
Trsatu.

Obsega:

zgodovino božje poti,
Marijino življenje,
navadne molitve.
Z dovoljenjem
duhovne oblasti.
Sestavil in izdal
PHrisogon Majar


Prava podoba čudodelne

Matere Božje na Trsatu.

¥¥ ¥¥¥¥¥ ¥¥¥¥y



l^andanašnji je taka navada,
^  da praznuje vsaka družba
neka leta, odkar obstoji in deluje,
ter se veselo spominja svojega
preteklega življenja. Takisto dela
človek s svojimi 25 in 501etnicami;
s lOOletnicami pa že ne; te so
redko sajene. Tudi časniki, spo¬
meniki, slovstveni zavodi, stavbe
kažejo svetu, koliko let so prebili.
Cerkvam in velikim dogodbam me¬
rimo dobo s stoletji. Čim veče je
število stoletnih zarez na rovašu
vekov, tim znamenitiša je svečanost,
ki velja dotični stvari. Pomnimo še,
koliko je bilo navdušenege vriska
in šumnih slovesnosti, ko je Kranjska
slavila 1883 svojo 6001etno dobo
svoje žalostne in vesele usode pod
vlado kraljev in cesarjev iz doma

1

2

Habsburžanov.*) Pomniti je, da je
nekdanje Kranjske le še nekoliko
ostalo. V današnji Kranjski jeprvotno,
staroslavno, obširno Krajino sloven¬
sko toliko da poznati: tako jo je potrl
duh časa, in kolo zgodovine ji je
odtergalo tu udo, tam kos. Taki
košček je Trs at, ki ga prištevajo
zdaj medleči Hrvaški, iz častitljive
davnine znan po sloveči Marijini
cerkvi, po glasovitih božjih potih.
Trsatu je 1. 1891 dne 10. maja
ravno 600 let, odkar je bil od nebes
blagoslovljen, od nebeške Kraljice
odlikovan. Ta dan je začetek Ma¬
rijinega hrama, in 600 let je čas
njegovega obstanka. To čast, to
odliko, so vsi občudovali, in jo še
občudujejo. Spodobno je in lepo, da
se tolike milosti — milost je nekaj

*) Cr. Weiss, Weltgeschichte, III, 1 /. J .
526 tako izvaja: Habechesburc-Habichtsburg,
skrčeno Habsburg; v starih listinah hrv.
se najde izgovor Ašpurk. Tudi na Hrvaškem
je terg Jastrebarska, skrčeno Jaška.

3

dobrega, nezasluženega — da se
tolikega daru božjega pobožno spo¬
minjamo, duhovno veselimo. Vsaki
čas je prihajalo mnogo božjepotnikov
na ta kraj, dobro vedočih, čemu in
po kaj. Še zdaj prihaja vsako leto
iz vseh slovenskih dežel dosti ro¬
marjev simkaj, da se poklonijo ne¬
beški Gospej in Božji Materi pri¬
poroča Godi se to ali posamično,
ali v družbah, ali v cerkvenih
vrstah. Cerkveni službeniki so prav
takrat vsi zajeti z duhovskimi
opravki; v toliki množici in stiski
pa priprosti božjepotnik malokaj
opazi in vidi, in če tudi, ne ve
stvari pomena, vzroka. Zato in za
to priložnost ti hočem zadevnosti
Marijinega svetišča na Trsatu na
drobno razstaviti, drobneje kakor
nahajaš sicer opisano, da veš, kako
se je ta hiša božja začenjala, po¬
stajala, povzdignila. V teku obrav¬
nave boš izvedel kaj o Nazaretu;
saj si že slišal o tem mestu. Tam

1*

4

je bila Izveličarjeva Mati; tam je
prebivala sveta Družina. Dalje izveš,
kako se je Marijina hišica preselila
iz Svete dežele, in da se je po 3
letih in 7 mesecih zopet odselila, kje
stoji zdaj, kako so ljudje romali
prvič na Trsat, potlej v Loreto;
da je papež poslal čudodelno podobo
Matere Božje, ki jo je slikal s.
evangelist Luka, da je hrvaški pod¬
kralj ali ban zidal cerkev in sa¬
mostan, zakaj je cerkveno službo
in poslopje 'izročil duhovnom iz
reda s. Frančiška in ne drugim.
Slišal boš o nesrečah, o kronanju
Matere Božje. Dalje izveš kako so
se za to svetišče zanimali papeži
in cesarji, ter mu pravice varovali,
o Marijinem zakladu, pa o božje-
potnih obhodih na Trsat, o odpustkih,
obljubnih darovih, čudežnih do¬
godkih, o pospeševalcih, posebno o
staroslavni rodovini Frankopanov.
Tako bota dva dela: s prvim boš
zadovoljeval bogoljubni radoved-

vednosti, drugi te bo podpiral v
pobožnosti. Tako dobiš spominik
na Marijino svetišče na Trsatu.

1. Zakaj zanima Trsat Slovenca.

To nam pove dežela Kranjska,
nje zgodovina,*) izlasti ona iz turških
bojev, ko .je bila branišče kr¬
ščanstva in cesarstva. One dobe je
bila Kranjska mogočna in slavna,
ker je bila bogata in obširna. Svoje
dni je imela Kranjska pač širje
meje. Raztezala se je daleč v Istro
(Tinjan, Belaj pri Čepiškem jezeru,
Beršec, Pičan, Boljun, Kringa, Linaar,
Lupoglav, Pazen, Moščenice, Kastev)
na Primorsko (Reka s Trsatom. Kar-
lobag, Senj). Bihač zdaj v Bosni, je
spadal 52 let pod Kranjsko, kteri ga
je utelesila kraljica Ana 1. 1540, in
branili so ga slovenski sinovi. Pa
tudi velik del Hrvaške je zavzemala

*) Valvazor, knj. XI.

6

Kranjska, od Varaždina (Rošlina) čez
Karlovec na Senj do morja. Kako to!
Hudobni in divji sosed Turek ni dal
nikdar miru. Po svoji stari prirojeni
navadi je ropal, požigal, moril,
mlado v sožnjost odganjal. Zato je
bilo treba mejo stražiti; a ta je
bila dolga, od Jadranskega morja
do Ogerske, podeljena na te dele:
hrvaško, primorsko, slavonsko (win-
dische Grentze), barsko, z glavnimi
sedeži v Rošlinu in Karlovcu. Ti
pomejni kraji so takorekoč nakvašeni
in poplavljeni s krvjo slovenskih
junakov, pomešano z ono turških
zverjakov. Vrhovni zapovedniki v
Karlovcu so bili glavarji Kranjske,
in tudi po drugih stražarnah, med
ktere sta padala tudi Reka in Trsat, so
bili skoro sami kranjski plemenitaši.

Troske nositi sta pomagali Ko¬
roška in Štajarska, ali glavno breme
je zadevalo Kranjsko. Do 1. 1597 je
sama plačala 7 '/g milijona gld. v
zlatu, brez samega živeža in možtva.

7

Kranjska je plačevala te-le posadke
in stražarne: Bihač, Karlovec, Otok,
Ponor, Novi, Delnice, Šumberk, Senj,
Otočac, Brinje, Ledenice, Reko,
Trs  at;  za poslednjo stražarno še
o Valvazorjevem času. Tudi Reka
s Trsatom je bila utelešena Kranjski.
Pa ker je delala pri malih dohodkih
še sitnosti, so jo stanovi Kranjske
opustili; a dasiravno je še ponovno
prosila za združenje, doseči ga
vendar ni mogla.*)

*) Tako Valvazor knj. XII. zv. 3. sir.
104, kjer popisuje tudi slovečo božjo pot.
Pisatelj iz 17. stoletja Glavinič (Czvit, 84)
pa jo hvali „Reka s. Vida...  od starine
slavno mesto, glavni kraj Liburnije, z mor¬
jem in kopnim obogačeno, s sladkimi vo¬
dami okroženo, s trdimi zidovi opasano, s
cerkvami in samostani različnimi okrašeno,
s krepostnimi duhovni poslavljeno, s kato¬
liško vero pokrepljeno, z bogaboječim ljud¬
stvom nastanjeno, z vsakim obiljem nasi¬
čeno, s trgovinami obiskovano, od pot¬
nikov razglašeno, vladarjem avstrijskim pod¬
ložno.

8

Za vse te velikanske žrtve v
krvi in blagu ima Kranjska le bridki
spomin in krvavo slavo, ki ji nič
ne koristi. Vse njene stražarne, v
kterih je videla mreti toliko sinov,
je ne zanimajo. En kraj je, ki ji je
ostal stalno v spominu ne zato,
-ker se je vselej dobro držal, ker je
krvavel za vero, dom, cesarja, — za
stražarno Trsat se danes nihče
dosti ne meni —• to je Marijino
svetišče v bližini trsatskega gradišča.
Pozabiti moremo milijone denarje,
potoke prelite krvi, grozne nesreče;
a tega kraja, kjer je stalo borno
poslopjiče iz Palestine, slavenski
narod na jugu pozabiti ni mogel.
Simkaj prihajata Hrvat in Slovenec,
obadva po svoji pravici. Tu si po¬
dajata roko, zedinjata se v goreči
molitvi in prošnji, zatrjujoča zve¬
stobo Kraljici nebeški. Obadva, tr¬
pina, iščeta pomoči pred Kraljico
mučenikov, v dušnih skrbeh, v te¬
lesnih potrebah, in ne zastonj.

9

2. Domovina s. hiše — Na¬
zaret — opis.

S. evangelije nam pripoveduje,
da je s. Devica imela svoj dom v
Nazaretu v Galileji. Tu je stanovala
z Jožefom, preden je šla na popis
v Betlehem; tu so prebivali vsi
trije, ko so se vernili iz Egipta.

V vsi stari zavezi se nikjer ne
govori o Nazaretu;  tudi največij ju¬
dovski zgodovinar ga ne omenja,
menda zato ne, ker je bilo mesto
neznatno, borno, gorsko, prezirano,
zaničevano. Prvi ga imenuje s.
evangelist Luka, ko pripoveduje, da
je bil angel Gabriel poslan k de¬
vici, Mariji po imenu, in ta je bila
v Nazaretu. Kar še vemo iz evan¬
gelija o Nazaretu, ne priporoča ga
odveč. Ko so pravili Filipu, po¬
znejšemu apostolu, da so našli Me¬
sija, obljubljenega in prerokovanega,
in da je ta Mesija iz Nazareta,

10

zavzel se je Filip in čudč se vprašal:
„Kaj pravite? iz Nazareta? ali more
iz Nazareta kaj dobrega priti? 1 * Na¬
zarečani res niso bili dobri; bili so
nekaj imoviti, pa tudi surovi in
brezvčrci. Sredi med seboj so imeli
s. Družino, samega Mesija, božjega
Sina. Četudi se jim je dozdevalo,
da je družina Jožefova veliko dru¬
gačna od njihovih, malo so se zanjo
menili, saj ni bila „dobre  hiše**,
a siromak napuhnjenemu premož-
njaku tako nič ne velja ! Vedeli so,
da je „Jožefov sin“ v primeri z nji¬
hovimi ko noč in dan; njihovi sami
nepokorneži, Jezus pa zgolj pod-
ložnost, tako da mu jo s. evan¬
gelist posebno naglasa. Ko je jel
učiti v domači shodnici, vseh oči
so strmele vanj, vseh ušesa so na¬
peto poslušala njegove besede, mi¬
sleči, kje se je neki učil, da tako
govori, ko učeni. To so napuhnjenci
še prenašali. Ko je pa Kristus dejal,
da je duh Gospodov nad njim, da

11

je on Mesija, maziljeni, poslani od
Boga, da ubogim evangelije oznanjuje,
in da prerok Izaija prav o njem
govori, takrat so kar jeze kipeli.
Zahtevali so zdaj, naj dela tudi
doma čudeže, kakor jih drugodi. A
keJ Gospod tega ni hotel, pograbijo
ga, vlečejo ga vun iz mesta, tiraj o ga na
strmino, da bi ga pahnili v prepad
in tako pogubili. (Luk. 4). Taki so
bili Kristusovi domačini in zemljaki.
Bili so izmed tistih, ki so priča¬
kovali mogočnega vladarja z mno¬
gimi vojaki, ki bo pristudene Rim¬
ljane pregnal, judovsko deželo tujega
jarma rešil, širno judovsko kraljestvo
ustanovil, judovski narod poveličal
in poslavil in povzdignil, da mu
bodo pokorna še druga ljudstva.
Zdaj pride pa ubogega tesaraja Jo¬
žefa sin, in pravi da je on tisti Me¬
sija, pa je sam siromak, in ž njim'
hodi le nekaj siromakov. Zakaj so
se tako razjarili ? Ker so bili ošabni.
Zakaj Kristus ni storil čudeža?

12

Evangelist Matej (13. 58) pravi: za¬
voljo njih nevere.  Napuh in ne¬
vera, nevera in napuh sta dvojčka
bila in bota. Iz tega sklepamo, da
so bili Nazarečani nekam imoviti,
imovitost in ž njo združena pre¬
vzetnost pa ne posluša rada besede
Božje. Zato je rekel Izveličar:
Ubogim se evangelije ozna¬
njuje;  oimovitihje dejal; Blagor
ubogim v duhu;  o bogatih pa
se je izrazil, da jim bo trdo za
nebesa. *)

*) Same besede se glase: L o že j

pride kamela skozi, šivankino uho,
kakor bogatin v nebesa. Tega izreka
ni jemati po besedi, ker bi bili bogati na¬
ravnost izločeni in obsojeni, česar Bog ni
hotel reči. Poskušali so z razlagami, da bi
dobili pravi pomen. V nedavnem času pa so
izvedeli, da na Vzhodu vodijo velikanska
vrata na tržišča (bazar), ki se ob sejmovih
na stežaj odpirajo, da morejo trgovci na
kamelah — te so velike in na široko nato¬
vorjene — skozi prijahati. Za ljudi in manjšo
živad pa so v veliko krajih še druga vrata,

13

Kristusovi rodovinci so se ohra¬
nili v teh krajih še čez sto 16t. Ko
je cesar Domicijan preganjal krist¬
jane, živela sta še dva potomka Ju-
dina, brata*) Gospodova v Nazare-
ščini. Takrat je govoril ves svet, da
pride veliki kralj, kterega bo vse
slušalo. Se ve, tega niso bili veseli
drugi vladarji. Krivoverci ovadijo ta
dva Kristusova sorodovinca. češ, da
bi utegnila onadva nahuditi rim¬
ljanskemu cesarstvu, saj sta v rodu
z Mesijem, Jezusom, kraljem judov¬
skim.**) Res, prime ju brž neki ce-

oža in niža, kterim vzhodniki pravijo ši-
\ankino uho.  Skozi to odprtino se zelo
obložena žival ne more preriti, ali vsaj silno
težko. — *) S. Janez (1. 46 j imenuje Juda
brata Kristusovega — po na vadi  judovski :
Judomje bil „brat“ (sestra) tudi vnuk (vnu¬
kinja) in vsaki bližnji sorodnik, kakor tudi
mi pravimo, dobremu znancu ali prijatelju
„stric“, ali „tet,a“ dobri ženici. — **) Euse-
bius, Hist. ec. III. 15. 26.

14

sarski človek Jokat po imenu, in
žene ju v Rim pred cesarja. Domicijan
vidi po njijunih žuljavih rokah in
ogorelih obrazih, da sta priprosta
oratarja, da toraj ne hlepita po ce¬
sarstvu, pa ju izpusti. Posestva sta
imela v vrednosti za 9.000 denarjev,
t. j. 1500 forintov. Isto se je zgodilo
tudi ob času cesarja Trajana še z
zadnjimi Davidovci. Kaj sledi iz
tega? Ker je imovina pri Judih pre¬
hajala na člene v enem ter istem
rodu, to je belodano, kje da je stala
Marijina hiša. *)

Iz Nazareta so bili doma trije
apostoli: Jakob mlajši, Juda Tadej,
Simon Gorečnik, sinovi Kleofovi, a
ta Kleofa ali Klopa je bil brat s.
Jožefu.**) Njih mati, Marija Kleo-
fova, je stala z drugimi ženami pod
križem Gospodovim; ona je tudi šla

*) Prim. Dr. Sepp: Jerusalem u. d. hi.
Land. II. 104. 1887. — **) Euseb. Hist.

