. imiMJi s // POKLICNA IN TEHNIŠKA KMETIJSKA ŠOLA PTUJ UREDNIŠKI ODBOR Prispevki in slikovno gradivo: Učitelji in dijaki Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj Oblikovanje in urejanje: Simona Kotnik Mentorica in lektorica: Majda Klemenčič Tisk: Tiskarna in založba Senčar, Ptuj Naklada: 300 izvodov KAZALO SPET JE TU POMLAD!..............................................................3 CVETLIČARJI - KDO SMO IN KAJ POČNEMO?...........................................4 INTERVJU Z MILENO FUREK.........................................................4 MLADI CVETLIČARJI PTUJSKE KMETIJSKE ŠOLE USPEŠNI NA SEJMU FLORA.................5 TESTIRANJE NAPRAV ZA NANOS FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV...........................7 POSESTVO NA GRAJENŠČAKU.........................................................8 PRAKTIČNI POUK NA GRAJENŠČAKU..... ŠOLSKO POSESTVO V TURNIŠČU PRI PTUJU VELIKA NOČ.....................................................................11 DIJAŠKA SKUPNOST...............................................................11 ŠPORTNI DAN IN SPREJEM NOVINCEV................................................12 INTERESNE DEJAVNOSTI...........................................................12 PESMI IN RISBE NAŠIH DIJAKOV...................................................13 ŽIVLJENJE......................................................................16 50 LET KMETIJSKE ŠOLE..........................................................17 MATURANTSKI PLES...............................................................17 VAŠ ZNAČAJ - psihološki test ali kako spoznati sebe............................18 HOROSKOP.......................................................................19 PREGOVORI, KI SO ZRASTLI NA NAŠIH ZELNIKIH.....................................21 KRIŽANKA.......................................................................22 Os O UVODNIK Spoštovani dijaki in bralci mlade ustvarjalnosti! Radostna, polna vznemirljivih pričakovanj je človeška duša ob rasti in zorenju, ki ga narava vedno znova ponavlja v nerazumljivo popolnem zaporedju. Bujna rast drami dolgočasje, bohotno življenje prebuja zaspana jutra, kar na vsakem koraku razvnema človeško domišljijo. Ko se razkošno mlado brstenje zlije z močjo človeškega duha, se radost življenja vselej najbolj pristno izrazi z močjo besede in z izvirno ustvarjalnostjo, ki trajno in za vselej zaznamuje čas in dogodke ter kaže cilje in hrepenenje. Mlade besede, ki prihajajo iz razgretega in radoživega srca, niso le odsev časa, radosti in tegob vsakdana, temveč jasna in odločna pričakovanja boljšega in vrednejšega življenja. Pred nami je drobna knjižica zrelega razmišljanja o sencah in soncih življenja, ki ni nečimrno razkazovanje, ampak je potrpežljivo iskanje samega sebe ter pričevanje lastnega odnosa do sveta in soljudi. Neizmerno se veselim mlade ustvarjalnost naše šole, ki vselej brez predsodkov kaže pristni človeški obraz, zazrt v zarjo novega jutra. Takšni in podobni poskusi osmislijo šolsko delo in prispevajo k zavedanju, da je šola življenje in življenje šola. S sproščanjem notranjega ustvarjalnega naboja v slehernem izmed nas še siloviteje raste potreba po spoznavanju in odkrivanju sveta in novih, drugačnih življenjskih poti. Pogumno odkrivanje sveta, ki ni zgolj v knjigah, temveč tudi na cesti, za slehernim vogalom, na poteh in razpotjih, nam širi obzorja, da lahko brezskrbno potujemo od neskončnih mladostnih spominov k resničnim podobam svojega prihodnjega življenja. Starejši se boste med prebiranjem zapisanega zagotovo spomnili svoje mladostne ustvarjalnosti, mlajšim pa bo to spodbuda in povabilo k sodelovanju. Želim vam obilo prijetnih doživetij. Mladim dopisnikom čestitam za pogum in prispevke, s katerimi ste nam veliko povedali o sebi in o svetu, v katerem živimo. Zahvaljujem se mentorjem, ki potrpežljivo spremljajo in spodbujajo mlado ustvarjalnost. dr. Vladimir Korošec, ravnatelj SPET JE TU POMLAD! Marec! Oh, pomlad, moj najlepši mesec v letu. Listam v knjižnici po pesniških zbirkah starejših in mlajših pesnikov, manj ali bolj znanih, in zdaj nisem več presenečen, ko ugotavljam, koliko toplih besed je v teh lirskih, spomladanskih utrinkih slovenskih avtorjev. Samo za hip prisluhnimo Minattiju: » V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje za vse tiste velike in male, ki še verjamejo vanje.« Ali nismo to vsi? Sanjamo o lepem, dobrem, veselem, o vsem, kar si želimo boljšega in prijetnejšega v življenju. Spomladi sanjamo o cvetju na balkonih in vrtu, o neskončno bogatih cvetlicah, ki jih prodajajo cvetličarne, in o tem, da bi bili tudi mi kdaj prvi med prvimi. Pa tudi če nam ne uspe! Samo da sanjamo o . . . Kaj ni lepo? Ko droben ptiček iz grma zapoje, ko vsa drevesa začnejo brsteti, vse, kar raste iz zemlje, živi, nas ohranja in je naše prihodnje življenje. Pravijo tudi, da se pomladi ptički ženijo. Zato Vam želim obilo ljubezni, predvsem pa obilo zabave in naj Vam vsak zvonček ali trobentica prineseta srečo in veselje v Vaše srce. Primož, S. c CVETLIČARJI - KDO SMO IN KAJ POČNEMO? Na kmetijski šoli se je pred dvema letoma uveljavil poklicni program - cvetličar. Poklic se je uspešno utrdil in tudi dijaki ter profesorji smo