodaja je obsežena v glavnem v zakonu o zaščiti delavcev in rudarskem zakonu. Izvajanje zaščitnih določil v zakonu o zaščiti delavcev spadajo pod kompetenco ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, d oči m spada izvajanje rudarskega zakona pod kompetenco ministrstva za gozdove in rudnike. Oblasti si večkrat niso na jasnem, katera določila so veljavna in katerih se naj drže. Radi take nejasnosti trpi le rudar.
Posebej ugotavljamo, da je sedanji rudarski zakon v splošnem že zastarel in za sedanje prilike neprikladen.
Zato zahtevamo, da se zaščitna rudarska zakonodaja izpopolni in poenoti.
Država nuj izpelje sanacijo socialnega zavarovanja
Tudi socialno zavarovanje rudarjev je, v krizi. Opozarjamo, da so v socialnem zavarovanju ogrožene stare pravice rudarjev, ki so si jih pridobili s težkim in poštenim delom. Te pravice temeljijo v znoju in krvi rudarjev. Še na to opozarjamo, da ni prišlo socialno 'zavarovanje rudarjev v krizo po krivdi rudarjev. Zato je dolžnost vseh v družbi odločujočih faktorjev, da to upoštevajo in da radi ^pravice same, ki je vendar temelj držav in družbe, in radi svoje dolžnosti, ki jo imajo do splošnosti, dado smernice, ki bodo vodile do končne likvidacije krize rudarskega zavarovanja. Pripomnimo pa, da so bremena rudarjev za socialno zavarovanje že dosegla višek.
Zato je dolžnost, da prispevajo k sanaciji rudarskega socialnega zavarovanja rudarska podjetja. Zlasti poudarjamo, da je ta sanacija brez primerne dotacije od strani države sploh nemogoča.
Zahtevamo zadostno brezposelno zavarovanje
Posebno poglavje v socialnem zavarovanju rudarjev tvori zavarovanje za primer brezposelnosti. Sicer je napravljen začetek v to zavarovanje. Toda zavarovanje v sedanji obliki bi 'zadostovalo za razmere pred 20 leti. Za sedanje razmere bi morala biti sredstva za pobijanje brezposelnosti veliko učinkovitejša. Z obžalovanjem pa moramo ugotoviti, da so v tem pogledu napravili svojo dolžnost edino rudarji, vsi drugi faktorji ali prispevajo premalo ali pa enostavno stoje ob strani in prepuščajo brezposelne rudarje javni dobrodelnosti ali pa popolni bedi. Tako zadržanje je vse obsodbe vredno.
Zato zahtevamo, da se sedanja desin-teresiranost odločujočih faktorjev izpre-raeni in da se nemudoma pristopi k izvedbi modernega in učinkovitega brezposelnega zavarovanja za rudarje in za delavstvo sploh.
Mi in Delavske zbornice
Drugi kongres krščansko socialističnega rudarskega delavstva dne 16. okto-
bra 1932 v Laškem poudarja, da je za izdatno zaščito delavskih interesov primeren edino tip enotnih delavskih zbornic, kot zastopnice celokupnega delavskega razreda na odrejenem področju. Ugotavlja pa, da je sedanji upravni ustroj posameznih zbornic šablonski; zastarel in za obstoječe razmere neprimeren. Nujno je potrebna upravna reorganizacija zbornic. Rudarsko delavstvo zahteva v njih zase svoj poseben strokoven referat.
Da se ta reorganizacija čimprej oživo-tvori, je nujno potreben po temelju obstoječega volivnega reda razpis volitev v Delavsko zbornico, ki naj z novim plenumom in novim upravnim odborom dobi potreben impulz za reševanje nalog, ki jih diktirajo nov čas in nove razmere.
Za enotno fronto delavstva
Zavedamo pa se, da je najsigurnejše jamstvo, da se odpravijo našteti nedo-statki in da se izvrše temeljite izpre-membe v odločnem nastopanju rudarjev samih. To pa. je mogoče ^le, ,č£ bodo rudarji edini in enotni.
Zato poudarjamo krščansko socialistični rudarji na svojem kongresu, da smo vedno pripravljeni nastopati z vsemi svojimi stanovskimi tovariši in vsemi delovnimi sloji 'v vseh vprašanjih, ki enako teže nas vse, enotno.
Preteklost in sedanjost dokazujeta, da smo vedno delovali v tej smeri. Tudi v bodoče bomo smatrali za eno glavnih svojih nalog, da se rudarji čim bolj združimo in da odstranimo to notranjo malodušnost in razbitost.
Smatramo kot najvažnejšo nalogo vsega delavstva, da stvori enotno fronto vsega delovnega ljudstva v borbi proti kapitalizmu!
Enotnost delavstva je mogoča le potom strokovne organizacije
Pot k enotnosti rudarjev vodi le preko lastne strokovne organizacije. Zato je dolžnost prav vsakega rudarja, da je organiziran. Le tako more delovati za odrešitev rudarskega stanu. Zavedamo se, da je moč organizacije v številu članstva, nič manj pa tudi v notranji disciplini in v enotnosti duha. Ta enotnost je pa mogoča le, če je organizacija popolnoma svobodna in samostojna. Vsak poskus vplivati na delovanje organizacije s sredstvi izven organizacije, bomo smatrali za delavstvu sovražno dejanje in ga kot takega tudi zavrnili. V strokovnem in po-kretaškem gibanju priznavamo za svojo edino voditeljico Jugoslovansko strokovno zvezo. Vse svoje težnje in želje bomo vedno reševali in obravnavali sporazumno ž njo in po njenih direktivah.
Rudarska mladina mora biti v prvih vrstah v boju za rudarske pravice
Ker je danes prvi in. glavni cilj rudarskega delavstva ta, da si ohrani in zagotovi golo eksistenco in ker bo borba za dosego vseh pravic .rudarskega delavstva in boj za uveljavljanje v človefki družbi v skupni fronti z vsem ostalim proletarijatom kar najbolj srdit, poziva kongres vso rudarsko mladino, da se po svojih organizacijah tesno zgrne okoli rudarske, strokovne organizacije.
Vsa prizadevanja Krekove mladine naj bodo v popolnem sklada z našo vrhovno organizacijo, Jugoslovansko strokovno zvezo.