III. 10.

1 5

s Salomo in Magdaleno h grobu Kri¬
stusovemu. Imela je četrtega sina
Jožefa, pa ta je bil še premlad, da
bi bil kaj pomenil. —- Nazaret je
domačinski kraj milosti polne device
in med ženami blagoslovljene Ma¬
tere Božje Marije, je rojstni kraj treh
apostolov, je smrtni kraj s. Jo¬
žefa. Gotovo je, da je s. Jožef v
Nazaretu pustil telo, ali čudno je,
da se mu nikjer ne spominja po¬
čivališče.

Nazaret se je imenoval popredi
Medina abiad,  t. j. Belo mesto*),
po rabinskem izročilu tudi Iz
laoan behar,  Belo mesto na (tik)
hribu. Nazaret se izvaja iz nezer ,
klica, mladica, sv. Jeronim prevaja
nezer s cvetom,  cvetico **)

*) Quaresm. II. 818. — **) „Pojdemo
v Nazaret, da vidmo, kar ime pove, cve¬

tico Galileje." (Pismo Marceli). Ibiinus ad
Nazareth et juxta interprerationem nominis
ejus videbimirs F1 o remGalilaeae.

IG

nazar je tudi izločiti, venčati.
Vsaki pomen nam ugaja. Mesto
samo. dandanes En-Nasra  (na-
mestu El-Nasra), je takorekoč izlo¬
čeno od drugih. Gospod se je iz¬
ločil iz sveta, ker je tukaj živel 30
let tako prikrito in skromno, pri¬
pravljajoč se na veliko delo odre¬
šenja, za učitelja vsemu svetu. Na¬
zaret je mesto cvetu, cvetice  Ga¬
lilejske, ker tu je v ponižnosti in
skritosti klila naj lepša cvetica, ki
je kdaj cvetela na zemlji, Marija.
Je mesto mladice,  ki je rasla in
poganjala in vzrasla, da se ji še
zdaj čudijo narodi in se zbirajo
okolu nje.

Nazaret stoji na hribu, ali bolje,
hiše so mu naslonjene na hrib,
300' — 350' visoko nad planoto Ez-
drelonsko, da se vzdiguje stopato,
in vendar je v velikem kotlu, ker
ga obkrožujejo gore, 400'—500' vi¬
soke, a nad morjem je 1030', po
Linču 821', po Šubertu 861'. Hiše

17

so bele, tla svetlo-rumenkasta, v
solnčnem žaru pa je te belote le¬
sket tolik, da vid jemlje in oči bolš.
Na vso srečo je okolica obsajena
s trtami, ki so nekoč dajale vino za
daritve v templu. Rasto tudi gra¬
nati, oljike, prav veliko kaktov. Vse
to drevje in zelenje ublažuje veliko
beloto, in oko potnikovo rado počiva
na teh sadežih.

Današnji dan ima En-N  a sr  a
čez 3000 prebivalcev, med njimi čez
1000 katoličanov, ostali so greki in
turki. Ima frančiškanski in greški
samostan, džamijo, sprejmišče, (han,
hospic) za potnike, deško in dekliško
šolo, bolnišnico. Potniki opazujejo,
da ženske v Nazareščini niso tako
nečedne in odurne kakor po drugih
krajih Palestine. Te prednosti se
tudi zavedajo, in pravijo: to je —
od device Marije.*) Po takem je njen
vzgled neizmerno uplival na okoli-

*) Mislin : D. hi. O. III. 442. •

2

18

čane, da se jim poznajo sledovi še
2000 let. Isto potrjuje Linč *):
Ženske so najsnažniše v vedenju,
kolikor smo jih videli v Siriji.

Do Konstantina so bili v Na¬
zaretu sami Judje, ker niso trpeli
ne kristjanov, ne krščanskih po¬
slopij. Vrlega cesarja Konštantina
pobožna mati, sveta cesarica He¬
lena, zidala je nad Marijino hišo
velikansko in prelepo cerkev. O s.
Jeronima času je bil Nazaret borna
vasica z dvema cerkvama: Mariji¬
nega oznanjenja in Kristusovega od-
gojenja**). Arkulf (670) omenja tudi
dveh cerkva: one nad studencem,
angela Gabriela, oznanjenja — po
izročilu je angel našel Marijo pri

*) Beričht ii. d. Expedition d. Ver.

St. 290. — **) Est Nazaret, ubi (Jbristus
egit, viculus in Galilaea, habetque ecclesiam
in loco, quo angelus ad beatara Mariam
evangeliza turus intravit, sed et aliam, ubi
Dominus est et nutritus. (De loois Hebr.).

19

studencu — in one nad Marijino
hišo, kjer je bil Kristus odgojen, če
smemo tako govoriti. V 8. stoletju
so morali kristjani cerkev, nad Ma¬
rijino hišo postavljeno, odkupiti, če
niso hoteli, da jim jo neverniki po-
dero. V 10. stoletju se je Nazaret
predal Zimisku, zmagovalcu, a ta
je pustil cerkev nepoškodovano,
ker je tamdevicaMarijapre-
jela angelovo oznanjenje.
V začetku 12. stoletja so jo Sa¬
raceni porušili. Tankred, znan iz
križarskih vojska, je cerkev iznovič
postavil, in Nazaret povzdignil v
nadškofijski sedež. Saladinov sin,
Afdal, prihrumi v deželo z vojsko
1. maja 1187. Krščanski vojščaki
se zbero pri Medždil-u, kraj uro od
Nazareta. V Nazaret je bilo pri-
beglo veliko prebivalstva z dežele.
Boj se je končal nesrečno za krist¬
jane. Dva meseca za tem je bila
sopet bitva pri Hatinu. Ker je bila
pogubna za kristjane, pridero čete Sa-

2 *

20

ladinove v Nazaret, pomore kristjane,
Marijino cerkev razdenejo. Potem po¬
stavijo kristjani sopetcerkev. L. 1263
pridivja okrutni sultan Bibars-ben-
Dokdar v deželo, prežene kristjane
iz Nazareta, in podere cerkev do
tal. L. 1271 pride kerdelo kri¬
žarjev pod vodstvom angleškega
princa Edvarda Dolgonogega. Ko
vidijo gnusobo moslimsko v Na¬
zaretu, „mestu Gospodovem", mestu
Marije Device, pomore vse muha-
medovce. Dolgo je bilo mesto v raz¬
valinah, o cerkvi ni govoriti. Ludolf
pripoveduje (1. 1336), da so Saraceni
izpremenili Marijino cerkev v derišče,
kamor so metali pocepano živad.
L. 1449 so našli božjopotniki od
Nazareta par kočur, dva kristjana,
enega mašnika, nad podrtinami
Marijine cerkve pa preuborno ka¬
pelico. Faher ed-Din je dovolil (1.
1620) oo. frančiškanom, da so mogli
zidati novo cerkev, a ta še tretjino
Helenine ni zavzemala. V teku 600

21

let je 7000 ljudi prestalo vsako¬
vrstne muke in grozovito smrt,
da se obvaruje mesto in kraj učlo¬
večenja Gospodovega. Do 1. 1750
kristjani v Nazaretu niso imeli miru
od strani zagrizenih turčinov.

Ker so bile cerkve tolikrat po¬
drte in zidane, moralo se je napra¬
viti veliko posipin v teku stoletji.
Abu Naser je hotel postaviti novo
hišo, pa je moral kopati 30' globoko,
da je zadel na skab. Tudi kristjani
so bili prisiljeni napraviti stopnice,
če so hoteli priti dolu do svetišča,
ki je toraj pod zemljo. Mora se
tedaj ločiti gornja cerkev od kapele
oznanjenja, ktera je bila pod zemljo
in je še zmeraj svetišče na tem
mestu, če tudi je bila Marijina hi¬
šica od angelov prenesena.

Zgornja cerkev je bila nedavno
zdaljšana in na novo vravnana, pa
za naš namen je pred vsim zna¬
menita kapela ali prostor oznanjenja

22

pod zemljo in o tem naj povem
kaj več.

V kraj hišice Marije Device tedaj
se gre po 17 marmornih stopnicah
pod glavno cerkvijo v zemljo. V ka¬
pelici so 3 altarji, v sredi altar Ma¬
rijinega oznanjenja, ob desni, ss. Jo-
ahima in Ane, ob levi s. angela
Gabriela. Za velikim altarjem je sopet
postavljen altarček, ter so 4 altarji,
na kterih se lahko mašuje.

Na altarčku zadej je lepa po¬
doba s. Družine, ki jo je menda
podarila pred kaj časom presvitla
cesarska rodovina. Pod velikim ol¬
tarjem na tleh je na marmorni
ploči napis: Jerbum caro hic
factum est: Beseda se je

tukaj učlovečila."

Na tem kraju tedaj je prebivala
preblažena Devica Marija z Jezusom
in s. Jožefom. Kažejo pa v Naza¬
retu še druge kraje, n. pr. kjer je
tesaril s. Jožef, kam je mladi Jezus
po vode hodil itd. Ni pa treba vsega

23

z merilom v roči meriti, da bi se o
prostorih prepričal vse na čevlje in
palce; tega ni moč zarad stotine-
letnih dogodb in prekucij, ki so se
tu vršile. Ko je hodil slavni pre¬
iskovalec Mrtvega morja, ameri-
kanski Linč*), po Jeruzalemu, in mu
je razkolni anglikanski duhovnik go¬
voril, da se ne ve prav, če je Kristus
prav čisto na tem kraju umrl, od¬
govoril mu je vrli mož: „Svoje
dvojbe obdržite zase; res ne bo
vse do pike tako, vemo pa, da je
naš Izveličar umrl ne daleč od
todi, če ne prav tukaj-le!“ Ta po¬
štenjak osramotuje celo marisi-
ktere predrzne katoliške učenjake.**)
Res je, da Cerkev te dogodbe ni
djala med verske resnice, dogme;
vendar pa tudi ni brez vzroka djala
v brevir dnevnic „Translationis

*) Bericht ii. d. Exped. der Verein.

Staaten 257. — **) Kakor Dr. Sepp-a, ki zgodbo
s. hiše porogljivo meša med bajke in druge
povedke. (Jerusalem, 1863, s. 81 sq.)

24

Almae Domus B. M. V.,“ to je:
Prenesenje častitljive hiše preš v. Ma¬
rije D., ki je postavljena na 10. dan
decembra.

Pristaviti smem tukaj, da tudi
muhamedani priznavajo Marijino de-
vištvo, Jezusovo brezmadežno spo¬
četje, ter hodijo molit na kraj, kjer
je stala Marijina hišica.*) Katoličanke,
arabkinje pošiljajo pasove več milj
daleč, ovijat jih okoli stebra na mestu
Marijine hišice..Odtod zaupajopomoči
pri svojih materinih pritežnostih. Za
altarjem angela Gabriela namreč sta
vštric dva stebra, kterih prvi (bližej
vel. altarja) zaznamenuje mesto, kjer
je Marija stala, drugi pa mesto, kjer
je stal angel Gabriel pri oznanje¬
vanju.**)

Okolu altarja oznjanenja gore
svetilke.

*) Losana: Terra S. 96. — Falbenhaubt.

Peregrinus 280. — **) Agreda: Mistica Ciu-
dad de Dios, p. II. J. IV. c. 24. — Ista, p.
III. 1. VIII. c. 1.

25

Ob desni strani zraven altarja
so vrata, da se gre za altar in dalje
v votlino. Ta prostor je utegnil slu¬
žiti za živinčeta, ali za kar si bodi.
Od tod so izbita vrata tudi v sa¬
mostan, ki je precej zraven cerkve.
Obok nad hišico je narejen, nad
drugo votlino dalje v zemljo pa je
natorna skala.

Na vzhodu so ljudje radi pre¬
bivali v votlinah, izdolbinah, dup¬
linah; tacih je najti še zdaj po Pa¬
lestini. Na Karmelu jih je na sto¬
tine, koder so živeli puščavniki. S.
Antonin je našel 1. 600 v Engadu
10.000 tacih prebivalcev. Še dan
danes se nahajajo v Palestini taki,
ki prebivajo po votlinah.*)

3. Svetost Marijine hiše, —
skrivnosti.

Marijina hiša je sveta zavoloj
skrivnosti, ki so se v nji godile.

*) Mislin : Die heil. Orte III. 563—81.)

26

Hiša, sicer majhina, priprosta, brez
posvetnega blišča in oprave; ali
draga pred obličjem Božjim, izmed
tisočerih odbrana, poslavljena z ne-
številnimi čudeži Božje vsemogoč¬
nosti. Hiša ta je hiša cvetja, ker v
njijeniknila cvetica brez trnja,
Marija;  v nji je vzrasel najlepši
poljski cvet lilij dolinskih,
Jezus.  O hišica, kdo bi te ne za¬
vidal, ki sloviš po vsem svetu! o
kteri govorč vsi narodi, da v nji je
bil spočet sam Bog! V nji so pre¬
bivali očetje in pravični stare za¬
veze, očaki in preroki*). S. Joahim
in s. Ana, prebivajoča sicer v Ju¬
deji, preselila sta se vanjo, da sta
se odtegnila vojnemu hrumu, ter
sta živela v nji do konca življenja.
V nji **) je spočela s. Ana, po 20-

*) Niceph. Cal. 1. 10. Hist. eccl. —

**) Po misli druzih je bila Marija Devica
brezmadežna spočeta  v Jeruzalemu,
rojena pa bolj gotovo v Nazaretu.

27

letni nerodovitnosti, po 20letni go¬
reči molitvi, kakor je angel napo¬
vedal, in rodila brezmadežno devico
in mater Božjo, Marijo, t. j. morsko
zvezdo ali gospo. Spodobilo se
je, da se je zanajveči čudež
pot pripravljala s čudeži,
daseDevičini stariši z mo¬
litvami vredne store spre¬
jeti toliki  sad.*) Tukaj je srečna
žena s. Ana 3 leta vzgajala prebla-
ženo Marijico, in 31etno peljeta v
tempel in jo darujeta, kakor sta
bila obljubila, da bi rasla v hiši
božji, da bi jo napolnjeval s. Duh,
da bi postala prebivališče vseh čed¬
nosti. Tukaj sta življenje sklenila ss.
Joahim in Ana. Ko je bila Marija
11 let preživela v templu, vrnila
se je v to hišo s s. Jožefom, svojim
ženinom. S. Evodij, za s. Petrom
prvi škof Antijohijski, pravi, da je
ta hiša videla Božje poslanstvo,

*) S. Jan. Dam. or. 1. de nativ. B. V.

28

štiri mesece odkar je prišla iz Jeru¬
zalema :

Verbum caro factumest,
Beseda je meso postala,  t. j.
Bog se je učlovečil. Rek neizmerne
važnosti... Še se ozriva zdaj na
takristjanu preprijetni kraj.*) —
Domačih opravkov je dosti; to
vč vsaka mati, vsaka gospodinja;
zmšraj ima polne roke dela, če se
ji hoče. Enako Mati Božja gotovo
ni postajala. Ni se bala nobenega
truda. Kakor čebela ne miruje, ka¬
der je lepo vreme in sije prijazno
solnce, tako je bila tudi Marija
pridna v vseh ročnih delih. Sama
je rekla, da je „dekla." V delih
svojih pa ni pozabila nebeških reči.
Vedno je premišljevala svojega Go¬
spoda v podobi otroka, dečka, mla¬
deniča, ki gaje imela vedno blizu sebe.

Bila je najraji sama z doma¬
čimi, ker v družbi se veliko govori,

*) Faber. Betlehem, 276 sq.

29

gostobesednost pa ni brez greha.
Ce je bilo treba govoriti, govorila je,
da so se vzpodbujali, ki so jo po¬
slušali. Kaj pa da; saj je bila „sedež
modrosti. 11  Hvalila pa se ni nikoli; še
pokrivala je nebeške darove. Kako
nebeške pogovore je imela pač z Je¬
zusom, ki je ljubil svojo Mater, kakor
še noben otrok na svetu ne! Enaka
sta si bila v mislih in besedah,
željah in dejanjih. Pri Materi je na¬
hajal Jezus največ tolažbe, takoisto
je bila Marija blažena pri Jezusu.
Včasih je še preveč mislila na svoje
materine pravice, n. pr. takrat, ko
ga je našla v templu. Gospod pa ji
je z odgovorom dal razumeti, kaj je
njegov namen. Z nekam resno
besedo pa je podučil kristjane, da
v službi božjise  ne smejo dati
ovirati od nikogar, tudi od sta-
rišev ne.