zadovoljni. Pravzaprav se vsak sprašuje, kaj mi vse počnemo. Od ponedeljka do četrtka imamo predmete, kot so: slovenščina, matematika, tuji jezik, vrtnarstvo, okrasne zelnate rastline, dendrologija, aranžerstvo, poslovno komuniciranje,... No, povedati je treba, da ti predmeti niso niti težki niti lahki, kakor za koga! Ob petkih se zberemo z učitelji praktičnega pouka. Razdeljeni smo kar na tri skupine, saj nas je v oddelku kar 31 cvetličarjev. Pri praktičnem pouku počnemo različne dejavnosti, imamo teoretični kakor tudi praktični del. Do sedaj smo naredili in se naučili izdelovati kar mnogo stvari, ki spadajo v cvetličarstvo, kot so: • aranžma za velikonočno dekoracijo; • adventni venček; • namizno dekoracijo; • nagrobni aranžma; • šopke za različne priložnosti; . . . in še in še drugih lepih in predvsem zanimivih stvari, ki so lahko kot okras na mizi ali kje drugje. Vsak petek obišče pet dijakov tudi Revital Kidričevo - vrtnarijo, kjer imamo praktični pouk. Da ne pozabimo - praktični pouk imamo včasih tudi na Turnišču, kjer je prav tako zanimivo sodelovati, saj imamo tam rastlinjak in plastenjak ter svojo njivo, na kateri delamo: sadimo zelenjavo, rože, sejemo, ... No, aranžiramo tudi šolsko avlo. Primož, 3. c Cvetlični aranžmaji iz cvetlične razstave na Turnišču ob petdeseti obletnici šole INTERVJU Z MILENO FUREK 1. Kako ste se odločili za poklic učiteljice? Že od malih nog, pa to ni oguljena fraza, sem govorila, da bom učiteljica. Nikoli nisem razmišljala o prav nobenem drugem poklicu. Ko smo se v osmem razredu odločali za poklic, smo morali napisati tri poklice, ki te zanimajo. Na prvo mesto tistega, ki bi ga najraje dosegel, na drugo naslednjega in na tretje rezervnega. Sama sem napisala le poklic učiteljice, dva naslednja pa mi je povedal razrednik in se niti približno ne spomnim, kaj sem napisala. Verjetno je pri tem prevladala moja želja delati z ljudmi, predvsem z mladimi. In ko te ta poklic »zastrupi«, se težko posloviš od njega. Z veseljem ga še vedno opravljam in upam, da ga bom še naprej. 2. Kako dolgo že poučujete na kmetijski šoli? Na Šolskem centru Ptuj poučujem od leta 1981. Pričela sem na šoli, ki je takrat združevala poklice strojništva, metalurgije, kovinarstva in kmetijstva. V prvem letu sem poučevala samo kovinarje, potem pa vsako leto več kmetijskih razredov, dokler nisem prešla povsem na kmetijsko šolo, ko je ta postala samostojna šola v okviru centra. Sprva sem ob slovenščini poučevala še gledališko vzgojo, ki je bila predmet v usmerjenem izobraževanju, sedaj pa poleg slovenščine v vseh kmetijskih programih poučujem še dediščino in prostor v programu kmetijsko podjetniških dejavnosti. 3. Uporabljate za umirjanje učence kakšne posebne metode? Pri delu z učenci nikoli nisem imela in nimam občutka, da moram uporabljati prav posebne metode za umirjanje razreda. Zdi se mi, da lepa beseda še vedno lepo mesto najde, kot pravi pregovor. Pogosto pa stvar obrnem malce na šalo in stvari laže stečejo. Dijaki morajo vedeti, da učitelj ni njihov nasprotnik, ampak jim želi pomagati pri doseganju njihovih ciljev, pa naj se to sliši še tako neresnično. Menim, da se z dijaki kar dobro razumem in imam občutek, da vedo, da jim želim dobro. 4. Kakšne so Vaše izkušnje z razredništvom? Do sedaj sem bila razredničarka trem generacijam kmetijskih tehnikov, prvi generaciji kmetoval k gospodinj, trem oddelkom nadaljevalnega programa 3+2, sedaj pa sem razredničarka prvi generaciji cvetličarjev. Vsaka generacija je zanimiva, vsaka pusti nekaj v tebi, ali odnese s sabo delček tebe. In posebej prijetno ti je pri srcu, ko te po mnogih letih prijazno pozdravijo dijaki tvoje prve generacije ali naslednjih, ko se razveselijo srečanja s tabo. Takrat veš, daje tvoje delo le bilo pravilno. 5. Kaj menite o prvi generaciji cvetličarjev? Prva generacija cvetličarjev je prav poseben razred, precej zanimiv in predvsem zelo prijeten. Vesela sem bila, da sem dobila razredništvo prav v tem razredu, saj imam tudi sama zelo rada rože in delo z njimi. Razred je številčen, najštevilčnejši na šoli, zato je včasih disciplina v njem precej problematična. Pri mnogih predmetih je tako, vendar imam občutek, da dijaki postajajo zrelejši, odgovornejši in se stanje nekoliko izboljšuje. Moram reči, daje v razredu kar nekaj odličnih bodočih cvetličarjev, ki ne bodo »delali sramote« poklicu. Drugi pa bodo veliko pridobili s prakso in prepričana sem, da se bodo v življenju vsi dobro znašli. Kar jim seveda tudi iz srca želim. 