Kongres' pozivlje rudarsko mladino,
II.	kongres je bil zelo skrbno pripravljen. Zato je pa potekal program brezhibno.
Ob osmih je bila sveta maša, pri kateri je imel tovariš V i t a 1 Vodušek naravnost silovit govor. Pokazal je vso revščino, ki je zadela delavstvo in človeštvo sploh. Delavstvo se bori upravičeno proti tem krivicam. Tudi krščanski socializem ima svojo važno nalogo v tem boju. Poudaril je zlasti, pod katerimi pogoji bodo krščanski socialisti zavladali. Krščanski socialist mora imeti te lastnosti: Trdno vero. Ne sme biti lažnivec, drugače govoriti, drugače delati. Ljubezen. Vse, kar dela, mora delati iz ljubezni do svojih sotrpinov. Borbenost. Krščanstvo je borbeno. To borbenost so kazali zlasti prvi kristjani. Taka borbenost mora krasiti tudi značaj krščanskega socialista. — Med sv. mašo je prav ubrano prepeval moški zbor od Sv. Je-derti. Ta zbor dokazuje, da se morejo vsepovsod ustvariti dobri zbori, če je krepka volja in pa pridnost. Hvala, tovariši!
Po sv. maši se je pričel kongres. Otvo-ril ga je predsednik strokovnega odbora tovariš K r i ž n i k. Pozdravil je vse na-vzočne in .predlagal sledeče predsedstvo: predsednik tov. Lešnik, podpredsednik »stara kost« tovariš V erstovšek, zapisnikar tovariš Renk o. Ta predlog je bil sprejet soglasno. Ko je prevzel predsedstvo tov. Lešnik, se je dvignil kot en mož ves zbor in dajal v dolgotrajnem ploskanju duška svoji ljubezni do svojega požrtvovalnega voditelja. To se je med zborovanjem še večkrat ponovilo.
Pred prehodom na dnevni red je pozdravilo več tovarišev kongres in mu želelo veliko uspeha in blagoslova. Po-
Rudarji
Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev vabi vse Slane na redni 'mesečni sestanek, ki se bo vršil v soboto 22. t. m, ob 5 popoldne v tajništvu iLoke, 253. Po sestanku bo nadaljeval predavanje o socialni vedi č. g. prof. Ratej kot duhovni vodja naše skupine. Tovariši, ne zamudite tega velevažnega predavanja.
Pu»ti pri miru, kar ni tvojega. Neki ne-dostojnež si dovoljuje jemati list »Delavsko Pravico« z oglasne deske. Svetujemo mu, naj Be oglasi v knjigami, 'kjer dobi ilist za 1 Din. Alko pa dinarja nima, pa v tajništvu skupine, kjer ga bo dobil brezplačno. Naše geslo je: bolje prosili nego izmikati.
Se pritožujejo. (Mnogokrat piše »Delavska Pravica« stvari, ki enemu a'li drugemu ne ugajajo in se s tem čutijo prizadete. Li*t zastopa delavske interese, zastopa pa tudi krščansko soc. nazore in hotenja. Razni vohajo za dopisniki, kdo tako zapilše, da se
da se postavi prav v prve vrste rudarske borbe, da je vedno udarna in bojevita, kadar gre za rudarsko pravdo ali za pravdo ostalega proletarijata. Mladina, na plan!
zdravili so za JSZ tovariš Žumer, ža Krekovo mladino tov. Hočevar, za Delavsko zbornico tov. Marinček, v imenu papirničarjev tov. Sotler, v imenu lesnega delavstva tov. Lapornik, v imenu kovinarjev tov. Roz-’ man. Pismene pozdrave so poslali: viničarji, Poselska zveza, Zveza tobačnih upokojencev in upokojenk, za kovinarje z Jesenic tov. P u k š i č, organizacija privatnih nameščencev in znani prijatelj' rudarjev g. Lončarič, župnik pri Sv. Jederti in g. župnik Sitar iz Zagorja ■ ob Savi.
Nato so sledili referati:
1. Ob desetletnici skupine rudarjev
JSZ v Hudi jami. Referiral tov. Alojzij Lesnik.
2. 0 strokovni organizaciji. Referiral; tov. Vilko Pitako.	;
3. Gospodarski položaj rudarjev. Re- * feriral tov. Filip Križnik.
4. Mladinsko vprašanje rudarskega delavstva. Referiral tov. Metod Hočevar.
5. Socialno zavarovanje rudarjev. Referiral tov. Joško Rozman.
Ko so bili referati končani, je prebral tov. Pitako resolucije, katere je dal tov. predsednik na glasovanje. Bile so sprejete soglasno. Po referatih se je razvija tudi zelo živahna debata, katere se je udeležilo več tovarišev.
Z bor obalna dvorana je bila polna. Udeležencev je bilo nad 400. Če bi bilo ugodno vreme, bi jih bilo najmanj 600. Vsi zborovalci so vztrajali ves čas in napeto zasledovali govore. Na obrazih se je videlo, s kakim užitkom poslušajo. Iz njih je odsevala trdna volja, da se bodo bo- ' rili tako dolgo, dokler ne bodo priborili
Delu »lavo, čast in oblast.
njega tiče. Vsem tem svetujemo, da naj se povsod pravilno ravnajo, pa »Pravica« ne ‘bo mogla o njih kaj slabega pisati. Hvaležni bomo, če bo list lahko prinašal same pohvalne stvari v enem ali drugem oziru.
Podjetje Dukič in drug nas bo zapustilo. Sliši se, da bo to podjetje pri nas nehalo z odkrivanjem na dnevnem kopu. Delavstvu gotovo ne bo žal za njim, saj je imelo dostikrat slaibe ure. Zaslužek podjetja pa ni bil slab. TPD je morala podjetju plačati za 3 m odkrite zemlje 25 Din, isto za tono izkopanega premoga. Prav gotovo bi družba imela v lastni režiji cenejšo produkcijo. Kako je podjetje delavce plačevalo, poročamo drugič.
Lesno delavstvo.