Kako neizmerno je Sin Božji
ljubil svojo stvar, Marijo, vidimo iz
dogodbe v Kani. Jezus je Mariji

30

prošnjo zavrnil, ker še ni bil čase ču¬
dežev delati očitno, ljudem kazati s
Boga. Marija pa, tolikanj vajena nje¬
gove pokornosti, njegove ljubezni,
je dejala strežajem: bode pomagal,
bo; to dobro vem; le storite, kar
poreče. To nam kaže, da je bilo
življenje s. Družine polno čudežev,
da jih je bila Marija takorekoč va¬
jena. Kako ne? Obleko svojega ži¬
vota je imel nji zahvaliti; da ni bil
umorjen, s. Jožefu.

Poznal je njene težave, njeno
trpljenje, trud in siromaštvo svo¬
jega rednika. Videl je njene čednosti
in milosti. Poznal jo je, najlepšo
stvar na zemlji in na nebu, od ve¬
komaj izvoljeno. Kako bi mogel ne-
izpolniti ji najmanjše želje? Obadva
sta, recimo vsi trije so — tudi s.
Jožefu je bilo razodeto, kaj čaka
njegovega Jezusa — vsa s. Družina
je bila v tihem veselju in — tihem
trpljenju. Njih življenje je bilo trp¬
ljenje v miru.

31

Ktera hiša je videla toliko ču¬
dovitosti, ko hiša s. Družine ? kterih
je bilo toliko, da jih še angeli šteti
ne morejo, in to skozi 18  let!

Stopimo bliže, oglejmo si Ma¬
rijino hišo*), v kteri človeško telo
zakriva Božjo slavo, kakor mrkli
oblak solnce; v kteri je Bog imel
mater kakor mi, bil meso in kri
kakor mi, bil hranjen kakor mi, bil
majhin in je rastel kakor mi; v
kteri je Bog dobil podobo, ki jo je
dal človeku. V tem stanovališču ni
nesporazumljenja, ni praznega mar-
njevanja, ni navsprotja, ni navskrižja:
tihota je, mir in samota. Marija
prede, šiva, pere, snaži, opravlja do¬
mača opravila. Jezus stoji pri nji,
zamaknjen gleda golobiče, vedoč, da
v teh podobi pride nadenj s. Duh.
Marija občuduje Sina Jezusa, pa ga
moli, a sama ne ve, kako se to godi.

*) Faber: Betlehem, 432.

32

Tam je delavnica Jožefova. Deske
so naslonjene na zid. Okolu so kosovi
lesa, skodlje, orodja, polomljene reči.
Tesar kaže Jezusu, kako naj prijema
za delo, za orodje; z žuljavo roko
prijema ročico otrokovo; vodi otroka
Jezusa, ob enem ga moli — stvarnika
svojega. Ko dete izpodraste, hodi z
vrčem po vode. Vsaki ga pogleda,
vsaki pozdravlja tega tihega, mirnega
dečka. Vsaki se čuti osrečenega, obla-
ženega, oveseljenega, povzdignjenega
ob pogledu in pozdravu tega krot¬
kega in milega mladenčka. Matere
z vodo na glavi postajajo, pogledu¬
jejo za Jezusom. Primerjajoče ga s
svojimi, milujejo sebe, zavidajo Ma¬
rijo, in nazadnje se zjokajo, češ: ta
reva Marija, nič nima, in vendar se
drži, kakor bi imela vsega v obil¬
nosti; ta siromak, Jožef, giblje in
tolče in vrta in bode in seka od
jutra do mraka — in to dan na
dan, in vendar nikomur ne potoži.
Čemu neki? ki imata tako zlatega

33

otroka! Vse ga ima rado: kamor
stopi, prepir mine; jeza gine, kamor
zre; vse je drugo, kjer je on. Naza¬
rečani, sicer robati in osorni, pri
njem se upohlevnijo. Da, zdaj jim
je mil, ker otrok, potlej nepri¬
jeten, ker bo razkazoval, kaj je
resnica. Vseh srca so njegova. Na¬
zarečani ga venčajo z ljubeznijo
in zvestobo; pozneje pa, ko jim bo
povedal, da to morajo, takrat ga bodo
venčali s sovraštvom: Vse to že zdaj
ve, otrok ko je. Videl je grehe ljudi,
njih nehvaležnost, svoje trpljenje,
trpljenje svoje Matere zavoljo njega.
Zato 'je tudi jasno, da nikjer ne
nahajamo, ne v s. pismu ne v ustnem
izročilu, da bi se bil kedaj nasmehljal.
Telo mu je bilo močno, nežno, tako
tudi duša, da je vse huje čutil kakor
drugi. Naravne postave, ktere sam
vstvaril, te so ga trle po redu letnih
časov z mrazom in vročino, z vetrovi
in deževjem. Ko seje bil Jožef postaral,
ni mogel več orodja sukati, in tako

3

34

je na Jezusa prehajala skrb za očeta
in mater, česar se človek rad spo¬
minja, mladosti, ta je bila njemu
polna bridkosti. Vemo, da si ves čas
življenja ni privoščil nobenega ve¬
selja, da mu je bilo življenje vedno
trpljenje. *)

V hišici Marije Device se je zgo¬
dila naj veča skrivnost, ktere ne more
nihče dorazumeti, pred ktero celo

*) To detinstvo Jezusovo, duhovito opi¬
suje Faber, Betlehem  (323 sq.) — Ne manj
duhovito in pobožno premišljeno pa je skriv¬
nosti Jezusovega detinstva naslikal Fr. Serafin
Šen 1.1640 v letni obednici samostanski na Tr-
satu. Bila je podoba pozneje prevlečena, kakor
še druge, ali na škodo jasnote. Kader je soln-
čni dan, more se marisikaj razvideti. Srednji
prizor predočuje, kako je s. Družina pred
jedjo: Kristus, deček, drži desnico blagoslav-
ljaje; gotovo se zahvaljuje Očetu nebeškemu
za dari. Nad njim je videti Oče in s. Duh.
Marija, njemu na desni, nekoliko priklonjena,
je bolj zamišljena, kakor bi kaj prevdarjala,
kakor bi svoje misli sklepala z njegovimi.
Jožef, s senco smehljaja na ustnih, gleda za-

35

angeli trepetajo: Bog se je učlovečil.
Tu se je pokazalo, kako je Bog
ljubil svet. Tukaj je govorila z an¬
gelom, poslancem božjim, ponižna
in prečista Devica. V tej hiši se je
imeli izvršiti neizmerno važni dogo¬
dek, ker njene besede je tako rekoč
čakala S. Trojica, njene privolitve
40001etni rod človeški. Pomišljevala
je že, če ne more mati postati, da
ne bi ostala devica. Tu ji Gabriel

dovoljno Gospoda, nekam radoveden, kaj bo
povedal. Na pogrnjeni okrogli mizi je pri-
prosto kosilce: kruh, sad, grozd, voda. Goloba
iščeta zrnja po tleh. Na desnem koncu slike
je kuhinja s pečjo, kakor je po jutrovih krajih
navadno. Angela pripravljata ogenj. V ozadju
je omara, na polici nekaj posode. V drugem
predelu, kakor kaže vmesni zid, blezo Mari¬
jina soba, kjer nahajamo klečalnik, na njem
svečo iii dvoje knjig, znamenje, da kraljica
prerokov noč in dan premišljuje voljo Božjo,
po njih zapisano v knjige. V kotu visi umi¬
valo. Spredaj sta dva angelca. Zraven stoje
trije veči angeli, ki sočutno in zaskrbljeno
gledajo s. Družino. Levi kraj podobe je de¬
lavnica Jožefova, kar kaže mizarsko in te-

3*

pomislike odpravi, ves strah odžene,
Kar se še ni dogodilo nikomur, no¬
benemu svetniku, nobenemu angelu,
tudi ne tako božjemu Sinu, ko je
molil na Oljiski gori, to se je zgo¬
dilo nji, Devici milosti polni: Angel
Gospodov ji je v hišo prinesel p o-
zdrav  iz nebes, pozdrav trojedi-
nega Boga, znamenje, da je šlo za
nekaj velikanskega, pa res velikan¬
skega, ker za izveličanje sveta se je

sarsko orodje v ozadju. Okoli štirivoglate
mize stoji petero angelov. Srednji briše
krožčike, in nanje devajo razna mučila, kakor
so: trnjeva krona, žeblji, konopi, meč, trst,
železna rokavica, kocke, sreberniki, goba, tri
posode mazila. Na tleh je košara. Iz nje an¬
gelca jemljeta spominike trpljenja Gospodo¬
vega Eden podaja Pilatov napis. Iz napol
odkrite košare se vidijo klešče. Na tleh so
koli in prazna mošnjica. Desno v orodju
Jožetove delavnice na steni ste Mojzesovi
tabli, kar pomeni, da le taki delavec bo za¬
dovoljen na zemlji, če tudi siromak in trpin,
a srečen o smrti, ki živi po Božjih postavah.
— Vidimo, da slika je polna nebeških skriv¬
nosti, prevzvišenega pomena. Kajpada, spo-

37

ravnalo; Bog jo je takorekoč prašal,
če hoče sodelovati pri odreševanju
sveta. Zato jo blagruje Elizabeta:
Blažena ti, ki si verijela.  V
svoji hiši je postavila Marija mejnik,
ki deli stari čas od novega, pogan¬
stvo od krščanstva, prekletstvo od
blagoslova, kraljestvo satanovo od
kraljestva Božjega, smrt od živ¬
ljenja, pekel od nebes. Kako ne bi
bila te hiše posvetila ona, kteri je
veleval Bog sam povedati, da je
vseh milosti polna, da je najsreč-
niša med vsemi ženami na zemlji,
da je ž njo stvarnik neba in zemlje,
ki je s svetostjo svojo presegala vse
očake, vse preroke, vse mučenike,
vse svetnike, vse angele, vse nad¬
angele, kerube in serafe.

soben moraš biti, da jo znaš umevati. Kedor
nima tega ključa, njemu pač da ^anahronizem"
in „prisiljenost“, kakor se je to res zgodilo
nekemu gosp. prof. (Izvješče kralj. vel. gim.
n. Rieci 1885. s. 14). Carn. homo non percipitea,
quae sunt spiritus.

Semkaj je poslal Gospod an¬
gela, ki naj reče Jožefu: naj

se ne boji vzeti Marije za
ženo, zakaj kar bo z nje
rojeno, je od svetega Duha;
rodila pa bo Sina, in on
ga naj imenuje Jezusa.

Ko se je vse tako zgodilo,
in ko se je sveta Družina vračala«
iz Egipta, je šla sopet v Nazaret
in ondu je prebivala. Mariji so
bili na skrbi domači opravki. Jožef
je delal pridno, da se je domogel
pičlega zaslužka, Jezus pa je po¬
magal zdaj Mariji; ko je bil stareji,
pa tudi Jožefu, pri kterem se je
učil tesarskega rokodelstva. Kako
ne bi bilo posvečeno to poslopje, v
kterem je Izveličar prebil 30 let,
oblečen z umrljivim telesom, oprav¬
ljal priprosta dela, premišljeval in
pripravljal se na svoj krvavi poklic,
kjer je bil pokoren Mariji in Jožefu
on, kterega slušajo vse ne¬
beške moči. Nad obojim je

39

strmeti, občudovati je oboje:
da Bog posluša ženo, je po¬
nižnost brez primera; in da
žena Bogu zapoveduje, je
visokost brez enake, pravi
s. Bernard*). V podobo hlapčevo
takorekoč potisnjen, s telesom člo¬
veškim, rekel bi, zvezan, rasel je
naš Gospod kakor drugi otroci, se-
deval in spal, delal in jedel, pre¬
zebal in stradal, kakor drugi otroci,
dasiravno je bil takisto Bog v jaslih
na slami, vsevedni, vsemogočni,
kakor je zdaj v nebesih. Ko je bil
Jožef oči zatisnil, ko je bil izročil
dušo v roke svojega Sina, — da je
ta sveti očak preminil, preden je
Kristus učiti začel, je gotovo, ker
ga pogrešamo na ženitnini v Kani,
kedaj pa, to se- določiti ne da, —
moral je Gospod z delom svojih
rok živiti sebe in svojo mater. V tej
hiši se je shajal s svojimi učenci

*) Hom. 1. sirp. Missus.

40

in apostoli, in prijazno se je družil,
kakor pravijo nekteri, s svojim pred¬
hodnikom Janezom Krstnikom. Ko
je bilo dolžno pismo* človeškega
rodu na križu poplačano, ko je bil
šel Gospod na Oljiski gori, kjer je
prestal smrtne težave, v veličastvo
svojega Očeta — tako trdijo zanes¬
ljivi pisatelji iz častitljive starodav¬
nosti — prenaredili so apostoli to
hišico v hramič božji, postavili altar,
nanj dejali znamenje odrešenja*),
sv. Peter sam jo je posvetil**), in on
(prvak apostolov prvi v nji oprav¬
ljal nekrvavo daritev — v spomin
Gospodov. Tu je bila Marija vsaki
dan pri s. maši. Tu so apostoli
vernim delili s. obhajilo. Ko se je
bila Mati Božja preselila z Janezom,

*) Metaphrast. cit. Anonym. — To je
videti še dandanašnji v Loreti.

**) Martorelli: Teatro (s. časa): Que-
madmodnm ss. apostoli consecrarunt hanc
sanctissimam domum etc. I. 7.

41

preljubljenim učencem Kristusovim,
v Jeruzalem, je rada še zahajala v
Nazaret, pogledat svoj prvi dom*),
ki je bil priča njenega veselja pa
tudi bridkosti. Apostoli in učenci
Gospodovi so se naj prvo tu sešli
na posvetovanje**). Tukaj jih je ne¬
beška Učiteljica podučevala v božjih
skrivnostih in tajnostih, kterihniso
dobro ali vedeli ali slabo razumeli.
Semkaj so prihajali, tudi mnogi prvi
kristjani da bi videli obličje Device in
matere Božje Marije, da bi jo slišali
kaj govori***). Ni se čuditi. V evan-

*) Canisius, 1. 2. ... placebat Nazareth
civitatula prior et diuturnior sedes Emma-
nuelis.

**) Rupert, Ildefons, Sofronij. — Ama-
deus in Apokalyps. c. 8: Apostoli ad
Dei Genitricem saepe saepius veniebant, et
ab ea de ignotis et dubiis docebantur; in
dubiis certi reddebantur, in certis firmiores
et solidiores.

***) Neki pisatelj „Incert“ pravi: ...
magnus est in civitate Nazareth populorum
concursus, reginam coeli videre cupientium.

42

geliju večkrat beremo na primer
Marija pa je vse to v sercu ohranila-
in premišljevala — kar so pastirji
pripovedovali, kar je Simeon go-
.voril; in dalje nahajamo v istem
evangeliju, kako se Gospod ukvarja
s počasnimi, nespretnimi, nedorazu-
mivimi apostoli, da jih je nekoč celo
vprašal: Ali me hočete tudi vi za¬
pustiti? O Mariji ni znano, da bi
bilo kedaj navstalo „nesporazum-
ljenje“ med njo in Sinom. Kako pač ?
saj je bilo njeno srce njegovo srce,
njegovo telo, njeno meso, in kedo
pozna sina bolje ko mati? Odre¬
šenik je rekel na križu: Janez,
glej, tvoja mati,  ne samo Ja¬
nezova, tudi od vseh apostolov, a
Janezova posebej zato, ker je on
edini ostal pod križem, vsi drugi
apostoli so bili pobegli. Zato pa je
po posebnem navdajanju s. Duha
napisal tudi še posebej lubeznivo
evangelije, kakor nobeden drugi ne.
Kaj je naloga materi? Kaj je bilo*

rečeno Mariji glede apostolov ? Kakor
ima mati otroke svoje vzgajati in
podučevati, ono isto opravilo je
imela tudi Marija z apostoli. Ta
ponavljavna šola je bila večinoma
v Nazaretu. Tam je lahko rekla;
Vidite, tukaj je sedel, tukaj je stal
Kristus, ko je rekel, ko je delal to
in to. Da je tako bilo, je očitno,
ker apostoli niso bili vsemu  priče,
kar so nam popisali, n. pr. dogodbe
o rojstvu Kristusovem, itd. Pozneje
bomo videli, kteri evangelist je naj'
pazljiviše poslušal mater Gospo¬
dovo.

4. Romanje v sveto deželo.

Prestaro izročilo pripoveduje,
da je bila Marijina .hiša v veliki
časti pri vseh, ki so verovali, da se
je v nji Bog ponižal do hlapca, in
je ko Sin človekov v nji prebival..