6. Ali uživate v svojem poklicu? Res je, v učiteljskem poklicu uživam, predvsem takrat, ko sem v razredu. Z veseljem ga opravljam in trudim se, da prihajam v razred sorazmerno dobre volje, saj je vzdušje za delo potem veliko prijetnejše. No, priznati pa moram, daje oje skrito veselje tudi delo s cvetjem, posebej pa uživam, ko sama aranžiram darila za sorodnike, znance, prijatelje. Zdi se mi, da mora v to biti vgrajene tudi nekaj ljubezni do tistega, ki ga obdaruješ in jaz to tako počnem. Rečem lahko, da je to eden od mojih hobijev, ni edini, je pa tisti, ki ga imam zelo rada in to vedo tudi moji dijaki, saj jim velikokrat »pridigam« o tem, kako si lahko veliko aranžerskega materiala pripravijo kar sami, saj ga lahko najdejo v naravi, kot to pogosto počnem jaz. Dušan, Primož, 3. c 'Ša? MLADI CVETLIČARJI PTUJSKE KMETIJSKE ŠOLE USPEŠNI NA SEJMU FLORA Med 17. in 20. marcem je obiskovalce na celjsko sejmišče vabil že 10. sejem Flora - mednarodni sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture. Med spremljevalnimi sejemskimi prireditvami je bilo tudi letos tekmovanje mladih cvetličarjev in vrtnarjev, ki se za svoj poklic pripravljajo na osmih kmetijskih in vrtnarskih šolah v Sloveniji, sodelovale pa so tudi tri cvetličarske in vrtnarske šole iz sosednje Hrvaške. Mladi bodoči cvetličarji in vrtnarji so se predstavili v štirih kategorijah: cvetličarji so izdelovali poročni šopek in cvetlični aranžma na temo CELEIA - aranžirali so makete stavb starodavne Celeie. Vrtnarji pa so se posvetili urejanju vrtnarskega nasada ob vhodu v poslovno stavbo in ob vhodu v srednjeveško stavbo. Ptujsko kmetijsko šolo je zastopalo pet ekip s po dvema tekmovalcema - štiri ekipe, v katerih so sodelovali Sonja Brunčič in Tina Horvat, Nataša Ivanič in Dunja Lampret, Sandi Šipek in Patricija Drevenšek Malek ter Dušan Meznarič ter Dušanka Plohl, so izdelovale poročne šopke, Primož Pravdič in Metka Belec pa sta se preizkusila v izdelavi cvetličnega aranžmaja na temo CELEIA. Mladi so se na tekmovanje pripravljali v šoli intenzivneje štirinajst dni pred nastopom, sicer pa so uporabili znanja, ki sojih pri praktičnem pouku in strokovnih predmetih spoznavali dve leti in pol. Pod budnim očesom mentoric ge. Jerice Korpar, Ide Obran in Darje Hanželič so že v šoli nastajali prelepi poročni šopki in cvetlični aranžmaji, zato tudi uspeh na samem tekmovanju ni mogel izostati. Med poročnimi šopki je šopek Nataše Ivanič in Dunje Lampret zasedel odlično peto mesto, preostale tri ekipe pa so se uvrstile v zgornjo polovico med 22 ekipami, ki so se potegovale za najboljšega mladega cvetličarja. Še uspešnejša sta bila Primož Pravdič in Metka Belec, ki sta s svojim cvetličnim aranžmajem osvojila odlično tretje mesto - torej bronasto priznanje. O svojem uspehu sta Primož in njegova pomočnica Metka povedala: »Zelo vesela sva uspeha. Aranžirala sva maketo vhoda v Jožefovo cerkev v Celju. Zdi se nama sicer, da sva v šoli med vajami izdelala še boljše aranžmaje, a v Celju nismo mogli izbirati med cvetjem. Določili so nam zelenje in temnordeče vrtnice, pa sva očitno tudi to cvetje dobro uporabila. Sodelovanje ta takšnih prireditvah je zanimivo in tudi poučno, saj se veliko naučiš tudi od sotekmovalcev, izmenjaš izkušnje, spoznavaš trende, nenazadnje pa odpravljaš tremo pred javnim nastopom.« Tekmovalci kmetijske šole obiskujejo tretji letnik, torej so prva generacija v programu cvetličar, ki v letošnjem letu zaključuje izobraževanje. Njihov uspeh dokazuje, da so se veliko naučili, da postajajo odlični mladi cvetličarji in s seboj v življenje odnašajo bogato popotnico znanja in spretnosti. Milena Furek Primož in Metka ob svojem nagrajenem cvetličnem aranžmaju TESTIRANJE NAPRAV ZA NANOS FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Varstvo rastlin je področje, ki je sestavljeno iz spleta najrazličnejših dejavnosti. Zelo pomembno vlogo pri učinkovitem ter človeku in okolju prijaznem varstvu rastlin imata pravilna uporaba in nanos fitofarmacevtskih sredstev. Da bi pri tem uspeli, je treba pridobiti veliko znanja iz razvoja in življenja škodljivih organizmov, postopki varstva rastlin pa morajo biti prilagojeni gojeni rastlini. Ob vsem tem pa mora zelo dobro poznati tudi ustrezne strojne naprave, saj njihova primerna kakovost in pravilno ravnanje z njimi omogočata večjo učinkovitost fitofarmacevtskih sredstev proti omenjenim škodljivim organizmom in manjše vnašanje neželenih snovi v okolje. Naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, kakor s skupnim imenom imenujemo škropilnice, pršilnike in druge naprave, so bistvenega pomena za rezultat, ki ga pričakujemo od fitofarmacevtskih sredstev. Zato je bistveno, da so naprave tehnično brezhibne, redno preskušene in pravilno naravnane. Kmetijska šola Ptuj je že leta 1987 pričela v sodelovanju s takratno Višjo agronomsko šolo Maribor in kmetijsko svetovalno službo na področju Spodnjega Podravja organizirati preglede naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na rastline. Pregledi so bili do leta 1994 prostovoljni, po sprejetju Zakona o zdravstvenem varstvo rastlin leta 1995 pa obvezni za vse lastnike naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev. Leta 1995 je Poklicna in tehniška kmetijska šola dobila koncesijo za izvajanje rednega pregledovanja naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev, ki jih v Spodnjem Podravju še vedno opravlja. Pregledovanje naprav poteka v glavnem na terenu po vnaprej predvidenih območjih v spomladanskih mesecih, na šoli pa tudi vse leto. Sola ima vse merilne naprave in potrebno opremo za pregledovanje, ki jo predpisuje Pravilnik o pogojih in postopkih, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni nadzorni organi za redno pregledovanje naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev. Postopek testiranja škropilnih naprav zajema preglede, meritve in posredovanje ugotovitev uporabniku. Pregledamo naslednje elemente škropilnih naprav: • pregled rezervoarja in opreme na rezervoarju in v njem (vodostojno