© aut hor/aut horsst ud ia universitatis he re d it at i Uvodnik Editorial Martina Blečić Kavur Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Slovenija martina.blecic.kavur@upr.si 9 Sodobne družbe so kompleksni sistemi, ki vključujejo tudi osebe s posebnimi potreba-mi. Različni načini doživljanja arheologije, preteklosti in dediščine so kontekstualne narave, ker jih lahko vsi različno vrednotimo, dojemamo in razumemo. Zato je tudi upravljanje in varstvo arheološke dediščine danes nepredstavljivo brez aktivnega sodelovanja javnosti v celoti. Časi, ko je bila arheologija disciplina razumljiva in dos- topna samo ozkemu akademskemu krogu, so preteklost. Po drugi strani, pa je ti. inkluzivna arheologija precej nov arheološki pristop, ki se, za razliko od arheologije za javnost, osredotoča na specifične skupine ljudi in jih obravnava indi- vidualno, ter omogoča da v celoti izkusijo in do- živijo svojo preteklost. Premisa dosegljive in/ali dostopne arheolo- ške dediščine je v zadnjih nekaj letih močno po- večala prepoznavnost vprašanj vključevanja oseb s posebnimi potrebami. To je posledično pri- peljalo do množice projektov, ki zajemajo širok spekter dejavnosti in ustvarjajo nove smernice v arheologiji. V tem kontekstu je bil osmišljen in izpeljan tudi mednarodni visokošolski projekt ERASMUS+ Accessible and Digitalized Cultu- ral Heritage for Persons with Disabilities / Doseg- ljiva in digitalizirana kulturna dediščina za osebe s posebnimi potrebami (AD HOC 92019-1-MK- 01-KA203-060269), ki je vključeval partnerje iz Severne Makedonije (Univerza Sv. Cirila in Me- toda, Filozofska fakulteta, Skopje), Grčije (Arti- factory, Chios), Italije (Univerza Tor Vergata v Rimu) in Slovenije (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije) (https://ad- hoc.ireason.mk/). Namen tega projekta je bil ustvariti strateško partnerstvo na področju viso- kega šolstva z ciljem ustvarjanja inovativnih pra- ks pri digitalizaciji arheološke dediščine in nje- ni dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami. Z drugimi besedami, projekt je bil usmerjen na približanje arheološke dediščine ne samo šir- ši javnosti, temveč specifičnim skupinam ljudi s posebnimi potrebami (osebe z okvarami vida ali sluha in motnjami v duševnem razvoju) z digita- lizacijo te dediščine v formatih, ki so dostopni vsem in s tem omogočajo spletno učenje, učenje na daljavo ter vseživljenjsko učenje. V okvirju projekta je bila aprila 2022, v or- ganizaciji Fakultete za humanistične študije in Oddelka za arheologijo in dediščino izpeljana mednarodna konferenca Accessible and Digitali- zed Cultural Heritage for Persons with Disabili- ties – Ad HoC katere so se udeležili vsi partnerji in povabljeni predavatelji. Izbrani prispevki ko- legov iz Severne Makedonije, Grčije, Italije, Hr- vaške in Slovenije pa so zbrani v tej tematski šte- vilki revije Studia universitatis hereditati (10/2), ki je pred nami. Pričujoča številka je zbir sedmih razprav, razporejenih v dva sklopa. Najprej so uvršče- ni prispevki teoretičnih razprav, nato pa sledijo članki predstavitev primerov iz specifičnih po- dročji dostopnosti in/ali digitalizacije arheolo- ške dediščine dosegljive v muzejih, na najdiščih, oziroma predstavitve zaradi različnih okoliščin popolnoma nedostopne arheološke dediščine. ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.10(2)9-11 st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 10 (2 02 2) , š t ev il k a 2 / v o lu m e 10 (2 02 2) , n u m be r 2 10 Prvo razpravo, Uporaba interpretativne enačbe za omogočanje kulturnih izkušenj za občinstvo s po- sebnimi potrebami v digitalnem okolju, sta prip- ravila Dorotha Papathanasiou in Aldo Di Russo (Artifactory, Grčija). Predstavljata vlogo in vred- note multimedijsko podprte digitalne pripove- di in digitalne izkušnje, ki ne uresničujejo le kul- turnih odkritij na mestih, v muzejih in zbirkah, temveč izpolnjujejo izobraževalne cilje in men- talno usposabljanje ter obiskovalcem s posebni- mi potrebami omogočajo interakcijo s (ponov- no) predstavljeno dediščino. Sledi prispevek, ki je prav tako osredoto- čen na rabo in izkoriščanje novih tehnologij v kontekstu univerzalnega oblikovanja v uče- nju, naslova Univerzalno oblikovanje in kultur- na dediščina. Aleksandra Karovska Ristovska in Nikola Minov z Univerze Sv. Cirila in Me- toda