44

Precej prvi kristjani so vreli od
vseh krajev v Nazaret, da vidijo in
podaste poslopje, posvečeno z ži¬
vljenjem najsvetejše Družine. Ko so
rimski cesarji nehali preganjati kri¬
stjane, dajali so se na pot ne le
priprosti verniki, tudi plemenitaši,
knezi, vladarji in drugi sveti možje
so romali v svete kraje. Prvo ime¬
nujemo pobožno cesarico Heleno*),
ki je počastila mesta, ktera je Sin
Božji posvetil s svojo pričujočnostjo,
s svojim poniževanjem in odrešilnim
delovanjem. Prišla je tudi v Nazaret.
Ko je našla tamkaj hišo, v kteri je
angel pozdravil Marijo, postavila je
na tistem kraju lepi tempel**), in
na pročelje mu dejala napis: T o j e

*) Spondan: Annal. ad a. Ch. 1291.

**) Niceph.S. Helena .. . pervenit

Nazareth, et salutationis angelioae domo r e-
perta,  Dei genetricis super illud pera-
snoenum templum excitavit, omni deinceps
tempore mira Christiani populi eo quotidie
ventitantis devotione celebratum.

45

kraj, na kterem je bil polo¬
žen nklad človeškega izve-
liČanja*). Meseca avgusta 1. 385
napoti se v Palestino največi s.
cerkve učitelj, tedanjega časa ču¬
doviti veleum, s. Jeronim,  ko je
bil vredil s. pismo in se odločil Rim
zapustiti. Jeseni istega leta gre za
njim svetaudova Pavla, najbogatiša in
najplemenitiša**) Rimljanka, učenka
s. Jeronima, mati siromakov, ktere
spokornosti, potrpežljivosti, stano¬
vitnosti imenovani cerkveni oče pre¬
hvaliti ne more***). Seboj je vzela
svojo tretjo hčer Evstohijo, ki jo
Cerkev sveto časti. Pobožna mati,
kakor je navadno, je imela tudi

*) Ib. Haec est ara, in qua primo
jactum est humanae salutis fundamentum.

**) Rodoslovje ji pleto nekteri po moški

strani od Agamemnona, po materini od Sci-
pijonov in Grahov. (Pascon. Trinmph. 11.)
— ***) gj ., . omnes artus hnmana voce re-
sonarent, nihil dignnm sanctae et venerabilis
Paulae virtntibns dicerem. (S. Hier. Ep. ad
Evst. 8.)

46

sveto hčer. Obiskali so vse svete
kraje, kterih spomin je drag vsa¬
kemu kristjanu. Pavla je zidala 4
samostane: enega za možke, tri za
ženske, v kterih se je gojilo bogo-
Ijubno življenje. Pavla je umrla 1.
404; njeno truplo so nosili prvi
'škofje Palestine, ter jo pokopali v
Betlehemu, blizu jasli Gospodovih.
S. Jeronim je videl še dve veliki
cerkvi v Nazaretu: eno nad mestom,
kjer je angel Devico pozdravil,
drugo nad mestom, kjer je bil Kri¬
stus vzrejevan, zato jo imenuje
vzrednico Gospodovo*). Častni
Beda  piše, da so sveta mesta v
oblasti Saracenov (okolu 1. 700), da
pa vendar pobožnih potnikov iz
vseh krajev Evrope tjakaj e roma, in
da obiskujejo tudi cerkev Marijinega
pozdravljenja**). Potopis s. Vili-

*) Nazarethi (domum) nutriculam Do¬

mini. — **)  Habet Nazaretk ecclesiam in loco,
quo angelus ad beatam Virginem evangeli-

47

bal d a, škofa Hrasto viškega (Eich-
stadt), pripoveduje (1. 755), da so
šli ti romarji v molitvi na kraj,
kjer je angel pozdravil Devico, in
da morajo kristjani cerkev reševati
z denarjem in darili, ker jim je
Saraceni o te vaj o *). Odkar so imeli
neverniki v rokah svete kraje, bilo
je romarjem silno težavno in ne¬
varno hoditi v sveto deželo, ker
mohamedani niso radi gledali kr¬
ščanskih pesov 11 , kakor so nas pso¬
vali. V 10. stoletju se napravi v Pa¬
lestino 5 0 Normanov, dobro obo¬
roženih ; pa ker niso bili voljni pre¬
našati zaničevanja krivovercev, uda¬
rili so po njih, pa se vrnili. V tem
času je bikustanovljen redvitezev
s. Katarine z gore Sinajske,
ki si je dal nalogo, da varuje božjo-
potnike in romarje svetodeželske.

zaturus intravit; sed et aliam, abi Dominus
est nutritus. (Delocisp.) — *)  Thesaur. Mo-
nument. H. Canis. 11.

48

Na koncu rečenega stoletja so Pa¬
lestino vzeli Turki, ki so bili grozo¬
vitimi od prejšnih Saracenov. Glas
o njihovih krivicah in nasilstvih je
prišel v Evropo, ter osupnil in pre¬
tresel vse kristjane tako, da so se
zbirali na vojsko soper krvoloke ne¬
vernike: to so bile križarske
vojske,  navdušeno začete, ali
mlačno končane. Bogomir Lo-
trinžki,  vrhovni velitelj vojske
francoske, je pobožno obiskal sveti
kraj Marijin v Nazaretu (ok. 1. 1100)
in ga bogato olepšal z dragocenimi
darili*). Največe češčenje je hiši
Božji izkazoval slavni in hrabri kra¬
ljevič normanski, Tankred,  tako
s sijajnimi darovi kakor s častmi. **)

*) Paiilus Aemilius 1. 4. — **) Tanc-

redus, genere Normarras, is cujus egregia
virtus sacro bello enituerat, Galilaeae prae-
positus, Nazarenam ecclesiam ingentibus
doniš coluit, et eam deinde non magis opu-
lentia quam loči sanctitas metropolim fecit.
(Vilh. archiep. Tyr. 1. 5).

49

Jakob Vitrijak, kardinal
in patrijarh jeruzalemski, pravi v
popisu svete dežele, da je večkrat
s. mašo opravljal v hiši, v kteri je
bila pozdravljena Mati Božja*). To
je moralo biti pred sredo 13. sto¬
letja, ker je ta dostojanstvenik umrl
1. 1244. Grški duhovnik Janez
Phoka,  obiskavši Nazaret 1. 1185,
pravi med drugim: „Jožefova

hiša“  je bila pozneje prav lepa
cerkev. Na levi strani altarja ima
jamo. Stopiš li nekaj stopnic dolu,
vidiš staro hišo Jožefovo,  v
kteri je angel Devici veselje o-
znanil**).

Leta (1213) 1219 potuje v Sveto
deželo s. Frančišek Asiški,

*) Jak. Vitr. Descript. Terrae sanctae.

**) Per os in speluncam ingressus,
pancos admodum gradus descendis, tum an-
tiquam illam Josephi aedem  oculis
Instras, in qua regressae a fonte Virgini
archangelus fansta annuntiavit. (Bollandistae.
May. t. II.)

4

50

ustanovitelj treh redov, čudež po¬
nižnosti , bogovernosti, ubožnosti ,
— nekaj, da si poviša čustva po¬
božnosti, nekaj, da poskusi gorečnost
tudi v teh krajih, namreč izpreobra-
čati grešnike in nevernike, in če
treba tudi kri preliti za nauk kri¬
žanega Gospoda. Ni se bal vladarja
Saracenov, ki je zapovedal zlatak
plačati onemu, ki prinese kristja¬
novo glavo. Postavijo ga pred gla¬
varja; Frančišek pa govori tako ne¬
ustrašeno o Bogu, enem in trojnem,
da je knez rad poslušal, in še spod¬
bujal ga je, naj le govori, ker ga to
kratkočasi*). Mož Božji izprevidi, da
so vse besede in vsi nauki pri tem
ljudstvu zastonj, vrnil se jev
zemlje krščanske. Bog ga je pri¬
hranil za veče stvari: poveličevati
Boga ne z mučenstvom mesa, ampak
z žrtvo duha, t. j. da na telesu in

*) Več o tem je najti pri s. Bona¬
venturi  in Vadingu 1. 1219.

51

na duhu kaže podobo Križanega.
Preden je Fran. otresel prah nevernih
tal — pripoveduje Toma Čelan in stari
redovni letopis — je obhodil svete
kraje v Jeruzalemu, Betlehemu, svo¬
jega Odrešenika zadnje počivališče.
Naposled je prišel tudi v Nazaret,
da počasti hišo, v kteri se je učlo¬
večila Beseda nebeškega Očeta, kjer
je večni Bog postal časni, neumr¬
ljivi pa smrtni. Tu je sveti očak
pokleknil na kolena, in s preobil¬
nimi solzami ljubezni in ginjenja jel
je močiti presrečna tla, po kterih
sta hodila Jezus in Marija. — V
13. stoletju so morale krščanske
vojskfe zapuščati s. zemljo, ker so
bile izgrešile prvotni namen. S. Fran¬
čišek je slutil in vedel, da „krist-
jani“ ss. krajev ne bodo mogli ob¬
držati, tudi jih ne spodobno in častno
varovati. Pri odhodu je zapustil 12
svojih tovarišev, prav toliko siro¬
makov, brez orožja in denarja, ki
naj stražijo svetinje krščanske vere.

4 *

52

Tako je ustanovil kraljestvo, moč¬
nejše od Bogomirovega. To so bili
križarji, kakor jih je Bog obudil, a
ne kakor jih je pošiljala grešna vest
in bojevitost in častiželjni napuh iz
Evrope. Ob smrti svoji je izvedel
sveti Asižan veselo novico, da so
se mu učenci naselili, in to stalno,
na dveh krajih: v Ptolemajidi in
Jeruzalemu. Ali divjota nevercev, ki
so posebni ljubljenci vladarja thme,
pripravljala jim je grozne trenotke
smrtnega strahu in krvavega krsta.

Hvarezmovci pridero 1. 1244 v
Jeruzalem. Kristjani so bežali v
cerkev božjega groba: menihi, re¬
dovnice, otroci, ženske, stari, one¬
mogli in bolni. Sovražniki so pose¬
kali vse. Isto grozodelstvo se je
zgodilo v Ptolemajidi 1. 1291. Pred-
stoječega leta je padlo krščansko
kraljestvo v Palestini, vse škofije,
vsi samostani. Zdelo se je, kakor
da se imajo vse krščanske sledi,
vsi sveti spomini na Sinu Božjega

izbrisati korenito, oprati s krščansko
krvjo. No, Bog dopušča hudo, da
nastane kaj boljšega. Hudobnost člo¬
veška ne more preprečiti Božjih
namer, in če grozovitež ubije ozna-
njevavca besede Božje, nje same ne
more ubiti: prelita kri razglasuje
njegove resnice še z večo močjo. Na
izpraznjena mesta pomorjenih sinov
s. Frančiška stopali so drugi, da
predobivajo sveto zemljo, da branijo
svete kraje, da varujejo svetinje —
ne z mečem in smodnikom, pač pa
z orožjem molitve in pokore in s
ceno svojega življenja. To pričajo
leta 1368, 1537, 1547. Od 1. 1768
do 1. 1856 je 449 mašnikov iz reda
s. Frančiška dalo življenje za brarnbo
ss. mest.

V času s. Frančiška je bil usta¬
novljen red templarjev  ali
tempelskih vitezev in red s. J a-
neza Jeruzalemskega.  Za ve¬
zavah so se udje z obljubo, da bodo
svetodeželske božjopotnike varovali,

54

branili, vzprejemali. Njih delovanje
je bilo tako uspešno, njih hrabrost
in ljubezen tolika, da so mogli verni
potniki brez skrbi obiskavati sve¬
tišča v Jeruzalemu, Betlehemu, Na¬
zaretu*). Ob koncu križarskih vojskd
roma 1. 1245 (1252) tudi s. Lu-
d o v i k, kralj francoski, v Nazaret,
sveto hišo Marijino počastit. Ko za¬
gleda hišo preblažene Device,
skoči s konja, poklekne
in pobožno počasti sveto
hišo in presveto Devico. Na
to hodi peš dalje. Bil je.dan
pred praznikom Marijinega
oznanjenja. Ta dan se je
kralj oblekel v raševino in
postil se ob kruhu in vodi.
Na sam praznik je bil kralj
obhajan; ves ginjen je prelil
obilno solza, in opravljala
se je služba božja tako si¬
jajno, da take Nazaret še ni

*) Paul. Aem. 1. 5.

videl, odkar se je beseda
utelesila.

Neprestane vojske med Gelfi in
Gibelini na Talijanskem, vedni pre¬
piri med kraljem angleškim in fran¬
coskim in aragonskim, splošne
zmešnjave so bile krive, da so kri¬
stjani v ne m ar puščali sveto de¬
želo, nazadnje jo čisto pozabili. Ob
koncu 13. stoletja je zgrudila se
vsa pod kruti jarem nevernikov. Sve¬
tišča obiskavati je bilo romarjem
naravnost prepovedano, čisto ne¬
mogoče. Ker je Nazaret v sredini s.
zemlje, bilo je to svetišče najbolj
daleč, in v največi nevarnosti oskru¬
njeno biti. Bog, kterega vsa dela so
čudeži, in kteremu ni nič nemogo¬
čega, prestavil je na skrivnostni in
čudoviti način sveto hišo svoje pre-
ljubljene hčere in neomadežane Ma¬
tere svojega Sina na spodobniši kraj,
kar se je zgodilo v letu Gospo¬
dovem 1291.

56

5. Pomiselki zastran s, hiše —
zavrnjeni.

V rimskem časoslovu nahajamo,
da je Bog prestavil telo s. Katarine,
device in mučenice, na goro Sinaj,
gotovo zato, da bi ga odtegnil ne¬
spoštovanju, kakor sploh dopušča,
da se trupla posebnih bogoljubov
protivijo zakonom trohnobe. Ni li
primerno namenom Božjim, da je
bilo odmaknjeno stanovanje, vkterem
je prebivala devica vseh devic, mu¬
čenica vseh mučenikov, kraljica vseh
svetnikov? da je bila prestavljena s.
hiša z mesta, ktero so zasedli sled¬
niki ostudne vere, Turčini! Ta pre¬
selitev je vsa po Božji svetosti in
po človeški pameti.

Mnogo jih je, ki so pisali o Na¬
zaretu in o s. hiši, in pisali mnogo-
verstno: nedoločno, površno, pre¬
malo razsodno. Ta nejasnota je da-

57

jala nekterim priložnost trditi, da
Marijine hiše m bilo že pred letom
1291. Do 4. stoletja, pravijo, ni bilo
v Nazaretu kristjanov, toraj tudi ne
Marijine hiše. To pa nič ne velja. Ni
namreč dokazano, da prav nobenega
ni bilo. Izraz: ni bilo kristjanov, po¬
meni, da jih je bilo perišče, neznatno
število, ki ni vredno ga spominjati.
— Temu nasproti imamo prastaro,
pa tudi zanesljivo izročilo, ktero
trdi, da so apostoli po vnebohodu
Gospodovem, premišljevaje kolika
čuda so se godila v tej hiši, sklenili,
slovesno jo posvetiti, skrivnosti Božje
v nji obhajati, t. j. da bi imeli te¬
danji kristjani kam „v cerkev ho-
diti.“ Jasno je, da prvi kristjani go¬
tovo niso opuščali tolikega svetišča.
Bogoljubni potniki so ga obiskovali
tje v dobo s. Helene.*). Pogani se
niso dosti menili takrat za taka ro¬
manja, ker so bili te misli, da so

‘) Gretser: De ss. porogrinationibus.

58

kristjani verska ločina judovska.
Zato je imela krščanska cerkev mir
po vsi Judeji, Galileji in Samariji,
širila seje, napredovala v pobožnosti
in strahu Božjem kakor priča s.
evang. Luka*). Ker pogani judov niso
nadlegovali — saj so bili brez tem-
pla, brez kralja, brez dežele — pu¬
ščali so tudi kristjanom njih živ¬
ljenje in pota, posebno, ker so bili
v vsakem oziru najboljši državljani.

Helenina velekrasna cerkev, pra¬
vijo, sezidana nad Marijino hišo, je
bila večkrat podrta, po takem tudi
s. hiša. Tudi to ne drži. Ono po¬
drtje je umevati ko veče ali manje
poškodovanje, v kterem se je s. hiša
lahko ohranila. Dajmo pa, da je bila
cerkev res vsa razdejana, kakor n.
pr. hiša na pogorišču z golimi zi¬
dovi, so pa ostale vendar razvaline,
ki so jo pokrivale, takorekoč poko¬
pale, in na teh podrtinah so po-

*) Djanja ap. 9.