kazalo za odčitavanje nivoja tekočine, pokrov, polnilni mehanizem, nalivno sito, izpraznjevanje); • pregled krmilnih elementov (tlačni regulator, pipe, zasuni); • pregled cevovodov; • pregled filtrov; • pregled škropilnih letev, škropilnega venca, škropilne palice; • pregled puhala. Pregledali smo tudi vse varnostne zahteve, navedene v varnostnem poročilu. Meritve opravljamo na naslednjih elementih škropilnih naprav: • meritve vrtilne frekvence na traktorski priključni gredi; e meritve tlaka v hidravlično-pnevmatskih blažilnikih črpalk; • meritve točnosti delovanja manometrov; • meritve prostorninskih pretokov črpalke in povratnega voda za hidravlično mešanje škropiva; • meritve pretokov na škropilni (pršilni) armaturi kot celoti in na posameznih segmentih škropilne armature; • meritve pretoka mešalnega voda; • meritve pretoka posameznih šob; • meritve prečne porazdelitve škropiva pri škropilnicah. Rezultati testiranj v zadnjih letih kažejo, da se uporabniki škropilnih naprav vse bolj zavedajo pomena rednega pregledovanja in s tem tudi kakovostnejšega dela z napravami za varstvo rastlin - vse s ciljem ohraniti zdravo okolje. Anton Hanželič, Mirko Lovrec POSESTVO NA GRAJENŠČAKU Posestvo na Grajenščaku spada pod Mestni Vrh in je 6 km oddaljeno od Ptuja v smeri proti Grajeni. Na tej lokaciji ima Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj šolsko posestvo, namenjeno izobraževanju dijakov za področje sadjarstva in vinogradništva ter različnim poskusnim aktivnostim. Velikost posestva je 6 ha. V sadovnjaku so v glavnem zastopane štiri sorte: idared, jonagold, gloster in elstar. Vsa drevesa so vzgojena v obliki okroglega vretena, cepljena na podlago M9 in stara 18 let. Povprečna višina dreves je 2,5 do 2,6 m. Razdalja v vrsti je 1,3 m in 4 m med vrstami. Del nasada je tudi na terasah, kjer so razdalje v vrsti nekoliko večje. Na 4 ha vinogradniške površine imamo zasajenih 7000 trt. V proizvodnem nasadu imamo zastopane tri sorte, in sicer chardonnay, rumeni muškat in renski rizling. Na površini 30 arov imamo zasajen kolekcijski nasad, kjer učenci spoznavajo posamezne sorte grozdja in spoznajo tudi različne sodobne tehnologije pridelave grozdja. Vključeni smo v integrirano pridelavo grozdja in vina, saj poskušamo na ta način učencem prikazati nujnost okolju prijazne pridelave. Že ob načrtovanju vinograda smo se odločili za proizvodnjo vrhunske kvalitete grozdja in vina. Grozdje sami predelamo in ga negujemo v kleti s sodobno tehnologijo in ga prav tako stekleničimo v lastni polnilnici. Učenci si z vajami in z opravljanjem posameznih strokovnih opravil nabirajo znanje in izkušnje, ki jih s pridom uporabljajo v lastnih vinogradih in kleteh. Učiteljice praktičnega pouka Šolski dom na Grajenščaku PRAKTIČNI POUK NA GRAJENŠČAKU Letos obiskujemo prvi letnik v programu pomočnik kmetovalca ali pomočnik/pomočnica gospodinje - oskrbnice. Ko smo prišli prvič na Grajenščak, smo pomislili: » Joj, kako je to veliko! « Vendar smo po končanem praktičnem pouku spoznali, da sploh ni bilo tako hudo. Spomladi smo opravili zimsko rez v vinogradu; rezali smo šparone, krčili vinograd, menjavali smo kole ob trsih, rezali... Opravili smo tudi zimsko rez v sadovnjaku, kjer smo rezali suhe veje, jih odnašali iz nasada, obrezovali koreninske izrastke... Za rez vinske trte potrebujemo škarje, žagico, nož krivec, za sadovnjak pa velike in male škarje ter večjo žagico. V začetku nam kmetijska šola ni bila preveč všeč; zdaj pa nam je med vikendi brez šole že pravi dolgčas. Učitelji so prijazni, z vrstniki se dobro razumemo in dnevi so prav lepi. Upamo, da se bo v kmetijsko šolo vpisalo čim več dijakov, saj jim ne bo žal, ker se res naučimo vse potrebno za delo na kmetiji. Učenci 1 .č razreda V sodobno urejeni kuhinji Trganje jabolk v sadovnjaku ŠOLSKO POSESTVO V TURNIŠČU PRI PTUJU Konec leta 1998 smo po dolgotrajnem prizadevanju pridobili zemljišča in nekaj proizvodnih objektov, kjer oblikujemo šolsko posestvo in postopno gradimo tudi ostale šolske prostore. Šola se tako ponovno vrača v prostor, od koder je pred štiridesetimi leti pričela širiti znanje in razvoj. Turnišče pri Ptuju obsega 42 ha njivskih površin in 0,5 ha vrta, kjer smo predlani postavili plastenjak in steklenjak. V Turnišču so že urejeni prostori za učitelje in dijake, sanitarije, delavnice in skladišča, kar obsega 850 m2 uporabne površine. Posebej je še potrebno omeniti zelo pripravno in uporabno sušilnico sadja, zelenjave in zelišč. Na poljedelskih površinah pridelujemo koruzo, pšenico, sladkorno peso in krompir. Šola sodeluje s Centrom za sladkorno peso v poskusu sladkorne pese in s KGZ Maribor pri poskusih žil in vrtnin. Na šolskem vrtu pa pridelujemo vse vrste zelenjave, zelišča in okrasne rastline. Posestvo Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj v Turnišču pri Ptuju omogoča torej zaradi velikosti parcel enotne pogoje za izvedbo poskusov, zato je lokacija za le-te še posebej zanimiva in zanesljiva. Zato rezultate poskusne lokacije upoštevamo pri izbiri priporočenih sort ozimnih žit in hibridov koruze za setev v posameznem letu. Tudi sortni poskusi sladkorne pese potekajo že od konca osemdesetih let na pobudo Tovarne sladkorja Ormož, ki jih je pričela Biotehniška fakulteta, po