Bohinjska Bistrica. Skupina lesnih delavcev vabi svoje člane, da poravnajo svojo članarino redno vsako prvo nedeljo v mesecu. Apeliramo pred vsem na tiste, ki se zavedajo, kaj je delavstvu organizacija. Red
mora biti povsod! Zato se bori.mo, zato tudi žrtvujemo čas in težko prisluženi denar. Zaman pa zahtevamo red od drugih, ako ga še v svojih vrstah ne znamo držati. Tistim, ki so pa pričakovali od organizacije samo gmotnih podpor, kličemo: obrnite se drugam, morda vam bo sreča drugod bolj mila. Dvomimo pa, če vam bo mogla kakšna delavska organizacija izpolniti vaše želje. Med delničarji in upravnimi svetniki pa danes za delavce še ni prostora. Nagrade se delijo pa le tem.
Kdor pa hoče delati za delavsko organizacijo, mora to storiti nesebično, samo iz ljubezni do stvari, ki koristi najbolj bednim in zatiranim. Zloben ali pa sebičen človek tega noče in ne more razumeti. To je pač znak današnjega kapitalističnega mišljenja, ki se 'je tako žalostno razpasel tudi med delavstvom. Vsak skuša le drugega izpodriniti, vsak .bi bil najrajši le preddelavec ali pa 'morda že trgovec, da bi vpregel nekaj nema ničev, sam pa pri tem profiliral. Toda. tovariši, zavedajte se, da s takim ravnanjem kopljete grob, ki bo zagrnil tudi vas in vašo sebičnost. Pokopane pa bodo tudi vse delavske dobrine, za katere se je delavstvo borilo in umiralo desetletja. Ako vam je pri srcu 'blagor delavstva, tedaj proč s tem kapitalistični m nazorom! Gojimo v naših srcih res pravo bratsko ljubezen do sotrpina. Ako mu že ne moremo pomagati, vsaj izkoriščajmo ga ne.
Naš cilj -naj bo: osvoboditev vseh zatiranih in izženianih, pa naj bodo to delavci ali kmetje, izpod kapitalističnega jarma. Dokler nismo vsi svobodni, ni svobode in kdor delavsko čuti, ne more biti vesel, ako bi se le sam rešil, druge pa pustil v okovih kapitalizma. Kdor razume to idejo in je pripravljen na žrtve, gre z nami. Ne zbega ga nobeno obrekovanje, ne škodoželjnost in zasmeh nasprotnikov. Kdor se pa čuti slabiča, ki je pripravljen svojo delavsko zavest zatajiti pred vsakim najnižjim hlapcem kapitalizma, kdor se splaši in klone, ako ga kdo le malo bolj strogo pogleda, ni naš in bi nas zapustil prej ali slej, samo da bi bila prilika. Naš korak pa je siguren in nič plah, saj nas vodi v svobodo, po kateri tako koprnimo. Torej tovariši! Tisti, ki še čutite z nami, ■spomnite se, kaj ste dolžni napram organizaciji in tovarišem. Drugimi, ki iščejo le sebe, na skupnost pa pozabljajo, želimo drugod 4 več uspeha. — Bratski pozdrav vsem tovarišem. — Odbor.
Jurklošter. Kakor smo že poročali, je dal naš podjetnik g. Falter razglasiti, da sme delati od 10. oktobra naprej le tisti, ki hoče delati za nove plače. Pa je delal račun brez krčmarja. Menil je, da bo delavstvo tako poslušno, kot je bilo navadno. Sedaj smo pa organizirani in nismo več kakor kaka tolpa brez voditelja. Sedaj je naše geslo: Vsi za enega, eden za vse. Pa smo sklenili, pod takimi pogoji pa ne gremo na delo in smo ostati doma. Podjetnik se je tega ustrašit in telefoniral z Dunaja, da naj delaimo po starih plačah, dokler se ne vrne domov. Mi smo bili s tem zadovoljni. Sedaj gre saimo za to, da dobimo plačana še dva dneva, ko je delo počivalo po krivdi podjetnika. (Mi se ne vdamo in zahtevamo plačo tudi za 10. in 11. oktobra. Pravijo, da bodo kmalu pogajanja pod predsedstvom zastopnika banske uprave. Nam je prav. Bomo saj lahko dokazali, kako beraško živimo, kljub temu da težko delamo. — Kakšne so razmere v naši tovarni, dokazuje sledeči primer. Neki tovariš je bil dolžan pri sosedu tovarne. Brez vednosti in pristanka tovariša je dal g. Falter nalog, da se naj ta dolg odtegne od plače tovariševe. Seveda je to protizakonito in 'bomo že poučili, da velja zakon tudi za mogočneže.
Stavbinsko delavstvo
Ljubljana. V zadnji številki aDel. Pravice« je bila sklicana odiborova seja naše skupine. Radi nekaterih prelagodnih tovarišev smo jo morali preložiti. Prosim vse tovariše, da se prihodnje seje prav gotovo udeleže, odnosno naj se izjavijo, če morebiti žele, da 'bi se vršile seje ob drugem času.
Vsemu temu se da od pomoči, le lenobi ne. Torej tovariši, v bodoče red. — Predsednik. •
Tovariši! Vse pritožbe, ki gredo skozi vaše organizacije na Delavsko zbornico, naj bodo z resničnimi dokazi podprte. Le iv takem slučaju moremo izvesti posredovanje.
Kovinarji
Redni mesečni sestanek skupine fclep., inst. in monterjev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. v Prešernovi sobi gostilne pri (Novem svetu ob 10 dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Razgovor o obrtniških resolucijah. 2. Potreba dela v organizaciji. 3. Strokovni tečaj. 4. Razno. Cas in potreba zahtevata, da se sestanka sigurno udeležiš.
Delavska mladina
VAJENIŠKI KOTIf BK
V zadnji štev. »Delavske Pravice« z dne \13. okt. t. 1. se je pod rubriko »Vajeniški kotiček« vrinila	napaka	in * sicer se mora
odstavek: »ki ti bo naredil pritožbo na našo delavsko institucijo t. j. mestni magistrat«, pravilno glasiti:	»ki	ti	bo	naredil potom
naše organizacije in Delavske zbornice pritožbo na ,prvo obrtno inštanco mestni magistrat«.