59

stavljali druge cerkve: iz tega je
očitno, da je bila s. hiša in Jožefov
stan veliko niže, in to svetišče je še
dandanes pod zemljo. Zmagonos
piše že or  s. Heleni: ko je našla...
Ta izraz predpostavlja, da je bilo
že takrat treba s. hiše iskati, ker
je bila bržčas s podrtinami zasuta,
ali pa prikrivana, da je neverniki
ne oskrunijo. Da so pa neverniki
res radi. oskrunjali svete kraje, pri¬
poveduje zgodovina. Razdejanja si
ne smemo tako misliti, kakor bi bili
sovražniki zidove zdrobili v prah.
ki ga veter odnese: cerkev je dosti
podrta, če nima stropa ali stene.

Nekaj podobnega imamo iz i9.
stoletja. Sloveča cerkev sv. Pavla
blizu Rima, ki je stala 14 stoletji,
je pogorela 1. 1823. Gotovo je več
trpela od one v Nazaretu, in vendar
je bil ostal veliki altar nepoško¬
dovan, dasiravno je bil prav on v
največi nevarnosti, ko se je strop
nad njim porušil. — Porcijunkula.

znana kapelica s. Frančiška, stoji v
veliki cerkvi Marije Angelske v
Asizu. L. 1832 jo je razdejal potres:
podrl se je strop glavne in stranske
ladje, kapelica pa je ostala cela. —
Kaj takega je moglo biti tudi v Na¬
zaretu. — Stvar ostaje bitno ista,
če tudi onim pritegnemo, ki menijo:
s. hiša je bila. Ne vemo do zareze,
kolika je bila hiša Jožefova
V tem primeru bi bila s. hišica, ki
se zdaj časti' v Loreti, le del po¬
slopja, v kterem je stanovala s. Dru¬
žina, ali celo le del Marijine hiše,
kakor mislita učeni bolandist Pa-
pebroh in papež Benedikt XIV. Zato
piše učeni potnik: Ostali del te
hiše je bil prenesen v Loreto, injta
del natanko odgovarja meram te¬
meljev puščenih v Nazaretu.

Čvrst dokaz za to, da je s.
hiša bila  še do konca 13. stoletja
v Nazaretu, imamo v tem, da so
božjopotniki to neprestano  veri-
jeli,  in v tej veri tudi romali. Ta

61

romanja, izlasti ob času križarskih
vojska, morala so biti velikanska ;
vsaki pobožni kristjan namreč je
želel iti v s. deželo. Ljudje so mo¬
rali pač vedeti, je li Marijina hiša
še v Nazaretu ali ni. Če ni bila,
ali so bili vsi ti božjopotniki res
tako lahkoverni, da bi bili trdili, da
so videli, kar niso videli ? Kako to,
da ga ni bilo, ki bi bil pravil, da
je izginila?

Kako bi bili mogli romarji na
trume v Nazaret suti, ko bi bilo
znano, da Marijine hiše ni v njem
že 500 let? Je li mogoče, da bi
se mogla tolika zmota, recimo, sle-
penje tako dolgo gojiti in ploditi,
pa da bi tega nihče ne opazil?

Kako razširjeno je bilo na za-
padu prepričanje, da je bila Marijina
hiša v 13. stoletju še v Nazaretu,
kaže ta okolnost, da v 14. st. govori
o nji s. Vincencij Fererski, kakor
b^ bila še vedno v Palestini.*)

*) Seveda, motil se je, a te zmote so
bila kriva 1) občila, ki niso bila kakor

62

6. Zakaj-se je prestavila s, hiša
iz Nazareta.

13. stoletje*) se nam kaže v
mračni svetlobi. Kamor pogledaš,
neprijetni prizori: neznačajno st. se¬
bičnost, strankarstvo, sovraštvo, raz-
pori, poboji, vojske, vse v orožju, ker
nihče nikomur ne zaupa. Angleška
se je ^trgala s Francosko, boje¬
vala s Škotsko, in v Angleški sami
so se prebivalci krvavo potolkli
(1264). Španska se je borila z Mavri:
Ferdinand III je hotel deželo očistiti
moslimske nesnage. Tudi sin njegov
Alfonz X jim ni dal mini, ter jih
premagal pri Alkali, ali spet je
prišlo moslimov iz Afrike, ki so

dandanašnji: parobrodi, železnice, brzojavi;
2) duh časa, ki je daj il verskim stvarem
postransko važnost; 3) državnopravne raz¬
mere, v kterih so se stranke borile za moč
in prevlast in toraj se preselitev s. hiše M.
ni mogla tako hitro razvedeti.

*) Veiss: \Yeltgesch. III. X.

63

kristjane premagali. Španci in Fran¬
cozi so se bili na morju pri Malti.
Karol Anžuvski pride z vojsko s
Francoske v Rim; grozno gospodari
po Italiji, izlasti po Siciliji. Nem¬
škega vladarja, 20letnega mladeniča
Konradina, v vojski premaga, ujame,
po krivem obglavi. Francozi se pri-
studijo; 1. 1282 so jih Sicilijanci
klali kakor živino, kjerkoli so jih
dobili. Nemški cesar Manfred je imel
na Talijanskem celo Saracene iz
Afrike v službi proti papežu in
cerkvi. Po Talijanskem se je vzdi-
galo mesto proti mestu, proti papežu,
proti cesarju; Ezelin, je divjal po
ter ga imenuje: „sina pogube, krvo-
loka, gnjusobo ljudi, ki je raztrgal
vse vezi človeške družbe in uničil
postave evangeljske prostosti"; in
gornji Italiji. Pomoril je 50.000 ljudi.
Papež je napovedal vojsko proti
njemu, in ta trinog, ko je bil pre¬
magan, je dejal: „nimam se kesati
nobenega greha." Na Nemškem je

64

vladaril Friderik II, sebičnih, hi¬
navec. Podiral je mir, kjer je mogel.
Kazal se močnega —- nad slabimi.
V „ Avstriji “ ni bilo pravega vla¬
darja. Najbogatiši, najmogočniši, naj-
plemenitiši knez tistega časa je bil
kralj Otokar. To so mu zavidali.
Najpredi se mora pograbiti z Ogersko.
Bela IV pripelje 140.000 bojev¬
nikov*), Otokar 100.000; 18.000 mrt¬
vecev je ostalo na bojišču, a 14.000
jih je utonilo; zmagal je Čeh (1260),
pa je imel še dvakrat opraviti z
Ogersko (1271 in 1273); ali ko se
pomeri na Moravskem polju z Ru¬
dolfom, pade junak (1278). Več ko
polovica Evrope je bilo zapleteno v
to vojsko, in lahko se je reklo :
vojska vseh soper vse. Zdaj pritis¬
nete še lakota in bolezen, ter po¬
morite 1. 1280 okolu 600,000 ljudi.

*) Poljakov, Srbov, Kusov, Hrvatov,
Bulgarov, Slovencev, Grekov, Romunov, Tur¬
kov, Mongolov.

65

V takih zmešnjavah, kdo je mislil
na s. deželo, da bi ji pomagal? V
Egiptu je vladal mogočni sultan,
Bibars ben Dokdar, Mameluk, pre¬
meten vojskovodja ati tudi velik
grozovitnež.

L. 1261 naskoči več mest Sirije,
1. 1265 podere krščanska svetišča v
Betlehemu, Nazaretu, na Taboru,
1. 2166 premaga Cezarejo, Jafo, An-
tijohijo, v Safedn obglavi 600 pre¬
bivalcev, in 2 frančiškana da živa
razkožiti, V Armeniji pobije 200.000
ljudi, in zasožni jih 100.000. L. 1277
si je zavdal s strupom, ki ga je bil
drugemu pripravil. Naslednik mu je
bil Kelavun, ki je bil pridobil Tri-
polje. Dne 18. maja 1291 pridrvi'
200.000 divjega sovražnika na Pto-
lemajido. Krščanskih oborožencev
je bilo le 12.000. Zadnjikrat se blišči
orožje za svete kraje; toda — krist¬
jani izgube zadnji kos svete zemlje.

Ne prašajmo po uzrokih ; očitni
so dosti. Kristjani niso bili več

5

66

vredni svojega imena; v marisičem
.so bili celo zaničljiviši od never¬
nikov. Ptolemajdci so bili tako ma¬
lopridni, da je rekel papežev po¬
slanec: „Bog jih mora tako kazniti,
da bo mesto oprano s krvjo prebi¬
valcev, in da pride stanovat drugo
ljudstvo.“ V Nazaretu je bil škof*),
ki se je dal Muhamedanom pod¬
kupit in jim pomagal kristjane mr¬
cvariti, kar je bilo toliko huje, ker
jih je poznal; in lepo cerkev je
podrl. Večni stvarnik pa ni dopustil,
da bi bila s. hiša, v kteri se je ro¬
dila nebu in zemlji predragocena
stvar, „prijetna kakor zarija, lepa
kakor mesec, svetla kakor solnce",

*) Falbenhaubt: Peregrinus, 280 : . . .
Episcopus . . . fidem deseruit, factus Malio-
metanus, tiaram in dnlibantum mutavit ne-
quissimus — pač res! — et Catholicos cru-
deliter mart,yrizavit ipso in templo, augu-
stissimumque templum destrnxit. — Preo¬
bilna mera pregreli je s. hišo Marijino pre¬
gnala iz s. Dežele.

67

da bi bilo to poslopjice ostalo v
lasti zanikarnih kristjanov, ali da
bi jo oskrunjeval grdi neverec.
Dokler je bilo v Palestini katoliške
vere, dokler so kristjani s. hišo spo¬
štovali — dotlej je stala. Ko so jo
pa zanemarjali domači in tuji, po¬
kazal je Bog očitno svojo voljo: z
vero je izginila tudi hiša Marijina.

7. Kedaj se je preselila s. hiša.

V teh viharnih časih je bil na
krščanskem svetu kotiček, ki je
užival mir, kolikor je to mogoče na
zemlji. Gospod je Bog miru, zato
je izvolil ta kraj, na kterem naj
s. hiša, rekel bi, počije, in ga po¬
svečuje. Šteli so 12 9 1 po Mesi-
jevem rojstvu. Na s. Petra stolu je
sedel Nikolaj IV, iz reda s. Fran¬
čiška, na Vzhodu je cesaril Pole-
olog, v Avstriji je vladal Rudolf I.
iz hiše Jastrebarcev, na Ogrskem je
kraljeval Ladislav III. Bilo je 10.

68

maja,  v soboto, v osmini Gospo¬
dovega vnebohoda, o tihem zraku,
o vedrem nebu, o krotkem morju —
ko moč Božja s temeljev dvigne
sveto Marijino hišo v Palestini, ter
jo (postavi okolu polnoči na Rav¬
nico,  na hribu Trsatu, streljaj od
gradu, vrhu Reke*), blizu obali Ja¬
dranskega morja, na zemljišču
knezev Frankopanov, blizu dolinice
— pri ondotnih dolac  imenovani,
ki je vdovi Agati služila za vrt, in
to službo opravlja sedaj obzidani
Dolac  še danes. Ko prebivalci usta-
nejo, ter se razhajajo po vsakdanjih
opravkih, zagledajo Trsat v veliki

*) Reki, Rečini vodi so nekdaj rekli
Tarsia,  a Reki mestu s. Vid, ali Reka
s. Vida, Flumen s. Viti,  Fiume. Voda
ima bojda to posebnost da pomeni vedrino,
kader se skali. (Glavinič: Manus Cb. 377. —
Po istem pisatelju se je pa tudi mesto  sa-
moimenovalo Tarsia:  Jest R.ika s. Vida, ka
u prošasne vike Tarsia z vaše se. (Glav.
Czvit, 48).

69

svetlobi. Ostrmeli se povprašujejo,
kaj bi pomenjala ta nenavadna
svetlost, pa reko — kakor pred
tisoč leti pastirji v Betlehemu —
Pojdimo in poglejmo! Pozabivši
opravkov hitč krdeloma od vseh
strani na svetišče. Pa odkodi bi bila
ta stavbica? kedo jo je semkaj po¬
stavil? Se strahom unidejo. Notri
opazijo kamenit oltar, lesen križ,
podobo Matere Božje s Sinkom v
naročaju, in koj ispoznajo, da po-
slopjiče je sveto, in da je rabilo v
svete stvari, pokleknejo, s strahom
in z veseljem hvalijo Boga in nje¬
govo Mater. Povsodi pripovedujejo,
kaj so videli. Njih glas se raznese
po vasčh, po mestih, po vsi okolici,
po vsi deželi. Čim dalje več je pri¬
hajalo ljudstva, to pobožnega, to ra¬
dovednega, da bi videli čudo, sveto
■poslopje, o kterem se je toliko go¬
vorilo. Kteri so bili prišli z bogo-
Jjubnim namenom, prejemali so res
nenavadne milosti in nebeške da-

70

rove: bolni zdravje, žalostni ovese-
ljenje, z grehi obteženi Spreobr¬
njenje.

8. Kam se je preselila s. hiša
— in zakaj?

Ta srečni kraj, to oblagodar-
jeno mesto je bil hrib Trsatski.
Takrat je bilo še dosti ravnice dru-
godi, pripravniših krajev za tako
poslopje. Pa višava ima že nekaj
posebnega na sebi, nekaj mikav¬
nega, nekaj višega. Lezrčini je
dobro na tleh, letečina se ziblje v
zraku. Težak rije pod zemljo, zvez-
doznanec občuduje velikanske sve¬
tove na višavah. V višavah je nekaj
božjega, nekaj svetoznamenitega. Na
gori Ararat  je bila obstala Noetova
barka, ki je rešila 8 duš vsega člo¬
veštva iz vesoljnega potopa. Pra¬
vičnemu Lotu je bilo velevano, naj
se reši na goro. Na gori Horeb  se
je prikazal Gospod Mojzesu, kjer je

71

videl goreči grm. Na gori Sinaju
je govoril Gospod z Mojzesom in
dal mu je 10 zapovedi. — Takisto
vidimo glavniše dogodke iz Jezu¬
sovega življenja na hribih ali gorah.
Na O lj s k o goro je hodil molit,
tam se je jokal nad trdovratnim
Jeruzalemom, na gori je ponižan
umrl, pa tudi na gori častitljivo v
nebesa šel. Na gori Sion  je po¬
stavil s. Rešnje telo, poslal apo¬
stolom s. Duha, na gori je učil
očenaš, 8 blagrov, izvolil apostole.
— Tudi Devica in Mati Marija si je
najraje izbirala visoke kraje ko se¬
deže, na kterih je odpirala zaklade
nebeških milosti. Ko je slišala an¬
gelov pozdrav in spočela od s. Duha,
hitela je v gore, da pozdravi teto
Elizabeto, in še pred rojstvom po¬
sveti njega, ki je bil odmenjen za
predhodnika. Na hribu E s k v i 1 i n u
je padel v 4. stoletju sneg, ko go¬
spoduje naj veča vročina, 5. avgusta,
na kraj, ki ga je pokazala Mati

72

Božja nekima zakonskima, da sta
ji zidala cerkev (ecclesia Mariae Ma-
joris, ad Nives). Tudi na hribu Ka-
pitolskem  je presloveča Marijina
cerkev v Nebeškem Altarju (eccl. s.
Mariae in Ara Coeli), tako imeno¬
vana zavoljo tistega altarja, ki ga
je bil nekdaj cesar Avgust dal po¬
staviti :NeznanemuBogu.  Sredi
tega oltarja je podoba Božje porod¬
nice, tudi od s. Luka, ktera slovi
po brezštevilnih čudežih. Na hribu
Gvardija  pri Bolonji časte pra¬
staro in lepo podobo Matere Božje.
Da je brezbožniki in neverniki ne
ogrdč, prenesel jo je neki sveti pu-
ščavnik iz templa s. Modrosti v Ca¬
rigradu v Talijansko. Od tega časa
obilno pomaga nesrečnikom. — Tudi
avstrijske dežele niso brez milosti
polnih Marijinih krajev na hribih.
Znano je Marijino Celjena  Šta-
jarskem, znana Sveta Gora  na
Goriškem, slavna božja pota na
Krajinskem. V najnovejšem času so

73

na glasu Lurdi  na Francoskem.
Se mnogo je hribov po svetu, po¬
svečenih z Marijino prikaznijo Tr-
saški hrib pa je doletela naj veča čast,
da je na njegovi zemlji 3 leta in
7 mesecev stala ona hiša, v kteri
se je učlovečila Beseda izveličanja.