osamosvojitvi Slovenije pa je uradno preverjanje sort prevzela Raziskovalna enota za sladkorno peso pri Tovarni sladkorja Ormož. Učitelji praktičnega pouka Traktor za setev in škropljenje Poskusno polje pšenice VELIKA NOČ Uvod v velikonočne praznike nareja cvetna nedelja. Pri sv. Ani gospodinja v tednu pred cvetno nedeljo ni pekla kruha, da ni imela leto dni plesnivega kruha. Cvetni nedelji rečejo v Istri »cvetnica«, v Brdih na Goriškem pa kar »oljčnica«. Na cvetno nedeljo nesejo povsod v Sloveniji butare k blagoslovu. Butare se olepšajo z vejicami sremse, tišja in pušpana. Poznamo tudi velikonočni kruh in druge velikonočne jedi. Govorimo o različnih kruhkih, ki jih poznamo celo vrsto. Velikonočni kruhki so morali biti pečeni v krušni peči, ki je bila zakurjena z blagoslovljenim ognjem. Na prav takem ognju ali gorišču so gospodinje kuhale tudi druga velikonočna jedila. Veliko noč zaznamujejo tudi pirhi. V Sloveniji jih poznamo z več imeni, in sicer pisanice, pisanke, remenke, remcnice, drsanke,... Pomemben je tudi prt, ki je pokrit čez košaro. Tukaj je prikazanih nekaj takšnih prtov: DIJAŠKA SKUPNOST V šolskem letu 2004/2005 bomo v okviru dijaške skupnosti Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj aktivno sodelovali na več prireditvah. Dijaško skupnost sestavljajo predstavniki razrednih skupnosti. Mentor dijaške skupnosti je gospod Marjan Horvat. Šolsko skupnost dijakov na naši šoli v tem šolskem letu vodijo: 1. Simon DRUZOVIČ 4.a - predsednik; 2. Rado SVRŽNJAK 3.a - podpredsednik; 3. člani - predsedniki in tajniki v razrednih skupnostih. Program šolske skupnosti: • organizacija mesečnih sestankov v skupnosti dijakov; • sprejem novincev na šolskem posestvu v Turnišču pri Ptuju; • predstavitev posameznih razrednih skupnosti z namenom reševanja problematike, ki nastaja pri organizaciji pouka in praktičnega pouka; • sodelovanje na sestankih dijaškega parlamenta Slovenije v Mariboru in Ljubljani ter poročanje o dogovorih na sestankih ostalim dijakom; • sodelovanje na različnih prireditvah, kot so: kviz MLADI IN KMETIJSTVO, srečanje kmetijskih in živilskih šol Slovenije, sodelovanje na razstavi DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ; • pomoč pri organizaciji zaključne slovesnosti na Grajenščaku, sodelovanje na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni ter ogledi različnih sejmov in razstav; • sodelovanje pri izdaji šolskega glasila; • sodelovanje pri pripravi šolskih radijskih oddaj. Simon, 4.a ŠPORTNI DAN IN SPREJEM NOVINCEV . —- ' V.. V četrtek, 21. 10. 2004, smo se dijaki Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj zbrali na Turnišču. Zakaj? Zato, ker smo imeli športni dan, ki se gaje vsak od nas veselil. Na začetku je bilo zelo v redu, na voljo smo imeli najrazličnejše igre, kot so mali nogomet, med dvema ognjema, poligon in vlečenje vrvi. Fantje smo igrali nogomet z višjimi letniki. Čeprav nismo zmagali, smo se vseeno zabavali. Dekleta so igrala med dvema ognjema, nekateri pa so bili vključeni v poligon. Po končanih igrah smo dobili toplo malico, ki sojo pripravile gospodinje kmetijske šole. Nato je bil na programu sprejem novincev. Vsak "predsednik" je moral predstaviti svoj razred kar se da najbolje. Nato pa so sledile igre. Vlekli smo traktor; nič lažjega. Sledila je igra skakanje z vrečo. V vrečo smo se morali spraviti trije učenci. Vleka vrvi. Joj, to pa je bilo zelo težko, čeprav smo skoraj vse premagali, samo enega letnika ne. Zaradi tega so nas zelo bolele dlani in prsti. Vsak seje trudil, da bi zmagal, ampak pomembno je sodelovati in ne zmagati, kar je bilo najbolj športno in pravilno. Nato je sledila razglasitev zmagovalnega razreda. Zmagali smo mi, 1 .c, za nagrado je vsak razred dobil zaboj jabolk, mi pa smo, vsi presenečeni, dobili tudi glavno nagrado - čiščenje okolice po končanem športnem dnevu! Ha-ha-ha-ha! Smešno?! Športni dan in sprejem novincev sta zelo uspela tudi zaradi lepega vremena. Želimo si še več podobnih športnih dni. Sašo S., l.c INTERESNE DEJAVNOSTI Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnikov izobraževalnih programov nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja. Zajemajo od 32 do 96 ur na leto, odvisno od izobraževalnega programa in letnika. Namen interesnih dejavnosti je razbremeniti dijake pouka in jim hkrati omogočiti razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja, povezanega s cilji programov, ki jih izvaja šola, ter spoznanj o socialnem okolju, v katerem šola deluje. Svoje sposobnosti in nagnjenja lahko preizkusijo in preverijo tudi na več področjih izven programa izobraževanja. Tako laže spoznajo, kje bodo uspešni, kaj jih veseli in zanima, za kateri poklic se naj odločijo. Na ta način se spreminja tudi odnos dijaka do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve. Seznanijo se tudi z ustanovami, ki so pomembne za njihovo nadaljnje šolanje in zaposlitev. Interesne dejavnosti se izvajajo kot vsebinski sklopi v čim bolj strnjeni obliki. Dijaki lahko izbirajo med ponudbami zunanjih izvajalcev, šole in Zavoda republike Slovenije za šolstvo in šport, katerih ponudbe pa so za naše dijake teže dostopne, ker potekajo izven Ptuja. Interesne dejavnosti se delijo na tri vsebinske sklope: • obvezni enotni del obsega