*
Jesenice. Nasa Krekova mladina je bila pred leti najbolj delavna in menda tudi najštevilnejša. Sedaj pa je naslalo precejšnje mrtvilo. Vzrokom je gotovo več. Najmanjši pa gotovo ni ta, da	smo	preveč	capljali za drugimi organizacijami,	ki	še	niso prišle do
tega, da je delavstvo ustvarilo to, kar ima, le iz sebe in to v silnih borbah. Starejši delavci nam mlajšim ne dajo prave opore in le zmajujejo z glavami, češ, današnja mladina ni za nobeno rabo irazen za nogobrc in kako igrico. (Taka je, kakršno so vzgojili.) iRes je v fantih premalo zavesti in poguma, da bi upali iz sebe kaj ustvariti. Nekaj nas je še, ki skušamo postaviti pri nas močno delavsko mladinsko organizacijo. O uspehu Vam bomo pa še poročali. '(Opomba uredn.: Le oglasite se še. Ce ste o svojem delu in smeri trdno prepričani, bo uspeh golov. Za Vaše razmere pa — kolikor jih poznajn — imam tole misel: »v Španovi ji Be pes orkat. Saj se razumemo, kaj ne.)
Ljubljana. Širak uspeva. Pričeli smo po načrtu in sicer vsi. V prvih .14 dneh smo pridobili 16 novih članov, poleg tega pa organizirali še v šiški novo postojanko. Dosedaj imamo tam 14 fantov. Pa ne sprejmemo vsakega kar tako; smo previdni ali, če hočete, izbirčni. Hočemo dober, zdrav rod; tako 'bo zaveden in udaren. Prišli smo tudi do prepričanja, da je močna disciplina, ki smo jo uvedli med naše Borce, silno dobra. To naj uvedejo še drugod, pa bodo videli, da je to ne le za organizacijo, ampak tudi za fante mnogo bolje kot mahadravost in popustljivost. Naši fantje eo res strumni. V prvi etapi širaka smo dosegli 13 odst. od celotnega načrta. (Op. uredn.: No, že prav. Fest fantje ste, res. Za prvo etapo pa bi morali doseči 16.0 odst. Torej le krepko naprej, da boste prvi.) Od 17. okt. dalje imamo večerno vodniško šolo. Hočemo vzgojiti dober voditeljski kader, ki ibo naš z znanjem in duhom.
Vojnik. V nedeljo 23. okt. 'bomo priredili Krekovo proslavo. Spored je pester, govornik pa pride iz Ljubljane. Prijatelji delavske mladine, pripeljite s seboj svoje znance. — (Op. uredn.: Pošljite poročilo o proslavi!)
Vrhnika. Pri nas pa kar nič ne moremo naprej z delavsko mladino. Manjka nam enega, ki bi nas trdo prijel. Bilo je nekaj fantov, pa se kar niso mogli prav vživeti. Niso imeli prave šole in vzgoje. So pa tudi krajevne razmere zelo žalostne. Dela ni skoraj nič. Nekaj fantov je odšlo s trebuhom za kruhom. Ostali stikamo doma za delom. (Op. uredn.: Včasih so bili Vrhničani zelo zavedni. Mlada generacija naj ne pričakuje rešitelja iz meščansko usmerjene družbe. Kakor se sami lovite za kruh, tako se boste
Potek U. kongresa krščanskega socialističnega rudarskega delavstva
Jugoslovanska strokovna zveza
Albin Podjavoršek:
t,Vinska trgatev"
i.
Kriza!!!
Kamorkoli zapičiš pogled, jo vidiš: ogromno žival z ogromno glavo. Zrelo ima na široko odprto in golta vse, karkoli more zajeti. Gloda gozdove, polja, vinograde. Industrijo, obrt, trgovino. Kmeta, dninarja, gospodarja, hlapca, industrialca, delavca, bogatina, proletarca. In tako po vrsti človeka za človekom. Jadikuje ta, toži drugi, tretji že umira od gladu. Kriza! Vse ljudi bo pobrala — in potem bo svet pust in prazen kakor njiva po jesenski žetvi.
»Društvo ljubiteljev svojega bližnjega« se je odločilo v zadnji redni seji, da bo pričelo obupen boj proti krizi in njega zatiravcem. Mimogrede bodi povedano, da sestavljajo odbor tega važnega društva najuglednejše osebnosti našega javnega in gospodarskega mnenja in življenja, med njimi na čelu ugledni industrijalec Tačar z vsemi sorodniki, strici in tetami. In tako dalje. Človekoljubnih ljudi je še vedno preveč na svetu!...
Društvo se je postavilo na stališče, da bo pridelal naš vinogradnik precej dobrega vina, ki ga ne bo mogel prodati. Torej bi bilo jako umestno organi-
zirati po vseh večjih naseljih tu pa tarti že tradicionalno vinsko veselico, spojeno z vinsko trgatvijo. Po možnosti naj vpeljejo odgovorni činitelji (prav za prav ne vem, kdo bi to bil) to prevažno sredstvo proti krizi tudi po gorskih vaseh. V zmaterializiranem času je treba prireditvam poudariti duhovni obraz: namesto ene, dve harmoniki, od katerih naj prva igra zgolj kmetske plese, bi rekel: valcer ali odurno polko, druga pa po moderno kakšen tango, rumbo, naj čuje zemlja in nebo itd.
Po vseh temeljitejših pripravah je dalo »Društvo, ki ljubi svojega bližnjega«, tiskati letake ter pričelo razpošiljati vabila na vinsko trgatev.
Moji sosedje so tudi kmetje. Kriza jih strašansko tare. Tako so ubogi, da dostikrat nimajo denarja niti za poper in sol. Ničesar ne zmorejo več. Dragica (ki je obenem svinjska dekla) hodi tako raztrgana okrog, da se mi sniili. »Nimamo za sukanec in iglo,« mi je potožila. Imel sem v neki škatlici oboje — spomin na vojsko, ko sem si krpal hlače in šival gumbe — pa sem ji posodil. Drugi dan sem srečal Ireno (ki je obenem kravja dekla). »Ah, niti mila ne morem kupiti!« je zavzdihnila. Res, zdelo ae mi je, da se radi krize že štirinajst dni ni umila. Posodil sem ji milo, ki mi ga je bil prejšnji dan podaril kot vzorec agent neke milarne. In tako naprej.
Ampak zadnje dni sta se nekam dali. Nikakor ju ni bilo na spregled. Da pri sosedu nekaj pripravljajo, mi je bilo jasno. Drugače pa se nisem zanimal za okolico. Kaj me briga!
III.