Da je s. hiša Marijina res stala
najpopredi  na hribu Trsaškem
in dotični kraj na njem posvetila,
pričajo vsi pisatelji, ki to stvar ko¬
renito obravnavajo, pričajo odloke
papežev, pisma apostolska, spomi-
niki na Trsatu, Trsačani sami, ro¬
manja Hrvatov na Talijansko, njih
goreče molitve in prošnje, da bi se
vrnila njih  hiša. O tem pozneje.

Trsaški hrib je okolu 135 me¬
trov nad morjem. Z juga je strman,
na severu strmovit, na zapadu
stoji kakor pečina vzdolž Rečine, po¬
sebno odkar ga streljajo, da dobi¬
vajo prostora za nova poslopja, ker
Sušak hitro napreduje. Najzložniši
pot je od vzhoda, po kterem se

74

more tudi z vozmi. Razun utrud-
nega pota po stopnicah je še nekaj
potičev in steza. Ta strmost in ne-
pristopnost ga je priporočala, da so
nad osornim klancem Rečine po¬
stavili trdnjavico, ki je branila
Reško in Sušaško ravnico. Še pred
200 leti je bil hrib lepo zaraščen
z drevjem, imel je polja in travnike,
štel do 60 ognjišč v lesenih hišah.
Danes je to drugače. Les so pose¬
kali za brodove. Dež je izpiral zemljo,
veter jo je odnašal, hrib je kazal
kamenita rebra, veter je postajal
močnejši, zmajava! in podiral je pre¬
bivališča, in tako vidimo zdaj same
zidane hiše. Od burje, dobro je to,
da obnebje čisti. Svoje dni je bilo
najti na hribu tudi zdravilnih zeli.

— Na tem hribu je počival s. Fran¬
čišek Asiški, in spečemu je bilo ra¬
zodeto — že več let popredi — da
bo simkaje prišla s. hiša Marijina*).

*) Glavinič: Manus Christi, p. 849.

— Isti: Origine, 8.

75

Danes ne vidiš vojakov, pač pa po¬
božnih romarjev; ne slišiš pokanja
topov, a zato odmeva sveta pesem
in glas zvonov. Namestil bojnega
velevanja vzdigajo se zdaj proti
nebu vroči .vzdihljaji mornarjev in
drugih trpinov.

Naposled se nam vriva vpra¬
šanje, kako je to, da ravno ta hrib
Trsaški je bil poslavljen s prihodom
s. hiše Marijine in ne drugi? Neki
pobožen redovnik*) iz 17. stol. pravi: '
zato, da se more videti z morja in
s kopnega in sicer, naj jo po morju
brodeči in po kopnem hodeči —
njo, ki je morska zemeljska kraljica
— na pomoč kličejo in potrebne
milosti dobivajo.

To je res. Kolikor je človeku
dovoljeno umevati Božje naredbe,
pokazali bi na ta razlog. Noben
narod pred zapriseženim sovraž¬
nikom s. vere Sina Marijinega ni

*) Glavinič: Czvit, 85.

76

imel toliko trpeti na imetju, na
časti, na življenju, ko slovenski in
hrvaški. Brez natezanja vseh dušnih
in telesnih moči slovenskega na¬
roda sploh — mislimo na Dunaju
Sobjeskega, kjer je 30.000 krščanskih
vojakov razpršilo 7krat več divjega
Turka — lesketal bi se polumesec
tja do Bajne. Ni li morda hotela
Mati Božja »Slovencu in Hrvatu, sto¬
letnima mučenikoma za vero Božjo,
pokazati svojo naklonjenost, izka¬
zati prav posebno milost, očitno
razodeti, naj imajo le zaupanje
vanjo ? Kdo bi mogel to naravnost
zanikati?

9. Kako je bila s. hiša pre¬
nesena.

„Pri Bogu ni nič nemogočega 11 ,
rekel je nadangel Gabriel Devici v
Nazaretu. Božji poti niso naši, misli
njegove ne naše, sklepi njegovi so
neizvedljivi — ljudem slabega in

- - : r ;


77

omračenega uma. Bog, ki je prirodi
ustvaril zakone, ali jih ne more pre-
meniti, kakor more slikar napraviti
sliko, kakoršno hoče? Ko bi hoteli
vse vedeti in razumeti, kar Bog
dela, imeti bi morali um kakor naj-
veči angeli, kakor Bog. To pa ni,
ker smo grešne stvari. Zato mo¬
ramo takim verjeti, ki vedo, kakor
veruje otrok starišem. Ta je sveta
Cerkev, opirajoča se na s. pismo.
Bog je stvaril vesoljni svet, on je
toraj vesoljnega sveta vladar in kralj.
Tega pa ne dela sam, ampak po
služabnikih. Zato si je ustvaril an¬
gelov devetero vrsta, služečih in ve¬
soljstvo upravljajočih duhov. Tako
je Bog razodel, tako pravi s. Cerkev.
Ni jih poklical iz nič, kakor bi vla¬
dati ne mogel ali ne hotel; imeti jih
je hotel, da se razodeva njegova vse¬
mogočnost, njegova lepota, njegova
veličanstvenost. Hočemo li angele
dokazovati? Bilo bi in preveč. Dober
kristjan veruje, brezverec pa nalašč

78

miži pred lučjo resnice, ker je v
srcu hudoben. Skoro na vsaki strani
si pisma govori sveti Duh o angelih,
Ko sta Adam in Eva poslušala hu¬
dobnega angela, postala sta velika
nesrečneža; morala sta bežati iz raja,
in postavil je Bog angela pred vrata,
da jima z mečem brani uhod. An¬
gela sta prišla po pravičnega Lota,
da ga rešita iz hudobnega mesta.
Pobožni očak Jakobe je videl spe,
kako hodijo angeli z neba na
zemljo, noseči milosti in dobrote od
Boga, pred Boga pa molitve in prošnje
od ljudi. Na zapoved Božjo je angel
pomoril vse prvence Egipčanom,
ker Izraelcev niso izpustili. Mlade¬
niče, v peči, je varoval angel. Angel
je zaklenil gobce zverim, da je Da¬
niel v jami med 7. levi, ostal nepo¬
škodovan. Habakuka preroka je
angel prestavil iz Judeje v Ba¬
bilon. Nadangel Gabriel je razodel
Zahariju čudo, ktero bo storil Bog
z njegovo ženo, isti angel ga je

79

kaznil z nemostjo, ker ni hotel ver¬
jeti., in isti je oznanil tudi Mariji,
da bo nadnaravno spočela in ro¬
dila. Angel je pastirjem povedal, da
je rojen Mesija sveta. Pri jaslih
najdejo pastirji trume angelov, pojo¬
čih slavo Bogu in mir ljudem želečih.
Angel se prikaže Jožefu naj beži z
Detetom, in isti naj se vrne. Jezusu,
dopostivšemu se v puščavi, stregli so
angeli. Na Oljiškigori je angel tolažil
Gospoda. Magdalena je videla v grobu
dva angela. Angel je rešil apostole,
zaprte v ječo. — Vse to vemo iz
s. pisma; še več pa vemo iz življenja
svetnikov in svetnic božjih. Res ni
vse verska resnica,  vendar pa
dobri kristjan verno jemlje, kar ve¬
ruje katoliška Cerkev, ktero vodi
sveti Duh. Vsakdanja izkušnja uči,
da čutimo- uplivanje in delovanje
nevidnih duhov, dobrih in hudobnih.
Morda si rekel že sam po minuli ne¬
varnosti: „Sam angel varih me je
rešil ! 11

80

Po mnenju in učenju bogoslov¬
cev in cerkvenih očetov ima svo¬
jega angela vsako kraljestvo, vsaki
narod, vsaka cerkev, vsaki človek,
dežele in stvari, po svoji imenitnosti
in svetosti višega ali manjšega. Ali
niso toraj angeli pazili na ono sta-
novališče, v kterem je živela kraljica
angelov, v kterem je prebival stvar¬
nik angelov, njih Bog? — Kaj pre¬
more angel? Najmanjši več v tre-
notku, ko ves svet v tisočletjih.
Odprimo sveto knjigo, v kteri se
hrani beseda Božja. Tu stoji, da je
angel pobil 185.000 mož vojske kralja
Senaheriba. Kdo more trditi, da je
bilo angelom nemogoče s. stanišče
Marijino s podloga vzdigniti in drugam
je prenesti? Ker so angeli, ker imajo
skrbeti za red v stvarstvu, ker imajo
izpolnjevati voljo Božjo vsaki hip, ker
je prenos s. hiše po modrosti Božji,
po vrednosti in svetosti s. hiše, po
dosegu človeškega razuma: po takem
verujemo, da so angeli prenesli s.

81

Marijino stanovanje. V človeških očeh
je ta prenos res čudo, ker je redek
in nenavaden slučaj, v Božjih očeh
pa ne, ker je vsako dejanje vsemo¬
gočnosti njegov čudež. Vsaka trava,
vsaka bilka, vsako drevo je svet ču¬
dežev, in vendar se za nje ne me¬
nimo, ker so pogosti, vsakdanji; a
zato ne prestanejo biti, kar so: de¬
janja volje Božje, izlivi njegove mi¬
losti. Um današnjega sveta je v
prst tako zarit, srce njegovo tako
prezemljeno, da stvarnika ne vidi,
videti noče, njegove dobrote ne čuti,
čutiti noče. To je pa tudi vzrok, da
se da z roko prijeti, zakaj prirodi Bog
včasih rodno moč vzkrati, da člove¬
štvo pogreša narave sadov, da na¬
stanejo takoimenovane uime in nad¬
loge, izlasti lakota, in kar je ž njo
v zvezi. To se ve, da tega ne prizna¬
vajo nektere strokovno učene glave,
češ, priroda snuje po večnih svojih
zakonih. A kader kmetič toži: zemlja
ne rodi, takrat je konec njih uče-

6

82

nega strokovnjaštva. Pomagajo si
z izgovori, ali to je, kakor bi vtikal
drveno kolo v mogočni železni stroj.
— Sklepamo: Marijina s. hiša je
bila prenesena vsled volje Božje, na
čudoviti način, po angelih.

10. Kakošna je bila s. hiša.

Marijina hiša se je očitno razlo¬
čevala od drugih prebivališč, v teh
krajih navadnih. Podobna je bila
cerkvici ali kapeli. To poslopjiče je
bilo dolgo 32 čevljev, široko 13', vi¬
soko 18'. Videti je bilo, da ima
nekaj starinskega, častitljivega ter
da ne more biti stavba iz novejše
dobe. Stene so bile skoro komolec
debele. Imelo je to poslopjiče ena
vrata in eno okno: vrata na sever,
okno na zapad. Iz strehe je molel
majhin zvonik, a v njem bil nekaki
zvonček. Gradivo hiše je bilo rudeč-

83

kasto kamenje*), ometano, pokrito
s slikovinami, navadnimi na Vzho¬
du. Ni imela nikakega poda, tudi
nobenih vkladov stala je prosto na
zemlji. Leseni strop je bil modro
pobarvan, posejan z zlatimi zvezdami.
Ob stenah so bili nekaki loki ali de¬
ležniki, menda za posodo. Vratam
nasproti, prav pri steni, je stal ka-
meniti altar, ves priprost, z zave¬
sami in prtovi spodobno pokrit.
Predvesa mu je bila v prečudno
raznih barvah hijacinte. Nad altarjem
je se vzdigal križ leseni, visok pet
pedi in toliko širok. Na vrhu je

*) Nekaj časa so menili, da. je gra¬
jena iz opeke, in po oni zmoti so ponarejene
„lavretanske kapelice. “ Pozneje so se pre¬
pričali, da ni opeka, ampak kamen, peš¬
čenjak, rudečkasti apnenec. Pred več ko
sto leti je pisal učeni Paskon (Triumphus,
1735. p. 167): Haec sacratissima domus non
ex muro lateritio,  ut aliqui autumant,
sed plane lapideo, absque singulari artis in-
dustria, constructa cernebatur.

6 *

84

imel nadpis: J. N. R. J. *) Na tem
križu je bila naslikana podoba kri¬
žanega Izveličarja po prastarem iz¬
ročilu od s. Luka evangelista **).
Zdolu je stala žalostna Mati na
eni strani, na drugi pa ljubljeni
učenec s. Janez. Pod njima je bila
deščica ped široka, tri dolga, in na
nji je bilo zapisano nadangela Gabriela
iz nebes Mariji prineseno pozdrav-
Ijenje. Na desni altarja je stal cedrov
kip, skoro dva komolca visok, pred¬
stavljajoč devico Marijo, ki dete Je¬
zusa z eno roko obsega, z drugo pa
vzdržuje — po izročilu častitljive
starodavnosti delo s. Luka. Kip Je-

*) Jesus Nazarenus Rex Judaeorum,
t. j. Jezus Nazarejski, kralj judovski. —**)Na

tej sliki se vidi, da ima Gospod vsako
nogo posebej pribito. Tako menita tudi Gre¬
gorij Turonski in Evsebij. To bo najbrž
pravo, saj je bil s. Luka zvesti tovariš
Marijin, njen pisar, ki je mogel to najbolje
vedeti. Mogoče je, da način križanja ni bil
vselej in pri vsakem enak.

85

zusa, dve pedi visok, ima desno roko
vzdignjeno kakor za blagoslov, v le¬
vici pa drži zlato oblo, znamenujočo
svet in oblast in moč. Mati in Sin
sta v belih oblačilih, obema je glavo
objemala pozlačena krona Za altar-
jem so opazili nizko ognjišče, kjer
je ponižna Gospa pripravljala borne
jedi. Na levi pečice je stala omarica
silno priprosta, kamor je presveta De¬
vica spravljala s. pismo, in kjer so
apostoli hranili s. Eešnje telo. Vsa
s. hiša. je bila okrašena z raznobarve-
nimi slikarijami.

Taka je bila ta hiša, ki so jo
našli in videli Trsačani 10. maja 1291
zjutraj. Vedeli so, da to ni navadna
hiša; prepričani so bili, da je sveto
poslopje, ktero je služilo v božjo
službo in molitev. A kdo jim bo raz¬
tolmačil, od kodi je ta sveta stav¬
bica? Iskali so, da najdejo morda
pisanje, ki bi povedalo, čigava je
in kaj pomeni. Ničesar niso mogli
najti, in toraj tudi izvedeli niso,

86

kaj je s to hišo. S svetim strahom
in največim spoštovanjem so hodili
vanjo molit. Hitro se raznese glas,
da se gode čudovite reči. Vsaki dan
je sulo več ljudstva gledat in obču¬
dovat s. hišo, v nji pomoči iskat v
raznoterih potrebah življenja; saj
vemo, da ima vsaki Adamov otrok
svoj „križ“, in če ga nima od Boga,
poišče in na pravi si ga sam, ta pa
je dostikrat silno hud in težak.

11. Izve se, da s. hiša je Marijina.

Ljudje, kakor smo videli, na
vprašanja: kaj in od kodi je ta
templič? niso mogli odgovoriti, kar
je čisto naravno. Zato je pa Mati
Božja sama odkrila to stvar in po¬
jasnila .. . Kako ? Ko je Jezus slepo-
rojenemu dal pogled, prašali so apo¬
stoli Gospoda, kedo je kriv slepote:
ali stariši, ali on sam? Izveliear pa
je odgovoril, da ta slepota ni za¬
voljo greha, da jo je Bog dopustil,

87

naj se ob priložnosti pokaže njegova
moč. Nekaj takega, ali vsaj podob¬
nega je bilo tudi tukaj.

Grajske kapele s. Jurija na
Trsatu oskrbnik je bil takrat neki
Aleksander pl. Juraj, po domačiji
Modrušan, mož življenja brez pege,
vrli duhovnik, goreč častilec in slu¬
žabnik device in matere Marije, ki
je slovel celo s svetostjo. Že tri
dolga leta je bil bolan. Vodenica,
ki je navadno neozdravljiva, držala
ga je v postelji. Vdan v voljo Božjo
je gledal, kako je vse obsežnišega
telesa; čutil je, kako mu srce tone.
Kar pridejo domači, ki mu pripo¬
vedujejo o hišici, ki se je postavila
na „ravnico“ polegi „dolca“, da je
tam vse polno ljudi, da se tudi ču¬
deži gode. Izpoznal je, da mora biti
kaj nadnaravnega, božjega. Obude
se mu silne želje, da bi sam
videl to čudovito, sveto hišo. Ali
kaj, ko se premakniti ne more
brez nevarnosti življenja? V takih

88

vzdihljajih in željah zadremlje. Zdi
se mu, da se mu soba napolnjuje z
bleščečo svetlobo. In res, prikaže se
mu preblažena devica in mati Ma¬
rija v prebelem oblačilu, v družbi
neštevilnih angelov. Smrtno bol¬
nemu služabniku svojemu ona tako
govori:

Zaupaj, sin moj. Klical si me,
tukaj sem. Prinašam ti pojasnila in
pomoči. Vedi: hiša, ki je ondan -prišla
v naše kraje, je prav tista, v kteri
sem bila rojena, vzgojena, od nadangela
Gabriela pozdravljena, v kteri sem
spočela od s. Duha, v kteri se je včlo-
večila Beseda večnega Očeta. Ko sem
bila v nebo vzeta, posvetili so jo apostoli
in opravljali v nji svete skrivnosti. Bog
te hotel, da je šla iz Galileje. To pričaj
ji, in v znamenje tega ozdravi*).