športne dneve, oglede gledaliških in filmskih predstav ter likovnih razstav, kulturne prireditve na šoli, seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju, oglede knjižnic in izobraževalnih ustanov, dneve odprtih vrat, zdravstveno vzgojo... ; • vsebine povezane s programom obsegajo metode učenja, razvoj delovnih navad in motivacija dijakov, naravoslovni dan-ekološki dan, čistilne akcije, spoznavanje poklicnega področja, spoznavanje delovnih organizacij ali obratovalnic, organizirana predavanja s strokovnega področja, oglede sejmov s strokovnega področja, ekološke probleme stroke...; • vsebine povezane s prosto izbiro dijaka obsegajo gledališke, glasbene in filmske abonmaje; obiskovanje glasbene šole, pevskega zbora, dramske skupine ter plesnih in športnih treningov; tečaj cestnoprometnih predpisov; mladinsko raziskovalno dejavnost; tekmovalno dejavnost v znanju; socialno delo; mentorstvo in pomoč drugim, organizirano dopolnilno izobraževanje... Poklicna in tehniška kmetijska šola tudi v okviru interesnih dejavnosti že vrsto let sodeluje s številnimi ustanovami, ki so vpete predvsem v socialno območje šole. Vsem ustanovam ter posameznim izvajalcem, dijakom in njihovim staršem ter kolegom in kolegicam se za njihovo pomoč pri izvajanju interesnih dejavnosti iskreno zahvaljujemo in si želimo sodelovanja tudi v prihodnje. Andreja Mlakar Utrinki iz interesnih dejavnosti PESMI IN RISBE NAŠIH DIJAKOV OBLETNICA PRIJATELJ Jutri bo dan, ki ga v življenju nisem nikoli doživela. Dan, ko slavim skupaj z njim eno leto skupnega življenja. Res si ne znam predstavljati življenja brez njega, ki ga imam vsak dan ob sebi. Dušanka, 3. c ROMANTIKA Izbiraj fante, lepe in poštene, ki ljubiti znajo. Naj popeljejo te v svet sanj; temu fantu reče se romantik. Romantikov je veliko, a so le nekateri pošteni. Izbiraj le tiste, ki resnično ljubiti znajo in te v romantiko odpeljati znajo. Jasmina, 2.c NJEMU..... Žalostno je, da me veselje prevara, kajti moja je sreča, ki ni popolna. Hrepenenje po njem brez njega sameva. Utripa mi srce, a jaz sem mrhovina. Dušanka, 3. c ZVEZDA Zvezda se je utrnila, ko jaz sem se nate spomnila. Dragi moj, kje si zdaj, a misliš name kaj? Ta zvezda samo zate gori, te čuva in zate skrbi. Ljubezen moja, pošiljam ti poljubček vroč za lahko noč. 4* M ti Jasmina, 2. c Denis, l.b Prijatelj je tisti, ki ti ob strani stoji in ti modre nasvete govori, ko ne veš, kam in kako. Prijateljica je tista, ki ti ob strani stoji in ti modre nasvete govori, ko si na tleh in ne veš, kam in kako. Prijatelja sta skupaj ne za dan ne za mesec ne za leto, ampak za vse življenje. Jasmina, 2. c HREPENENJE Kako rada bi ležala v njegovem objemu, s prsti tavala mu po telesu, da dal bi meni, ne njej, vse svoje mi trenutke. Njemu sladke višave ljubila bi hlastno, v njemu planjavah bi omenjala in okusila njegov vonj. Prisesala se mu na kožo, kot bi pila ambrozijo slastno, nežno in igrala melodijo poželenja, skrbno izbirala vsak ton. Da bi hladil me, kot poleti bi v vročini živela, da dal tople dneve bi zimam... Dušanka, 3. c NIKOLI Nikoli nisem mislila, da bom kdaj koga tako ljubila, kot ljubila sem tebe; ko si bil ob meni, sem živela. V meni več veselja je bilo, a zdaj le žalost je povsod. Alexia, 3. c ZELENE OČI VRTNICA Zelene oči so moje in rada jih imam, zato nobeni jih ne dam. Ta fant je samo moj, ki poslal mi gaje angel moj. Vrtnica je lepi cvet, ki ljubi ga celi svet. Sem dobila jo od fanta kot dokaz njegove ljubezni. Ta fant z zelenimi očmi pripada samo meni; saj me rad ima in me spoštuje, jaz pa ljubim ga močno. NESREČNI Nesrečni so tisti, ki ljubezni nimajo. Nesrečni so tisti, ki sreče nimajo. Nesrečni so tisti, ki živeti ne znajo -z ljubeznijo ali brez -ti pač nesrečni bodo ostali. Nesrečen je tisti, ki ne ve, Zakaj je sploh na tem svetu, zakaj in za koga živi. Jasmina, 2.c Sem ljubljena bila, odkar imela sem ga. A spoznal je drugo dekle in vrtnice dajal je njej, mene pa pozabil je. Jasmina, 2. c Denis, l.b Jasmina, 2.c DROGA Droga, to je mamilo, brez katere nekateri ne znajo živeti. Droga je mamilo, ki večino jih pokonča. Droga je mamilo, ki poskusil bi jo vsak vsaki dan. A nekateri ugotovijo, da se ne splača, saj s tem uničiš si življenje. A nekateri so pač trmasti, tudi taki obstajajo. Na vsak način bi jo uživali in škodovali sebi in svojemu življenju. Jasmina, 2.c Moj srček močno tika taka, ker tebe zopet čaka. Je poskočil močno, ko si me poljubil sladko. Ko zagledal si drugo, je moj srček žalosten bil. Saj njej si poklonil svoje srce, a moje srce od žalosti počilo je. Jasmina, 2.c Denis, l.b MESEC MAJ Bilo je v maju, ko sva se spoznala jaz in ti - v mesecu ljubezni. Mislila sva, da bova v rožicah živela in se rada imela. A tvoje srce spoznalo je drugo dekle in moje srce od žalosti zakrvavelo je. VETER Tiho, tiho mi pihlja vetrič nežen iz neba, tiho mi zašepeta, da njegova ptica bi bila. Skupaj poletela tja, skupaj najine oblake štela, med krošnjami letela ter nebo močno objela. RAZOČARAL ME JE Ko prišla do njega sem, zaupal mi je, da vara me. Bila razočarana sem, ker razočaral me je on. On pomenil mi je vse, a njemu bilo je vseeno. Ni znal ljubiti. Ni dal mi, da bila bi ljubljena. A obljubila sem si, da pozabila ga bom -pozabila za vedno. ŽALOST