Medtem me je razburil v moji samoti znamenit dogodek. Prejel sem tiskano vabilo, kjer je stalo črno na belem: »Vabimo Vaše blagorodje z družino, hčerkami in sinovi na kulturno prireditev, ki jo uprizori »Društvo človekoljubov, ki ljubijo svojega bližnjega« v nedeljo, dne ... tam in tam ... pod okriljem »vinske trgatve« v korist brezposelnim, ki nimajo denarja. Na sporedu, dve harmoniki, srečolov, pečena gos, korian-doli, konfeti, pečeni kostanj, ples in vseh vrst vinski mošt po dinarju liter. Za Vaš blagorodni okus bomo nastavili par sodov starine po zelo zmernih cenah. Na koncu par deklamacij in predavanje gospoda Tačarja:	»Medsebojna
pomoč med Culukafri in njih pojmovanje vobče«. Vstopnina: 5 Din.«
»Glej ga vraga,« sem pomislil, »to pa bo imenitna stvar!« Polagoma sem začel razmišljati, da bi storil tudi velervaž-no človekoljubno delo, če bi stopil doli. Samo še nisem bil na jasnem, katero obleko bi oblekel. (Imel sem namreč samo eno!) Tam bo dosti gospode, sem menil, in zakrpanemu ne bo prijetno z
njo trgati in zobati grozdje. Od golega razmišljanja tudi mene ni bilo več dni na spregled in jesensko polje je čakalo gospodarja. Pa sem se branil nevšečnih misli: »Eh, kaj! Saj tako ali tako ne bom mogel ničesar prodati!«
IV.
Končno se je približala tista slavna nedelja. Mahnil sem jo preko gora v znameniti kraj »vinske trgatve«. Z vrha sem gledal v dolinico: nekaj slavolokov, bandera, ljudstva kakor mravelj. Vsi mestni, po najnovejši modi. Skoraj da me je postalo sram v svojem oguljenem suknjiču. 2e sem okleval, da se vrnem, ko zaslišim za sabo pozdrav: »Hej, nas bo več! Dober dan Matevž Polak!« V družbi je prijetneje kot sam. Ampak, kdo sla ti dve gospodični? Vraga, kako sta mi znani! Odkod le? Že sem se hotel po kmetsko nerodno predstaviti, ko me je ogovorila prva: »Matevž, zakaj pa niste počakali naju? Videli sva vas, ko ste jo ubrali zadaj za hišo v gore, pa nisva mislili, da nameravate na veselico! Imate samo eno obleko, sva mislili!« Glej jo no, glej jo no! To sta moji so-sedki, 'Dragica ;in Irena, tridesetletni hčeri soseda Ivana Gračnerja! Kdo bi si mislil! Na okornih glavah klobuček s krznom, svileno krilce do kolen, svilene nogavice, baržunasti čeveljčki in... Ko sta zdrveli mimo mene, ki nisem mogel
morali tudi za svojo proletarsko duhovno usmerjenost sami loviti. Več korajže — pa bo šlo.)
Zalog. Beležimo napredek. iPridobili smo že nekaj novih članov. Točno poročilo še pošljemo. V soboto, dne 15. okt. se je vršil prosvetni večer. Dvorana pri Cirilu ije bila polna eame mladine. Program je bil prav lep. Govoril je tov. Joško Rozman o rudarski mladini, tov. Pangeršič je prav lepo deklamiral 'Bezručevega »Rudarja«. Dve zborni deklamaciji, posebno ona Stražark, ute prav poživila večer. Tamburaški zbor je
igral in na koncu 'je bil predvajan še film »V kraljestvu premoga«-. — .Pripravljamo se tudi na igro aStilmondski župane.
D. M. v Polju. Naš žiriteljeki program je 50 pripadnikov. 'Določili smo vodnika in zaupnike za posamezne kraje. Udeležili se bodo vodniške šole v Ljubljani.
Iz Centrale! Od vsake družine in enote pričakujemo poimeeeona poročila o hiraku. iDelo družin in enot hočemo postaviti pred javnost. Delovnim čast, lene pa na sramotni oder! — Naročite se na »Delava/ko šolo«!
Mladinsko gibanje med rudarji
Doraščajoča rudarska mladina stoji pretežno raven vsakega pokreta. Zanima se le za stvari, ki nudijo trenutno uživanje. Najbolj se je vrgla na žogo čez dan, zvečer pa mi da bi govoril. Ce je slučajno kak fant pri kakšni delavski izobraževalni organizaciji, ko bi moral priti na sejo ali kaj drugega, se na vse požvižga in gre z žogo.
Predvsem pa smrdi mladini učenje iz knjig in to posebno takšne vsebine, ki je idejnega obiležja. Zato ni čudno, če ostaja naša mladež plitva in se izgublja v zgodnji mladosti v pijači ffin spolni razbrzdanosti. Če hoče »Krekova mladina« pri tej mladini kaj doseči, je nujno potrebno, da opredeli stališče k vsem tem pojavom, tako kakor v resnici no.
Najbolj žalostno je, da se dan za dnem izgubljajo mladi delavci in moralno padajo kakoT srnopje na njivi. In kaj se nudi za pomoč tem revežem? Žoga, pa še nekaj pijače, če bo več golov. Rodijo se tu in tam lepi načrti, ali kdo jih naj izvede? Kdo pa je kriv tega? En del gotovo starši, ki se ne brigajo za fanta, v kaki družbi je, ali pa se zadovoljijo, če je v družbi kakšne »šolane« osebe, pa naj bo kar hoče za tem. Brezposelnost je velika rana, ko mlad človek
ne ve, 'kam bi se dejal, in išče sreče brez konca in kraja.
Glavni krivec je pa kapitalistično usmerjena družba.
Za pomoč brezposelnim nima denarja, za dober tisk in koristne organizacije podpirati tudi ne, ima ga pa za razne meščanske norije, kamor 'mladino izvabi, da jo tako naredi slepo za svoje potrebe. Kapitalist se zaveda, da dokler ostane delavec neveden, toliko časa bo pil njegovo kri. Delavstvo 'mora odkloniti te vrste dobrotnike in se popolnoma na lastne noge postaviti. Organizacijo s svojimi žrtvami postaviti in se ne prodajati za judeževe groše, da bomo svobodna armada tistih 'prostovoljcev, bi so pripravljeni trpeti za blagor in vstajenje delovnega ljudstva.
Praktično bi se mi zdelo, da bi se vse mladinske organizacije združile saj za rudarsko stroko v svoje okrožje, recimo mogoče 'zaenkrat Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Huda jama. Takšen okrožni odbor naj bi z nasveti pomagal tam, kjer nastopijo tezkoče in bi bil posredovalec med društvi in centralo.