v Skopju predstavljata možnosti in dosež- ke interoperabilne digitalne spletne platforme, razvite v okviru projekta Accessible and Digita- lized Cultural Heritage for Persons with Disabili- tes. Slednja, ki predlaga vključevanje in razširitev načinov predstavljanja, več načinov izražanja in vrsto interakcij za angažiranje, omogoča osebam s posebnimi potrebami zaznavno dostopnost in- kluzivnem učenju arheologije, arheološke in kul- turne dediščine. Tretji članek prvega sklopa, Kaj zares želi- te?, podpisujeta Boris Kavur in Martina Blečić Kavur z Univerze na Primorskem. Prispevek na- govarja avtentičnosti arheološke dediščine in no- vih perspektiv njene predstavitve, ki z uporabo IKT naprav, širijo vidik dediščinskega turizma in ga selijo v svet virtualne resničnosti. Zaključi- ta kako se s tem omogoča, pri obravnavi o vklju- čevanju oseb s posebnimi potrebami, premik od razprave o minoriziranih identitetah k skup- ni izkušnji, hkrati pa se zmanjšajo razlike med zmožnostmi potrošnje med različnimi člani so- dobne in kompleksne družbe. Drugi sklop prispevkov odpira članek Mu- zejska dostopnost: razvoj dobre prakse za promoci- jo arheološke dediščine v soavtorstvu Zrinke Mi- leusnić (Univerze na Primorskem) in Aleksandre Bugar (Muzej grada Zagreba). Na primeru do- sedanjih aktivnosti Mestnega muzeja Zagreb, ki ima dolgo zgodovino dela z obiskovalci s po- sebnimi potrebami in je prejel oznako COME- -IN, razpravljata o pomenu in dostopnos- ti arheološke dediščine vsem tipom muzejskih obiskovalcev. Poudarek je na skupnem principu vzajemnega učenja, ki uvaja vse več različnih pri- lagoditev v muzeje za vse obiskovalce, obenem pa rednim obiskovalcem omogoča, da se seznanijo z inkluzijo. Iz muzejsko dostopne arheološke dedišči- ne, nas naslednji članek privede do popolnoma nedostopne arheološke dediščine, oziroma do možnosti sodobnega načina njene prezentaci- je na primeru grobnice v Ohridu. Ivan Maleza- nov iz Nacionalnega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in muzeja v Ohridu in Martina Ble- čić Kavur z Univerze na Primorskem, predsta- vljata izdelavo digitalne dokumentacije za virtu- alno rekonstrukcijo, vizualno restavracijo in 3D model zgodovinsko zelo pomembne grobnice makedonskega tipa. S tem nam predstavita kako se lahko popolnoma izoliranem najdišču omo- goči vizualni dostop v okvirju dediščinskega tu- rizma in/ali inkluzivne arheologije. Naslednji članek Rimski tempelj – heroon iz Gramadja, Barovo – Demir Kapija je tudi pri- mer iz prakse. Viktor Lilchik Adamsen, Anto- nio Jakimovski in Marjan Jovanov z Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju, predstavljajo re- zultate arheološke raziskave templja – heroona iz rimskega obdobja, izdelave tridimenzionalne digitalne rekonstrukcije, vizualne restavracije in 3D modela templja, oziroma njegove uporabe v različnih izobraževalnih dejavnostih za občin- stvo s posebnimi potrebami. Številko zaključuje obsežen članek Kathari- ne Zanier z Univerze v Ljubljani, ki v soavtor- stvu s Tajdo Senica in Nejcem Dolinarjem iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Sloveni- je, obravnava prezentacijo in interpretacijo ar- heoloških najdišč glede na njihovo entiteto, sta- nje ohranjenosti in potencialne možnosti razvoja ter širši dostopnosti najdišč v konceptu trajnos- ti in inkluzije. Predstavljeni so različni predlogi prezentacije in interpretacije arheoloških najdi- st ud ia universitatis he re d it at i u v o d n ik • e d it o r ia l 11 šč za obiskovalce z vidnimi in z nevidnimi ovira- nostmi v namen zagotavljanja čim širše inkluzije in kvalitetne interpretacije arheološke dediščine. Razprave v tej tematski številki predstavlja- jo le del potencialov arheološke dediščine z vi- dika širjenja sposobnosti njene interpretacije, možnosti prilagajanja in dinamike angažiranja z namenom večje interaktivnosti in s tem celovi- tejšega vključevanja. Od teoretičnih okvirov in novih platform, ki se uresničujejo z vsakim no- vim projektom, do konkretnih primerov na do- stopnih ali nedostopnih najdiščih, muzejskih zbirk ali razstav, pa vse do virtualne resnično- sti, inkluzivna arheologija zavzema vse pomemb- nejše mesto pri vrednotenju, dojemanju in razu- mevanju preteklosti, odražajoč našo sedanjost, kakor zgoraj, tako spodaj in kakor zunaj, tako znotraj. Želimo vam prijetno branje!