Žalost je najpogostejša v nesrečni ljubezni; rešiš seje tako, da pozabiš vse, čeprav ni vse lepo. Žalosti ukrotiti se ne da; najtemnejša je stvar; žalosti ne mara nihče, ker žalost prava beda je. Denis, l.b Denis, l.b Jasmina, 2. c ŽIVLJENJE Tako glasno, tako hrupno se rodiš; vsi te gledajo, se ti smejejo, ko se ti smeješ! Vsaka mladost tako sladka je, vsaka mladost tako kratka je! Prvi šolski dan vedno je zaspan! Kasneje tako ali tako vse tako hitro gre! Vse do valete rešuješ se »enice« preklete! Po osemletki ni več poti nazaj! Stopiš na prag odločitev in ti zadiši le še molitev! Nekateri gredo v svet, drugi iste »face« gledajo spet! A prav vsi se moramo odločiti! Ko izbrano šolo končaš, se življenju v naročje podaš! Ti smejiš se, jaz se jočem, ti seliš se, jaz ostati hočem! Z leti se ti prvi otrok rodi! Za otročki pridejo še vnučki! Tukaj zdaj vprašaš se, kakšno sploh življenje je! Tako glasno prideš in tako potiho odideš! To je življenje! 50 LET KMETIJSKE ŠOLE Karmen, 2.a Ko govorimo o ustanovitvi šole, ni mogoče spregledati dejstva, da so ustanovitev narekovale novo nastale zadruge in kmetijska posestva, saj jim je primanjkovalo ustrezno usposobljenih delavcev. Že leta 1954 seje preoblikovala v splošno kmetijsko šolo, ki je dijakinjam ponudila tudi gospodinjska znanja, dijake pa usposobila za delo s kmetijskimi stroji. Kmetijsko gospodarske šole so na začetku izvajale splošen program v obliki predavanj in tečajev, sredi petdesetih let s preteklega stoletja pa so uveljavila tudi kmetijska znanja. Vse od ustanovitve so se delavci šole, dijaki, starši in mnogi posamezniki, ki jim ni bilo vseeno, kakšen bo razvoj kmetijstva v tem delu Podravja, ukvarjali z materialnimi in kadrovskimi pogoji za kakovostno delo šole. Čeprav smo 13. novembra 1998 v turniškem parku vzneseno in z velikimi obeti praznovali 45 let delovanja ptujske kmetijske šole in so se zdele napovedi o skorajšnji vrnitvi nad vse realne, se po petih letih še vedno nismo približali uresničitvi napovedanega. Po 20 letih se je šola sicer radostno vrnila na turniška polja, da bi lahko znova pognala korenine v svojem domačem zavetju, pa vendarle mačehovsko do svojih dijakov, saj jim ne ponuja toplega doma in ne strehe nad glavo. Le na osnovi popolnega poznavanja preteklosti lahko razumemo sedanjost in načrtujemo prihodnost. Zato praznovanje obletnic ni zgolj obujanje zaprašenih spominov in utrjevanje identitete, temveč je preudarno in načrtno soočanje s pričakovanji razvoja in sprememb. Zato smo lani, 20. oktobra 2003, praznovali 50 let kmetijske šole, na katero so ponosni vsi dijaki, profesorji in starši. Ob tej priložnosti smo na Turnišču priredili veliko razstavo cvetja, na kateri seje predstavilo 19 različnih cvetličarn in vrtnarij. Proslavo smo zelo dobro izpeljali, zato so na pragu novih 50 let naše misli uprte v selitev šole na Turnišče pri Ptuju v okolje, ki nudi šoli nov ustvarjalen navdih. Prepričani smo, da bomo znali in zmogli prehoditi to pot. Priredil Primož, 3. c MATURANTSKI PLES Štiri leta smo čakali na 19. februar 2005. Ta dan je bil za nas nekaj nevsakdanjega, nekaj, kar bo za vselej ostalo v naših srcih. To je bil maturantski ples. Štiri mesece smo se pripravljali. Trdo smo delali, vmes z malo »heca«, ampak naredili smo tako, kot je bilo potrebno. Ko je prišel ta dan, smo bili vsi živčni, hodili sem ter tja kot brezglavi, ampak po prvem plesu je živčnost popustila. Vsi smo bili zelo ponosni, ko smo našim staršem, gostom in učiteljem pokazali, kaj znamo. Ta dan je bil tako za nas kot za ostale nepozaben. Ostal bo na slikah in tudi v našem spominu. Nataša in Sara, 4.a ... resno zazrti v prihodnost dijaki in učitelji VAŠ ZNAČAJ - psihološki test ali kako spoznati sebe 1. Všeč mi je jesti samo: a) meso; b) zelenjavo; c) oboje (meso in zelenjavo). 2. Ko me kdo užali samo z eno ali več besedami: a) mu zamerim takoj; b) se z njim/njo pogovorim; c) mu sploh ne zamerim, saj mi je prijatelj/ica; d) ga udarim. 3. Ko se prijatelj/ica in moj/a sošolec/ka pogovarjata dalj časa in ne pridem do besede: a) postanem ljubosumen/na; b) postanem jezen/zna ali hudoben/na; c) počakam tako dolgo, da lahko začnem spet govoriti; d) se kar vrinem. 4. Ko v šoli dobim enico: a) se do učitelja vedem nesramno in nespametno; b) sem takšen, da me ne skrbi za to, saj sem si sam kriv, ker se nisem učil, in ne reagiram grobo, saj meje to izučilo;. c) si pri sebi mislim, kako si bom popravil/a to oceno. 5. Ko vidim na tleh papirček: a) ga poberem in vržem v koš; b) ga z nogo udarim in poženem v kot; c) se sploh ne zmenim zanj. 6. Ko je v trgovini ali v drugem javnem prostoru gneča: a) se vrinem; b) počakam; c) povem na glas, naj se umaknejo. 7. Če bi se še enkrat rodil, bi bil/a: a) žival; b) rastlina; c) človek; d) predmet. Razpredelnica točk od 14 do 20 točk: Si pa res pravi/va nehvaležnež/ica! Res se ne znaš orientirati, kako spoznati svoj značaj. Očitno te to ne zanima, ampak vedi, da te bo to v življenju še drago stalo. In preveč si samozavesten/na. od 21 do 27 točk: Oh, joj, zbral/a si toliko točk, da se lahko poimenuješ kar hladnokrvnež, ki sicer ima smisel do življenja, ampak vseeno je to premalo, da bi lahko v življenju užival. Potrebno se bo spremeniti in videl/a boš, kako ti bo lepo, kajti vsi pozitivni odgovori ti bodo v prihodnje pokazali več sreče. od 28 do 34 točk: No, tako je treba ravnati s stvarmi, ki so v življenju pomembne. A vedi, da obstajajo še večje in lepše rešitve in bi lahko bil/a še boljši/a. Si tik pred odličnim, a žal si zbral/a premalo točk. od 35 do 40 točk: Čestitamo, zbral/a si točke zmage, v katerih si dokazal/a, da ti ni vseeno za življenje, da boš upošteval/a vsa navodila življenja in zato zelo lepo živel/a. HOROSKOP 1. maj -31. maj OVEN (21 .03.