Pa tudi o škodljivosti alkoholizma našemu.polcretu bi se moglo večkrat pred-očiti. Zdi se mi, da so mnenja o tem važnem problemu preveč deljena, ali pa da smo le hlapci alkohola.
Kongres nemške krščanske strokovne zveze
V dneh od 18. do 21. septembra se je vršil v Diisseldorfu 13. kongres nemške strokovne zveze. Udeležilo se ga je 3000 zaupnikov delavskih strokovnih' organizacij, bili pa so navzočni tudi delegatje nameščenske krščanske strokovne centrale. Kolikšno važnost polagajo v Nemčiji vsa javna oblastva na strokovno organizacijo, dokazuje tudi to, da so bile zastopane vse oblasti. Državno vlado je zastopal delovni minister.
Uvod kongresa so imele v rokah mladinske skupine strokovnih organizacij: v sprevodu je stopalo za zastavami 25.000 mladih članov! Mlada bojna sila! Kongres je pokazal ostro nasprotje iproti današnjemu 'vladajočemu diktatorskemu režimu, ko je poudaril, >da se na bajonete ne more opirati niti vlada« in »da sta se narod in vlada zelo odtujila« (kovinar Wieber).
Predsednik zveze Otte je poročal o delu in razvoju strokovne organizacije.
Poudaril je, da mora krščanska strokovna organizacija odklanjati divjo in neodgovorno agitacijo in da zahteva vse izravnujočo pravičnost in rasdelitev žrtev med vse sloje in po socialnih načelih. Strankarsko-politična nevtralnost 'zahteva svobodo iin neodvisnost napraim vsem strankam. Krščanska načela pa ločijo krščansko delavstvo od vseh struj, ki so nasprotne krščanstvu.
Drugi referent je podal stališče organizacije do raznih vprašanj. Naloga v bližnji bodočnosti je, kako izpeljati socialno državo, v kateri vlada ljudstvo. Ljudska obnova more priti le iz širokih ljudskih 'plasti. Krščanske strokovne organizacije hočejo gojiti pravo, čisto ljudsko hotenje. Organizacija bo še nadalje pomagala ustvarjati ljudsko skupnost.
Glasilo tekstilcev piše, da je bil Ste-gervvaldov govor burno pozdravljen. Ta dolgoletni strokovni tajnik in organizator je izjavil, da Papenove metode ne
skoraj dihati od začudenja, je tako milo zadišalo po — parfumu ...
Osramočen pred samim sabo sem obstal, ogledujoč 3vojo okorno prikazen. Vraga, kaj sem vso civilizacijo prespal? Tudi nekaj kmetskih fantov je stopilo mimo. Svilene nogavice, čeveljčki z lak-kapicami. Moj Bog, jaz, še dokaj dober kmet Matevž Polak, pa nosim nogavice, ki mi jih plete in krpa skoraj 70 let stara mati! Skoraj z jezno mislijo sem se spomnil matere in sklenil, da mi ne bo več pletla nogavic. Svilene si bom kupoval! In pri tovarnarju lične šolničke z lakastimi kapicami...
Vendar si nisem mogel kaj, da ne bi pogledal na kulturno prireditev. Ko sem odprl vrata gostilne, je puhnil vame plamen rdečih obrazov. Krčmar mi je z zadovoljnimi lici pojasnil, da je šlo že pet polovnjakov mošta in poldrugi hekt starine. Pojedli pa da so vse. Najbolj čudno pa se mi je zdelo, da nisem videl med udeleženci nobene kmetske rute, temveč same »nobel« ljudi z bujno ša-renimi kravatami in — kar se ženstva tiče — s krasnimi toaletami. »Vinska trgatev« je v polni meri uspevala. Bližala se je že polnoč, ko je naša veselost rastla kakor solnce sredi dneva. Pa dve harmoniki, kaj mislite! Pa koriandoli in konfeti! Itd.!
VI.
Ali čudo prečudno pri vsej stvari je hilo to, da niti za trenutek niisem pomislil na tisti dogodek, ko je prišla svinjska dekla Dragica k nam po sukanec in šivanko in gumbe. Ali ona druga po milo, da se bo umila. Spomnil sem se pesmi: »Kdo bi zmerom tužen bik, pa sem jo v mislih prikrojil po naše: »Kaj bi zmerom kriza bla, to ne more biti!« (Pomagati biižnjemu, ljubiti ga in sploh prirejati zanj veselice, da bo kolektivna pomoč, ne pa miloščina posameznikova, to bodi tudi v bodoče najvišja smernica! delu in gibanju »Društva, ki...) In krize ne bo.
Sploh pa — saj sem mislil morebiti
vse kaj drugega povedati ampak,
saj veste, v današnji »krizi« tudi »vinske trgatve« rodijo, kar pač morejo. Edino to je še omembe vredno, da smo se ob treh zjutraj držali v krogu z ženskami okrog vratov ter si prepevali tisto prelepo »Mi se 'mamo radi«, ob štirih pa znamenito Jenkovo »Naj čuje zemlja in nebo«, iz katere je zlasti donel gospoda Tačarja tenor: ...da src* zvesto kakor zdaj, ostalo bode vekomaj.
NAROČI
BESEDO
bodo mogle dolgo vladati nad nemškim ljudstvom in da ni čas za vlado gosposkih klubov. Če bi bil Papen res politik, bi po neuspehih odšel.
Nadaljna referenta, Baltrutsch in Brauer sta postavila socialno politične zahteve organizacije. Izvajanja drugega so tvorila višek kongresa. Iz načelnega stališča sta oba referenta podala uničujočo kritiko gospodarskih prizadevanj nemške vlade gosposkega kluba.
Kongres je napravil važne sklepe in odposlal vladi gosfpodarskonpolitično resolucijo, v kateri je odklonil vladino zasilno uredbo, stremljenja in nasvete »zelene fronte«, zahteval vpostavitev pravega ustavnega razmerja in izboljšanja davčne zakonodaje v prid delavstvu.
Ob zaključku kongresa je poudaril Otte, da krščanski delavci nočejo biti raztrgani proletarci in podložniki, ki ne nosijo nobene odgovornosti, ampak polnovredni državljani. Parola organizacije mora biti: Največja delavnost in sveti boj za ljudske in delavske pravice!