Aleksander, ko se zjutraj pre¬
budi, opazi, da je soba polna pri¬
jetne dišave. Premišljuje, kaj mu

*) Pasconi: Triusnphus Coronatae 19.

89

je bilo rečeno in razodeto. Giblje
se, vstaja, stopa, hodi. Vidi, da je
bolezen izginila; skoro sam sebi ne
verijame, da je ozdravljen. Ves gi¬
njen in prehvaležen pade na ko¬
lena. V vročih solzah zahvaljuje
milostivi Materi nebeški za nepri¬
čakovano dobroto ljubega zdravja.
Nato se napravi, da gre počastit
še Marijino s. hišo. Ko ljudje za¬
gledajo svojega župnika čvrsto ho¬
dečega, popolno ozdravelega, za¬
čudijo se prav zelo, zakaj vsaki je
vedel, da gospod duhovni je v po¬
stelji, in vsaki dan so pričakovali,
kedaj naznani zvon, da je blagi
mož izdihnil. Župnik raztolmači
obilno zbranemu ljudstvu —- kakor
večinoma že vemo — da je ta hiša
Marijina.

Vidimo tu, kako se je Bog
poslužil Aleksandrove neozdravljive
bolezni, da s čudovitim načinom iz¬
priča, da to je sveto prebivališče
Matere njegovega Sina.

90

Zdaj je vse govorilo le o Ma¬
rijini hiši. Glas o nji se je razna¬
šal zmeraj dalje, kakor se širijo
krogi na vodi, če vanjo kamen vržeš.
Kako bi ne? Večkrat so videli, da
hišico po noči obseva žarovita
svetloba.

Vsaki je čutil, da se v s. hiši
moč Božja deli. Taka nadnaravna
znamenja so delala, da so ljudje v
krdelih vreli na Trsat, in da se je
verne množice vse trlo okolu s. po¬
slopja. Marijina hiša je bila zares
zaklad božjih milosti in darov. Ko¬
der človek prebiva, povsodi vidimo
Adamovo doto, veliko revo. Kedo pa
ne želi, da bi se iznebil tega bre¬
mena, ali vsaj olajšal ta delež Evin ?
Ali se bomo čudili, če nahajamo
okolu svetega Marijinega čudovišča
najraznoteriše zemljane? Gledal si
jih tu iz Hrvaške, Istre, Slovenije,
Dalmacije, Bosne, Srbske, Bolgarije,
in še od drugih daljnih krajev.

■







■



91

12. Kaj stori Frankopan.

Frankopan Nikolaj je bil tistega
časa ban hrvaški, t. j. hrvaški pod¬
kralj. Bil je srčen mož; znamenit
ko hraber vojak in dober kristjan.
Posedoval je kneževine: Senj, Krk,
Modruš. Tudi na Trsat je segala
njegova pravica. Frankopan posluša
te glasove o Marijini s. hiši in o ču¬
dovitih dogodbah, ki se gode na nje¬
govem zemljišču. Ker je vsaki dan
več govorjenja, napoti se na Trsat,
da z lastnimi očmi vidi, kaj je na
teh besedah. Trsačani mu gredo
naproti. Veseli mu pripovedujejo o
s. hiši in o milostih, ki jih deli Božja
Mati. Ko sam vidi nenavadno po¬
slopje, ko se sam čudi od bližnje
smrti vstalemu duhovniku Aleksan¬
dru, in ko mu ta natanko povč,
kaj je bilo ž njim in kaj je s s.
poslopjem: ban vesel to verujame.
Z največim spoštovanjem stopi knez
v  blaženo hišo, ponižno poklekne,

02

ter hvali Boga in devico Marijo, da
je njemu naklonil toliki nebeški za¬
klad.

Bogoljubni knez je precej za¬
ukazal to-le: 1) S. hišo je dal s
koli in deskami opasati na okolu
in od zgoraj, da ne bi ji nahujevali
zrakovi: in da ne bi je ponesna-
ževale cede v bližini na paši.
2) Najostrejše je zapovedal, to
domačinom to ptujcem, da se
nihče ne predrzni le najmanjše
stvarice odnesti od s. hiše. Da
bi mogel na to bolje paziti, pre¬
ložil je svojo stolnico z Modruša na
Trsat. 3) Da bi nihče potomkov ne
dvojil o prihodu s. hiše z Naza¬
reta na Trsat, naumil je poslanstvo
odpraviti v Galilejo, v Nazaret, naj
se na licu mesta samo prepriča, je
li res ni tam več Marijine hiše.
Odbere tri čestite plemenitaše *),
kterim pridruži tudi župnika Ale-

*) Bili so: baron Žiga Oršio, Gregorič,
in še neki tretji.

93

ksandra. Ti čveteri so imeli preisko¬
vati : a) ali je res izginila Mari¬
jina s. hiša, in da nihče ne ve, kam.

b) ali so ukladi ostali, in ali se vidijo;

c) ali se ujemajo po širokosti in
dolgosti z onimi na Trsatu; d) ali
se zidajo v Palestini hiše, kakoršna
je ona na Trsatu. Ko so s troski
preskrbljeni, zaplovijo v Sirijo. Srečno
dospevši na odločeni kraj, vprašajo
Nazarečane, kje da je Marijina hiša.
Solznih oči jim odgovarjajo ti, da
je s. hiša Marijina pred nekaj -ča¬
som izginila, in da nihče ne ve, kam.
Poslanci pregledajo temelje, izme¬
rijo dolžino in širino, zapametijo
kamenje, štejejo čas. Ko se vrnejo
domov, poročajo knezu kaj so videli
in slišali, namreč: da se vse okol-
nosti glede s. hiše popolnoma zla¬
gajo, in to je vse neizmerno ove-
selilo. Vse to so dejali v popis, a
popis s prisego potrdili. 4) Franko¬
pan je dal napraviti tega potopisa
več prepisov, in zapovedal, da se

94

hranijo v pisarnah njegovih gradov,
poznejšim na znanje in potrjenje.
5) Ko se je bila s. hiša s Trsata
preselila, postavil je na vidnih sle¬
dovih, na tistem mestu, kapelo pol
manjšo od s. hiše, z oltarjem, zvo¬
nikom, zvoncem, ter jo posvetil pre¬
sveti Devici. 6) Da bi spomina na
toliki čudež, na čudoviti prihod s.
hiše, zob časa ne izgrizel, dal je
število dne in leta v marmor vse¬
kati, v stene vklesati. 7) Gospodu
je naredil obljubo, da bo njegovi
deviški Materi sezidal velekrasen
hram. Pa ker ga je prehitela smrt,
oporočil je obljubo svojemu sinu
Martinu.

13. S. hiša se drugič odseli.

Prihod s. hiše in njeno ob-
stanje na ravnici Trsaškega hriba
— to je bil dar nebeški. Dobro
ljudstvo se ga je neizmerno vese¬
lilo. Toda veselje to ni dolgo trpelo.

95

V kratkem so se morali prepričati,
da za velikim veseljem more nasto¬
piti še veča žalost. — Spet je bila
sobota, spet vreme tiho, morje mirno,
spet v prvem jutru, dne 10. decem¬
bra 1294, kar dvignejo nebeške
moči posvečeno poslopje v zrak in je
neso čez morje, proti italijanski
obali, v cerkveno državo, tri dni
preden se je s. Celestin odpovedal
papeževi časti in s. Stol zasedel
Bonifacij VIII. Mudila se je s. hiša
pri Slavenih 3 leta, 7 mesecev, 4 dni
Kakor so pastirji, bdeči pri čedah,
na planoti betlehemski, prvi izvedeli,
o rojstvu Gospodovem, tako so bili
tudi pastirji, ki so v zraku zagle¬
dali žarovito svetlobo, slišali pre¬
lepi sklad glasov, videli, kako angeli
nesejo s. hišo. Strme so popadali
na kolena, čakaj e, kaj bo s pri¬
kaznijo. V tem se spusti s. hiša na
na prostor sredi gozda, miljo od
morske brežine, 4 m. od Rekanata.
Drevesa so se ji priklanjala v po-

96

zdrav in ostala ukrivljena. Marijino
hišo Nazareško so imenovali odslej
Loreško, bodisi, ker je bilo v bližini
mnogo lovorovja bodisi, ker je
bil gozd lastina bogate gospe
Laurete

Ali kedo opiše grozno strmenje,
neizmerno žalost, silno obupnost
Trsačanov in okoličnega ljudstva,
ko tisto jutro opazijo, da med njimi
ni več nebeškega zaklada? Niso si
bili svesti, da bi se bili v čem pre¬
grešili, da bi si bili nezadovoljnost
Matere Božje naklonili, da bi se bili
tolikega daru nevredne storili. Plaho
so se ozirali, če bi s. hišo drugje
zagledali. Povpraševali so potnike;
toda nihče jim ne more dati po-
voljnega odgovora. Krvavečega srca
ne vedo, kaj bi počeli. Redko kedaj
je bilo tako globoke žalosti, tako
obilno prelitih solz, ko takrat. Umevno ;
kako ne bi bil do mozga pretresen
narod, ki je toliko trpel za nauk
Marijinega Sina!

;

97

Znamenita*) „Ravnica" je bila
prazna! — Ali ne! polna je bila
ljudi, ki so žalovali okolu sledu, ki
ga je bila pustila sveta hiša. In
ta žalost se ni dala potolažiti cela
stoletja. „Prešlo je vže 300 let", piše
neki pisatelj leta 1596, „kar je odšla
sveta hiša s Trsata, in še vedno
traja žalost med ljudstvom, kakor
da mu je obžalovati vedno novo
izgubo."

Tudi tukaj, v Loretu, je Marija
kmalu na znanje dala, da je to njena
hišca. Ali pobožnost ljudstva, ki
se je začelo zbirati okolu nje, so
jako motili razbojniki. Zate je dala
božja previdnost sopet prenesti
sveto hišo ne daleč od tam na
bližnji grič. Ta je bil dvejuh bratov,
ki jima je pa nevošljivost in sko¬
post kvarila srce. Hiša torej tudi

*) Ker pohaja čas, prisiljen sem nada¬
ljevanje uzeti — kolikor mogoče — iz
a Cvetja”, L VI.

7

98

na njiju zemlji ni ostala dolgo; pre¬
selila se je na drugi bližnji kraj,
kjer stoji še današnji — v prekrasni,
veliki cerkvi,

Pobožni Sloveni na Trsatu in
daleč okrog so naposled izvedeli,
kje stoji sveta hiša; in ni jih
zadržalo široko morje, da ne bi bili
šli do nje potrtega srca, ter z milim
jokom prosili Marijo Devico, naj jim
vrne dragoceni zaklad. In to po¬
božno romanje se ni godilo le prvi
čas po bridki izgubi; ponavljalo se
je v obilih množicah mnoga stoletja.
Tako poroča v 16. stoletju P. Rafael
Riera, S. J. eden prvih učencev sve¬
tega Ignacija:

„ Videl sem, kako so dohajale
vsako leto le-sem obile množice Slo-
venov iz Reke in okolice, prepe-
ljavših se čez morje. Tukaj so pred
altarjem popadali na kolena, ter z
obilnimi solzami prosili Marijo, naj
se vrne, in sopet tja postavi svojo
hišo, kamor je bila najprej prišla.

99

Akoravno sem bil mnogo let priča
enakim prizorom, vendar me je še
posebno genilo, kar se je dogodilo
pri neki priložnosti. Leta 1559 je
prišlo obilno število Dalmatincev,
okolu 300 do 400 se ženami in
otroki, v Loret. Prižgali so si vo¬
ščene sveče, ter začeli moliti pred
velikimi cerkvenimi vratmi. Duhov¬
niki, ki so jih spremljali, so jih po¬
stavili v red, in nato so vsi popa¬
dali na kolena, ter se tako vlekli v
cerkev jokaje in stokaje, vedno po¬
navljaje v svojem jeziku besede:
„Vrni se, vrni se k nam, o Marija!
Ko so se približali sveti hiši, ter
videli vrata odprta, so še bolj na
glas začeli vzdihovati, še bolj bridko
stokati; ali nobeden si ni upal vsto¬
piti. Po kolenih so se plazili okolu
svete hiše, ter le še glasneje! po¬
navljali ravno tiste besede, kakor
bi bili ob pamet. Jaz sem takrat
ravno izpovedoval v cerkvi. Ker
nisem vedel, kaj je tisti hrup, ter

7 *

100

sem imel vsmiljenje z ljudmi, ki so
tako žalovali, približam se jim ter
vprašam po latinski duhovnika, ki
jih je spremljal, kaj je vzrok njih
žalosti. Z globokim vzdihom mi od¬
govori: „0 dober vzrok imajo zato' 1
in izgovorivši ponovi še glasneje
tisto znamenito klicanje in sprem¬
ljevalci njegovi za njim. Akoravno
mi je bil tedaj neznan pomen njih
besed, vendar sem začel razume¬
vati vzrok njihove žalosti. Pravim
jim toraj krotko, naj vmirijo svoje
žalostne občutke, ter z udanostjo
pričakujejo tolažbe z nebes. Star’
duhovnik pa se obrne proti meni
ter pravi: „Pudite jih jokati, oče!
Njih zdihovanje le preopravičtno. Kar
je zdaj vaše, to je bilo nekdaj naše.“
Tako mi je razložil pomen gori ome¬
njenih besed. Jaz nato nisem vedel,
kaj bi storil. Od ene strani nisem
vedel, kaj bi storil. Nisem mogel
obsojevati njihove žalosti, čutil sem
celo dolžnost sočutje imeti ž njimi;

101

od druge strani pa se nisem mogel
vjemati z njihovimi prošnjami. Da
bi napravil red, prosim jih z ne¬
koliko dostojanstvom, naj molče,
ter jih skušam prepričati o njih ne -
modri prošnji. Bal pa sem se v res¬
nici, da bi Bog njihove prošnje ne
vslišal, ter nam ne vzel tako veli¬
kega milostnega daru.“ —

Gorečnost pobožnega sloven¬
skega ljudstva je segala tako daleč,
da so se nekteri celo naselili blizu
Loreta, zapustivši popolnoma svojo
domovino. Kuga, ki je divjala tam
od leta 1464 do 1496, jih je mnogo
pomorila in marsikteri je zapustil
svoje premoženje svetišču. S temi
pripomočki so napravili dve bol¬
nišnici, v kterih je bolnikom stregla
»bratovščina Slovenov in llirjev“.  V
16. stoletju pa je napravil papež
Gregor XIII. v Loretu „ilirski ali
dalmatinski zavod “, kjer se je moglo
odgojevati .po 30 mladeničev južno-
slovenskega naroda. To je storil iz

102

ljubezni do tega tako vernega ljud¬
stva, ki je želelo nekoliko duhov¬
nikov imeti odgojenih v obližju to¬
likanj peščenega svetišča.

Še proti koncu 17. stoletja so
se nahajali tamkaje mlajši nekdanjih
slavenskih naseljencev. Ravno tega
stoletja so tudi iz domovine še
obilo romali v Loret. „ Videl sem jih
pravi neki pisatelj tistega časa, „in
ta pogled me je globoko pretresel.
Silno me je ginilo, ko so z razpro¬
strtimi rokami kakor proseči vzdi¬
hovali: „Vrni se k nam, o najlepša
gospa! o Marija!“

14. Čudežna podoba Matere Božje,
nova cerkev in samostan.

Kakor je žalovalo pobožno
ljudstvo po sveti hiši Marijini, ta
žalost vendar ni pogasila spošto¬
vanja tudi do tistega mesta, kamor
so bili častitljivo svetišče iz Naza¬
reta najprej prenesli božji angeli.

lolni, slepi, hromi, ranjeni,
1  nadložni, itd. dobivajo
zdravje.





v.

.