-20.04.): Žal Vas v tem prelepem mesecu maju čaka nekaj smole, posebej v pridobivanju znanja, za nekatere bolj, za nekatere manj. Ne skrbite, uspelo pa Vam bo vse v ljubezni, saj znate biti zelo strastni in ljubeči šarmerji. BIK (21.04.-21.05.): Čestitamo! Pred Vami je najlepši mesec, v katerem ste se rodili. Dokaj zmerno Vam bo uspevalo predvsem v znanju. Doživeli boste prijetno presenečenje ob koncu šolskega leta. Veliko se boste zabavali!!! DVOJČKA (22.05.-21.06.): V tem mesecu ne boste imeli denarnih težav. Mnogo boste razmišljali, zmerno se boste zabavali. Pazite se šole! RAK (22.06.-22.07.): Čaka Vas boljše ljubezensko razmerje. V šoli nimate težav, saj ste izredno sposobni. Nekatere čaka novo zapeljevanje. Utrdite si živce, saj boste veliko delali z majhnimi otroki. LEV (23.07.-23.08.): Tokrat imate večjo smolo kot ovni, kajti pred Vami je boj za neko osebo, ki Vam hoče škodovati. Finančno stanje se bo nekoliko popravilo. Ljubezensko stanje bo boljše. Čaka Vas nov izziv. US* DEVICA (24.08.-22.09.): Spremenili boste svoje mišljenje. Prerodili se boste, saj vas čakata veselje in zabava. Čaka Vas novo spoznanje pri določeni osebi. Ne pozabite na šolo, ki Vam lahko povzroča težave. TEHTNICA (22.09.-23. 10.): Vaše učno stanje je bilo dokaj uravnovešeno, vendar za naprej vedite, da Vas čakajo novi izzivi in se lahko načrti porušijo. Zaradi glavobola boste prešli v obdobje depresije. Kljub vsemu Vas na nekem drugem področju čaka presenečenje. Finančno stanje je zadovoljivo. Pazite se novih spoznanj !!! CM ŠKORPIJON (24. 10.-22. 11.): Tako ljubezensko kot učno stanje sta uravnotežena. Čakajo Vas zapleti samo zaradi Vaše malomarnosti v odnosu do neke osebe. Za vse to bo krivo ponočevanje namesto učenja. Finančno boste dokaj dobro podprti. STRELEC (23. 11.-21. 12.): Imate veliko skrivnosti, ki se bodo kmalu razkrile in Vam lahko prinesejo težave. Ampak ne skrbite, sposobni ste, zato Vam bo uspelo. V šoli Vam gre prav dobro. Stiskali se boste k nekomu, ki Vam veliko pomeni; v njem imate veliko oporo. KOZOROG (22. 12.-20.01.): Tudi Vi imate veliko skrivnosti, ki pa na srečo ne bodo hitro odkrite. Najbrž so res tiste prave skrivnosti v Vas. Borili se boste z neko osebo, ki ni takšna, kot si mislite. No, zmagala bosta oba. V znanju nimate posebnih težav. Ljubezensko stanje je nekje na sredini; ustalilo se bo, če boste to znali urediti sami. VODNAR (21.01,- 18.02.): Nagrajeni boste in kar veliko veselja se ob iskrilo v Vas. Finančno stanje se bo izboljšalo. Glede uresničevanja učnih načrtov Vam bo uspelo. V ljubezni Vam cvetijo rožice. Rmi (19 02.-20. 03.): V ljubezni Vam ne gre najbolje, ampak bo že prišel čas, ko se bo vse uredilo. Pazite, kajti Vi ste odgovorni za to in poslušajte že enkrat svojega partnerja. V šoli Vam gre dokaj dobro in tako bo tudi ostalo. Čaka Vas prijetna zabava. Astrolog Maki PREGOVORI, KI SO ZRASLI NA NAŠIH ZELNIKIH Kdor hoče kaj narediti, najde načine, kdor ne, najde izgovore. Ko si česa želiš, ne odnehaj: drevo ne pade ob prvem, ampak ob mnogih udarcih. Štiri stvari se nikoli ne vrnejo: izgovorjena beseda, izgovorjena puščica, zapravljeno življenje in zamujena priložnost. Premoženje spreminja značaj, toda redko na bolje. Ta svet je lep, če komu kaj daš. Ta svet je lep, če koga rad imaš. Ta svet je lep, če si človek do ljudi KRIŽANKA Upoštevali bomo vse rešitve, ki bodo oddane v skrinjo v avli Poklicne in tehniške kmetijske šole (pri dežurnem učencu) od 20. do 31. 5. 2005. Izžrebance bomo 3. 6. 2005 objavili na oglasni deski Poklicne in tehniške kmetijske šole. Nagrade za pravilno rešeno križanko (geslo) so: 1. nagrada: sofinanciranje zaključne šolske ekskurzije v vrednosti 5.000 SIT; 2. nagrada: knjižna nagrada; 3. nagrada: malica v šolski kuhinji. VELIKO SREČE PRI REŠEVANJU IN ŽREBU! AVTOR NAUK O PSIH ANALI- TIK ROMAN KONČAR GOSTIJA ENOTA ZA EL. UPORN. LEG. KRALJ BRIT. REKA V FR. 8. IN 6. ČRKA V ABECEDI MRČES JELKA CVETE- ŽAR FINSKI ARHIT. (ALVAR) NAUK O RASTL. PLOD. 13 6 NEURE- JENOST, ZMEDA 3 NATRIJ ZDRAV. RASTL. 2 ŽVEPLO 7 LITER REKA V ŠVICI GEZA ANDA KUHINJ- SKA POSODA AM. KOMIKA STAN IN 12 KRONO. UREJ. SEZN. JEČA BREZ (J) POLJSKI SLIKAR BRANI- SLAW 8 ZELO REVEN ČLOVEK LUKA V IZRAELU TROPS. PAPIGA OZNAKA 11 9 TORINO OZN. VDIH GALIJ AVSTR 1J. POR. AGENCI. CELI. TOV AR. FIGURA DARE VALIČ SLO. PESNIK (FRAN) PRVI PREBI. APENIN. POLOTO. ŠOLSKA STOPNJA CAPONE AL PLET. VRHNJE OBLAČI- LO ALB. PESNIK (FAN STILJAN) AVSTR. 5 UŽITNA MEHI. GOMOU ČNICA 1 4 MISEL. IGRA 10 X Izreži GESLO 1 2 3 4 5 6 7 8 O ON 11 12 13 Ime in priimek:______________________________________________ Šola:________________________________________________________ Razred:____________________ . APOSUTEV ALOŽBA MBICUE APREDEK UTRI VROPA i i •rt:* MmteJsm «. -m