Nemško časopisje je o kongresu mnogo pisalo. Desničarji so opazili afront proti vladi in »marksistično« razpoloženje in sam negativizem. Socialistični »Vorwarts« pa je zapisal, da je kongres pokazal, da ni več praktične razlike med krščanskimi in »svobodnimi« (socialističnimi!) strokovnimi organizacijami in da se ustvarja enotnost strokovnega gibanja. Glasilo krščanske tekstilne strokovne organizacije k temu ugotavlja, da je to iluzija in da so referentje pokazali razlike. Načelna razlika med obema smerema strokovnih gibanj bo ostala vkljub sodelovanju na mezdnem in socialno-poli-tičnem polju, dokler bo socialistično gibanje temeljilo na ateizmu in materializmu. Glasilo krščanskih nameščencev opozarja prav na isto v kongresnem poročilu.
Listi krščanskih strokovnih organizacij pišejo, da pomeni kongres za organizacijo velik napredek in uspeh. Pokazal je jmočno enotnost in pot v bodočnost.
-ant.
Proletarska kultura
»BESEDA.«
.Izšla je oktobrska številka »Besede« o podobnih vj>x4šanjih.	Je,',«-.
■borna revija. S svojimi izvrstnimi čJanki vzbuja pozornost in priznanje. Vsebina 10. številke je tale: France Terseglav : Župančičev pojem slovenstva. V sili lepem, a vendar polemičnem članku z vfceh strani raziskuje, kako je bilo mo-goije, da je pesnik Oton Zupančič napisal v ^Ljubljanskem Zvonu« članek, s katerim 'pobija odločno slovensko stališče zlafcti mladine. Terseglav smatra, da se je Župančič v tem pogledu najmanj močno j zaletel in predlaga, naj se zadeva enostavno pozabi. — D. D. priobčuje lep izvleček iz knjige Francoza Jeana Blocha Zaupanje v mladino o popolni nemoči in nesposobnosti sedanje voditeljske generacije, ker so ti ljudje le slabi vojaki iz svetovne vojne. Roti mladino, naj se ne vda miselnosti te stare generacije, ki je kriva vsega današnjega zla’na svetu. Konča s pozivom, naj tudi pri nas kot drugod že enkrat nastopi »vsa dozorela in nedotaknjena mlada generacija, ki naj začne svoje delo brez sovraštva pa tudi brez usmiljenja«. — Sledi konec članka »Kapitalizem v Jugoslaviji leta 1931« od Fr. Š m o n a. Koristi od Vsega našega gospodarstva imajo maloštevilni domači, največ pa tuji kapitalisti, dočim se delavec in kmet pogrezata v vedno večjo revščino. — Članke za--v ključuje kot feljton »Pravljica« od Co., I ki 3 primerno satirično ostrino obdelava/-slovenske žurnaliste, ki grme proti Ru-\ siji-j — Razgled ima beležke: »0 skupniJ fronti«, »Bodočnost kapitalizma«, »Delavske plače« in »Katoliški shod v Esse-11 u«. — »Besedo« priporočamo vsem. Naroči naj jo vsak naš tovariš in prijatelj, če jo le more.
KREKOVA KNJIŽNICA
bo izdala svojo letošnjo tretjo knjigo točno 1. decembra. Bo to najobširnejša in
Špecerija, delikatese, zajutrkovalnica Ljubljana, M. c. 28.
dnevno sveža iz lastne novodobne pražarne.
tudi ena najlepših knjig, kar jih je dose-daj izšlo v njeni založbi. — Knjižni načrt za prihodnje leto je dokončno določen in bo razposlan z zadnjo letošnjo knjigo. — Mnogo naročnikov dolguje še naročnino za več mesecev; naj jo kmalu pošljejo, saj je vendar tako neznatna.
Delavski koledarček
za leto 1933 bo izšel najkasneje prve doi novembra.
Izdala ga bo kot doslej »Delavska založita«.
Opozarjamo vse tovariše in prijatelje, da ne kupujejo drugih koledarjev.
Za delavca, za krščanskega socialista je samo »DELAVSKI KOLEDARČEK«!
Počitniški domovi v Avstriji
V letu 1930 so dale razne bolniške blagajne, zavodi, občine In uradi sledeče prispevke in tudi za gotovo število oskrbovancev kakor sledi:
Delavska bolniška zavarovalna blagajna na Dunaju za 5802 vajencev s 159.163 oskrbnimi dnevi v znesku šilingov 431.778.50. Bolniška blagajna avstrijskih zveznih železnic za 58 oskrbovancev 4526.10 šil. Vseh 17 dunajskih bolniških blagajn je dalo za 6940 oskrbovancev s 184.924 oskrbovalnih dni šilingov 502^872.90. Spodnjeavstrijske ballniške blagajne za 453 oskrbovancev z 11.869 oskrbovalnimi dnevi 35.577.80 šilingov. ZgOrnjeavstrijske bolniške blagajne za 120 vajencev s 3325 oskrbnimi dnevi 9989 šilingov, solnograške bolniške blagajne za 13 vajencev s 364 oskrbnimi dnevi 1092 šilingov, štajerske bolniške blagajne za 228 vajencev s 6370 oskrbnimi dnevi 19.127.50 šilingov, koroška okrožna bolniška blagajna za 1 vajenca z 28 o&krbnimi dnevi 98 šilingov in bur-genlandske bolniške blagajne za 151 vajencev s 4200 oskrbnimi dnevi 16.127.40 šilingov. Občine in oskrbovalni zavodi na Dunaju za 156 vajencev z 12.303 oskrbnimi dnevi 28.167.20 šilingov, štajerske za 26 vajencev s 711 oskrbnimi dnevi 1030.70 šilingov in solnograške za 22 vajencev s 710 oskrbnimi dnevi 2121.60 šilingov. Brezposelni uradi za mesto Dunaj in štajerska borza dfla 127 vajencev s 3477 oskrbnimi dnevi 6818.90 šilingov. Solnograška delavska zbornica za 37 vajencev s 1120 oskrbnimi dnevi 560 šilingov.
Nove knjige
Vir nedolžnega veselja. Namenjeno je to delce proslavi ob priliki prvega sv. obhajila. Pa 'tudi sicer kot čtivo bo nudilo veliko blažilnega veselja. Sveti Alojzij, ki ga proslavlja ta (knjižica, iin sveta Ter-ezija Deteta Jezusa, ki nastopa v tej (knjižici, oba ta mladinska prijatelja »ta močna dovolj, mladino varovati sedanjih zablod. Starše in prijatelje mladine prosimo, da jo nabavljajo. Dobra 'knjiga je otroku zares najboljši prijatelj. Knjižica je lepo opremljena z dvema slitkama na umetniškem papirju. Stane 7 Din. Naroča se pri Družbi sv. Petra Kliaverja, Ljubljana, Metelkova 1._________________________________
Katoliška cerkev ni le od socijalizma zaražena (nalezena), temveč je ona tista, ki je človeštvu socijalizem zopet dala.
(Karl Vogelsang.)
□ iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiinii(j
| KNJIGOVEZNICA j
| JUGOSLOVANSKE TISKARNE, pre| K.T.D I
I LJUBLJANA
| KOPITARJEVA UL. 6/II
Črtalnica in tvornica po- | slovnih knjig - Stalna velika | zaloga vsakovrstnih salda- | konti, štrac, journalov i. dr. | lastnega izdelka
S	3
OiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinO
Za Jugoslovansko tiskarno K. C®*.
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«
La ureja: Peter Lombardo.
Stran 4
»DELAVSKA PRAVICA«, 13. oktobra 1932.
Leto V.
Najboljša krema 4 Din škatlja.
25.-
Vrsta 7042
Tople copate iz volnene klobučevine z močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo Vaše otroke prehlada.
35.-
Vrsta 2851-05 čeveljčki iz laka ali rujavega boksa za ijaše najnjjajše odjemalce. Vel. 19-26 Din 35--, vel. 27-34 Din 49'-, vel, 35-38 Din 69--
Močne, vezaljke Din !•- par.
35.'
V«l. 19-26	Vrsta	3661-00
Otročičkom za jesen visok čeveljček iz boksa s podplatom iz krupona.
39.
Vrsta 3222-00 Evo čevljev za otroke, ki trgajo vse, kar jim pride na noge. Vel'. 27-34 Din 39--, vel. 35-38 Din 59--
Vr^ta 3162-00 Nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja Z nerazstrgljivim gumijastim podplatom. Vel. 27-34 Din 39--, vel. 35-38 Din 59/
Vrsta 2842-05 Čeveljčki iz finega laka. Isti iz rujavega ali črnega boksa za isto ceno. Podplat iz riajbol;šega krupona. Velikost 27-34 Din 49--, vel. 35-38 Din 69--
Vrsta 5662-00 Otroški čeveljčki iz finega boksa s podplatom iz krupona. Vel. 27-34 Din 69--, vel. 35-38 Din 89*-
59.-
Vrsta 9891-60 Nepremočljivi gumijasti škornji za naše male generale. Vel. 19-26 Din 59--, velikost 27-34 Din 79--, vel. 35-38 Din 99--
 	Vrsta	7045
Copate, v katerih morete delati v kuhinji in oditi na hladen hodnik. Topla volnena tkanina in dober podplat s toplim vložkom ne dopu^ča^a, da se prehladite. Otroške Din 25'-, ženske Din 29 -
69.-
Vrsta 1845-03 Udoben čeveljček iz baržuna za urad in trgovino. Isti iz satena za isto ceno,
69.-
Vrsta 3945-03 Udoben čevelj iz črnega ali rujavega boksa z gumijastim podplatom. Trpežen za vsak štrapac. Za dnevno uporabo nenadomestljiv.
69."
Vrsta 1845-52 Zelo elegantni in lahki čeveljčki iz najboljšega baržtfna, kombinirani z lakom.
Nadomestili Vam bodo čevlje iz semiša, zadovoljili pa tudi najfinejši okus.
Vrsta 1845-05 Soliden in lahek čevelj iz najfinejšega laka. Najbolj prikladen za svečane prilike.
Vrsta 1645 05 Okusen in lahek čevelj iz finega rujavega aji črnega telečjega boksa. Prikladen za prašnik in nedeljo.
Vrsta 3925-03 Za gospodinje, ki rabijo močno obutev. Iz boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom.
Vrsta 2945-1 1 Soliden čevelj iz rujavega ali črnega boksa za dnevno uporabo. Prikladen za športni kostim. Isti iz laka Din 99-
Vrsta 9815-05 Zelo okusen salonski čeveljček iz najboljšega laka z visoko peto.
Danes smo v stanju obuti celo družino za toliko denarja, kolikor je lansko Selo stal 1 par čevljev. Pridite v naše prodajalne. - Prepričajte se.
Moške nogavice:
Močne za štrapac Din	5'—
debele volnene	„	7 S—
fine flor	„	10'4-
Najfinejši flor	„	15'—
Zenske nogavice:
Močne za štrapac	Din	8'—
fine flor	„	19'—
iz čiste svile	„	25'—
iz Bemberg svile	,,	35'—
Otroške nogavice: fine iz sukanca: vel. 2-4 Din 8’*, vel. 5-8 Din 10'-, vel. 9-11 Din 12'
Hali oddelek za nege nog Vas bo osvobodil neprijetnih žuljev.
Vrsta 7047
Po dnevnem naporu počutili se boste najbolje v teh copatah iz voln. tkanine.
49,-
Vrsta 9817-61 Lahke galoše iz najboljšega gumija obvarujejo Vam čevelj, ohranijo nogo suho in toplo tudi v največjem dežju. Ženske galoše za isto ceno.
Vrsta 248
Lahek čevelj za telovadbo iz močnega črnega boksa. Ženski Din 35 -, otroški Din 29--
69.-
Vrsta 2927-15 Lahek čevelj, v katerem se udobno hodi, iz dobrega črnega ali rjavega boksa.
* t - -	.■
  ______________
naotMia
Vrsta 1937-22 Trpežen čevelj iz črnega ali rujavega boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Primeren za vsakega, ki predvsem zahteva trpežnost čevljev.
4?	-
.. '
- r, i	aas®
Vrsta 3967-22 Čevelj iz dobrega črnega boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Za delovnega človeka za praznik in nedeljo.
Vrsta 0167-00 čižme iz mastnega usnja z močnim vulkaniziranim gumijastim podplatom Primerne za delo na poljn, stavbah, cestah in za vsak drug štrapac.