'jv v, o


103

Trsat toraj ni izgubil sve svoje
znamenitosti z odhodom svete hiše.
Marija je hotela pač tudi tukaj
ko dobra mati deliti milosti svo¬
jega Sinu.*)

Novo znamenitost pa je dala
Trsatu čudežna podoba ki jo je po¬
slal papež Urban V. leta 1367. Tega
leta se je namreč vračal iz fran¬
coskega mesta Avinjona v Rim, ter

1) Pobožni knez Nikolaj -Frankopan je
dal na posvečenem mestu sezidati majhino
kapelo, z namenom, brž ko mu bode mogoče,
veliko cerkev postaviti namestu nje. Ali slu¬
žiti je moral cesarja zunaj domovine, in pre¬
rana smrt mu ni dala časa. da izvrši svoj
bogoljubni namen.

Dal je pa napraviti neke kamene z na¬
pisom : „ Vene la časa della Beate Vergine
Maria da Nazareth a Tersato V anno 1291
alti 10 di Maggio e si par tl alli 10 di De¬
cembre 1294.“  t. j. Hiša blažene device Ma¬
rije je prišla iz Nazareta na Trsat 10. ve¬
likega travna leta 1291 ter je odšla 10. grudna
1294.“ En tak kamen je vzidan v eni ka¬
pelici pri sredi stopnjic, ki drže na Trsat.

104

je mejpotoma obiskal tudi Loret.
Ravno tisti čas je neki prišla iz
Istre in Primorja množica pobožnih
romarjev, ki so po navadi jokali, in
milo prosili Marijo, naj jim vrne
svojo sveto hišo. To je v srce se¬
galo papežu, ki je hotel po mogo¬
čnosti potolažiti ljudstvo, ter po¬
vzdigniti imenitnost Trsaškega sve¬
tišča. Poslal je toraj na Trsat, za
kar so ga tudi grofi Frankopani
prosili, staro čudodelno podobo Ma¬
tere Božje, ki jo je ljudska pripo¬
vedka pripisovala svetemu evange¬
listu Luku. Podoba je malana z
barvami z limom pripravljenimi na
cedrovo desko, nekaj čez 2 palca
debelo, 24 palcev dolgo in 18 palcev
visoko. Na sredi je v veči meri do¬
prsna podoba Matere Božje, dete
Jezusa doječe. Pri glavi Marijini
stoje okrajšano po grško zapisane
besede Mati Božja,  nad glavo Je¬
zusovo ravno tako imeni: Jezus
Kristus.  Na vsaki strani te glavne

105

podobe sta po dve v manjši meri
ena na vrhu druge; na levem voglu
vzgoraj Marijino oznanjenje, na
desnem Kristus na križu z Marijo
in Janezom pod križem, zdolaj na
levem voglu sv. Jernej z dvema
drugima svetnikoma, na desnem
sveti Pavel tudi z dvema drugima.

Slika je brez dvojbe bizantinsko
(carigrajsko) delo in iz prvih sto¬
letji, najbrž s. Luka, o kterem je
gotovo, da je bil zdravnik, slikarja
ga pa imenuje mnogi cerkveni
oče.*) Vsakedo bo rad pritrdil, da
je slika dragocena in častitljiva, ker
je že v Rimu veljala za čudežno,
ter se ko tako pokazala tudi na
Trsatu.

Stala je toraj skoraj poldrugi
sto let le prvotna mala kapela,' obo-

*) Misel, da je sveti Luka slikal podobo
Matere Božje, potrjuje še to, ker on mej vsemi
štirimi evangelisti največ in najbolj živo pri¬
poveduje o Mariji.

106

gačena od leta 1367 s čudežno po¬
dobo Marijino. Božjo službo je
opravljal v njej domači duhovnik,
ki so mu ob posebnih priložnostih
pomagali redovniki in svetovni du¬
hovniki od raznih krajev. Ali že
davno se je pač čutila potreba, da
bi se na tako imenitnem in obis¬
kovanem kraju postavila veča hiša
božja, in dobili duhovniki, ki bi
stanovitno v njej opravljali božjo
službo in svete zakramente delili
vernim romarjem. To je dovršil grof
Martin Frankopan, vredni sin in
naslednik grofa Nikolaja, z dovo¬
ljenjem, ki mu ga je dal papež Ni¬
kolaj V. v Rimu 12. malega sr¬
pana 1853.

Cerkev, ki jo je bogoljubni grof
sezidal, sicer ni bila tako velika,
kakor je današnja. Imela je samo
eno ladjo, ne tako dolgo, kakor je
sedanja glavna ladja. Vendar je bila
preskrbljena se vsemi rečmi, ki so
redovni cerkvi potrebne. Nad vratmi

107

je bil kor; zvonik je bil le zid s
tremi okni za tri majhine zvonove,
kakor se še semtertja vidi pri starih
cerkvah. Tudi samostan je bil mnogo
manjši od sedanjega, ali obdaril ga
je bil pobožni grof z nekolikim po¬
sestvom, da bi mogli prebivavci
brez velikih skrbij za časne potrebe
služiti Bogu, ter moliti zanj, za nje¬
govo ženo in vse njegove prednike.
V ustanovnem pismu od 7. malega
travna 1431 šo meje obširno dolo¬
čene, in se srdom in prekletstvom
božjim zagroženo tistim, ki bi ho¬
teli kaj vzeti cerkvi in samostanu
od vsega tega, kar zapušča Bogu
in Materi Božji za večne čase.

V samostan je poklical grof
manjše brate reda s. Frančiška vi-
karije Bosne. V tistih časih se je
namreč ime frančiškansko posebno
svetilo v katoliški cerkvi; živeli
so znameniti svetniki, s. Bernardin
Senski, ki je z gorečnostjo širil če-
ščenje sladkega imena Jezusovega,

108

s. Janez Kapistran  ki je premagal
Turke pri Belem gradu, s. Jakop
Ilirec,  ki je prehodil ko apostolski
misijonar tudi mnoge slovenske
zemlje, zlasti Bosno in Hercegovino.
Ti in taki možje so prebudili kato-
. liski svet k novemu življenju, pa
tudi svojemu redu so pridobili novo
ljubezen in spoštovanje med vernim
ljudstvom. Tudi grof Frankopan je
bil redu s. Frančiška posebno vdan,
kakor sam pravi v svojem vsta-
novnem pismu.*)

15. Požar in novo zidanje sa¬
mostana.

Mirno so prebivali sinovi Fran¬
čiška v priprostem samostanu, in
opravljali v svetišču svoje dol¬
žnosti. Skrbeli so za čast Jezu-

*) Tako se je toraj izpolnilo prerokovanje
svetega odeta, ktero smo omenili, da bodo
namreč enkrat njegovi sinovi prebivali na
Trsatu. .

sovo in njegove preč iste Matere,
kakor tudi za izveličanje bližnjega.
V tem njih svetem opravilu dohiti
jih velika nesreča. Leta 1629 petega
marca upepeli jim strašen požar cel
samostan. Kakor pa ni .mnogokrat
nesreče brez kakošne sreče, ali česa,
kar bi nesrečne v žalosti tolažilo,
—■ tako se je zgodilo tudi pri tem
požaru. Uničen je bil samostan in
dragocena knjižnica, v kteri so bili
mej obilnimi knjigami tudi mnogi
rokopisi in teh mnogi iz Bosne. Ali
kakor da bi bila mogočna kraljica
nebeška požrešnemu požaru zapo¬
vedala: „Do tukaj in ne dalje 11 , —_
ustavi se plamen kakor po čudežu '
pred sveto kapelico in čudežno po¬
dobo, in popusti nepoškodovano
tudi zakristijo, kjer so bile shra¬
njene cerkvene stvari, ustanovni
listi grofa Martina Frankopana, in
drugi listi papežev in cesarjev. —
Žalibog da je pa izgorel popis po¬
potovanja Aleksandra Giorgieviča in

110

tovarišev v s. deželo, ktero je
spisal Giorgievic sam.

Mej drugimi celo rodovno o-
krajno zadevajočimi spisi pogoreli
so tudi tako imenovani Medvedški
spominiki *) V treh urah je spre¬
menil požrešni ogenj samostan v
pepel in razvaline, zraven kterih je
ostala nepoškodovana cerkev, hiša
božja, prvo zavetje ubogim Pogo¬
relcem.

V tej veliki potrebi pošlje dobri
Sin preblage Matere onesrečnim re¬
dovnikom primerno pomoč, ter obudi
in omehča krščanska srca, da so se
smilila ubogih redovnikov. Iz po¬
gorišča vzrastel je kmalu nov sa¬
mostan, primerniši kakor stari, ki
je bil začel postajati že tesan.

Kakor mora pa imeti vsako zi¬
danje svojega spretnega voditelja,

*)  To ime izhaja od „Medved-grada“, ki
stoji blizu Zagreba na hribu „Medvedica“.
Ta grad je bil sedež Ivana Korvina, vojvoda

111

tako si je pridobil pri tem zidanju
zasluge P. Mihael Humar,  z Goriš¬
kega. Po mnogih redovnih častnih
službah, — bil je tudi generalni
definitor v Rimu, — je bil naposled
imenovan za škofa kristopolitanskega
v Macedoniji, in postal je ko tak
pomočni škof ljubljanskega škofa.
Leta 1641 bil je prošt ljubljanski,
leta 1650 pa prošt novomeški in
poslanec kranjskih stanov. Umrl
je 1. 1655.

Samostan se je s časom vedno
zvečaval. Da ni bilo vse naenkrat
zidano, to se zapazi pri prvem po¬
gledu poslopja, kjer se kažejo pri-

Slavonskega, naravnega sinu Matija Korvina
ali kralja Matjaža. Dandanes razpada ta
negdaj trdni grad. Tukaj so se hranili tri
leta spisi bosansko-hrvaške okrajine, kakor
tudi cerkveni in samostanski listi Trsaški.
Vse dražje reči so se tjakaj prenesle zavoljo
vojske z Benečani leta 1500. Drugi dan vi¬
notoka imenovanega leta zasedli so res so¬
vražniki Reko in Trsat.

112

zidavanja. Današnji samostan je
mnogo obširniši kakor stari, ki je
izprva obsegal samo prvi štirivoglati
oddelek, kakor ga vidiš pri vstopu
v samostan. Na sredi tega oddelka
je dvorišče z vodnjakom, ki je vsa¬
kemu pristopno, in okolu tega pod
oboki hodnik, kjer o poletnem času
množice romarjev prenočujejo. V
enem kotu je stara kapelica s. Fran¬
čiška.

Za zlepšanje samostana pripo¬
mogel je že ob času P. Mihaela
Humarja in pozneje slikar Serafin
ven,  ki je umrl v Ljubljani leta 1693.
Napravil je v samostanski obednici
lepo izumljeno podobo večerje „Svete
Družine"; pod im enovanimi oboki
naslikal je bil življenje Matere božje,
ki se je pa, žalibog! vmekniti mo¬
ralo v novejšem času popolnoma
drugim slikam iz življenja Mariji¬
nega. Tudi v cerkvi je naslikal
nekaj podob. Starim slikam iz Ma¬
rijinega življenja je bil napravil

113

P. Pavel Jančič, Karlovčan, primerne
napise, kterih tudi ni več. Ta re¬
dovnik je postal slednjič škof Pi-
čanski v Istri. Umrl je v Ljubljani
v frančiškanskem samostanu leta
1667.

V zgodovini Trsaškega samo¬
stana, kakor tudi cele frančiškanske
okrajine ostane neizbrisljivo ime
P. Frančiška Gluviniča.  Življenje nje¬
govo popisal je njegov pravnuk Se¬
bastijan Glavinič, škof Senjski. Ro¬
dovina njegova je iz Glamoča v
Bosni, pa se je bila preselila v Kan-
fanar v Istri, kjer je bil tudi
P. Frančišek Glavinič rojen. Stopil
je v frančiškanski red in je našel v
okrajini komaj 30 redovnikov, ob
svoji smrti jih je pa zapustil nad
140. Bil je marljiv in zveden mož;
kot provincijal je popotoval tudi na
Špansko na generalni kapitel. Papež
Gregor XV imenoval ga je za apo¬
stolskega pridigarja.  Tudi na ce¬
sarskem dvoru je bil čislan. Cesar

8

114

Ferdinand III. ga je hotel imenovati
za škofa v Senju, kteri časti se je
pa ponižni redovnik odpovedal. Go¬
voril je P. Glavinič več jezikov, la¬
tinski, hrvaški, laški in nemški, v
prvih treh jezikih je tudi knjige
pisal. Spomina vredno je, da je že
on spisal Hrvatom življenje svet¬
nikom. Ta mož je tudi našel v Gradcu
glagoljske in cirilske črke,  ktere so
bili protestanti tjakaj zanesli, da bi
bili svoje knjige tiskali, a vlada jim
jih je vzela. P. Glavinič jih je dobil
v dar od cesarja, ter jih dal pri¬
peljati na Reko z namenom, tiskati
tukaj glagoljske misale, kakoršni so
se v tej škofiji rabili. Pa tiskarna
je prišla potem v Rim. Umrl je
P. Glavinič na Trsatu leta 1650. On
je dal pri svetišču marisikaj popra¬
viti in spisal je tudi „Trsaško zgo¬
dovino", ki je bila leta 1648 tiskana
v Vidimu.

115

16. Zvečanje kapelice in cerkve.

Do leta 1614 je ostala kapelica
v tisti velikosti, kakor jo je bil dal
napraviti grof Nikolaj po odhodu
svete hiše. K tej kapelici je bil pri¬
zidal grof Martin Frankopan ime¬
novano cerkev, ktera je vedno le
tesnejša postajala glede na številne
množice romarjev, ki so prihajale.
Mora se pa opomniti, da akoravno
ni bila še kapelica tako velika,
kakor jo sveta hiša v Loretu, je
ostal vendar še vedno zaznamovan
prostor, kamor so jo bili angeli po¬
stavili. Približal se je zaželeni čas,
da se je vse tisto sveto mesto po¬
krilo, in to se je dogodilo leta 1614
pod vodstvom marljivega in zasluž¬
nega P. Fr. Glaviniča. Ta kapelica
stoji še dandanes ravno na tistem
mestu, kjer je stala sveta hiša
in ima tudi nje dolgost in širo-
kost. Za altarjem je napravljeno
tudi neko ognjišče slično kakor

8 *

116

v Loretu. Ali imenovanega leta ni
se moglo še vse oznotraj dokon¬
čati ; to se je zgodilo še le leta
1641. — Za altarjem ravno nad
imenovanim ogniščecem v zidu je
postavljen neki kip Matere božje,
ki je bil prinesen leta 1583 iz Slu-
vinja v Graniti, od koder so morali
redovniki bežati zavoljo Turkoy.

Lepo iz marmorja izdelan altar,
kteri dandanes v kapelici stoji, dal
je postaviti leta 1691 Janez Uzolini,
zagrebški dostojanstvenik. V sredi
altarja stoji čudodelna podoba Ma¬
tere božje, ktera pa ni vedno od¬
krita. Sprednja slika, ki se vidi na¬
vadno, je le zagrinjalo prave slike,
ki se vsaki dan pri eni ali dveh
svetih mašah odpre in po vsakem
blagoslovu.

Kapelico deli od druge cerkve
umetno izdelana železna pregraja,
s pozlačenim cesarskim orlom v
sredi. Postaviti jo je dal Martin
Brajkovič, bivši škof Zagrebški. Nad

117

ograjo ozunaj je velika slika ozna¬
njenja prečiste Device Marije ob
enem s prenosom svete hiše, kar je
pa bolj temno naslikano. Ta podoba
je dar barona Ignacija Androha in
njegove žene rojene grofice Win-
dischgraz. V kapelici na stenah in
na stropu so pa dandanes slika pri¬
hoda in odhoda svete hiše kakor
tudi dve sliki predstavljajoči po-
slanje čudodelne podobe Matere
božje na Trsat in njeno slavno kro¬
nanje v preteklem stoletju.

Iz svetišča držijo mala vrata
v dvojno zakristijo, ktera stoji na
listni strani kapelice. Prvi prostor
je starejši od drugega. Ta drugi del
zakristije dal je prizidati P. Gla-
vinič takrat ko je kapelico vrav-
naval. Vredno je opomniti, da ko
so delavci kopali za podlago te za¬
kristije, so našli majhin zvon, kteri
je dolgo časa visel v malem zvo-
ničku nad kapelico, ter vabil ljudi
k službi božji. Konec preteklega

118

stoletja zamenil ga je drugi. Ne ve
se, kako je ta zvonček tjakaj prišel;
pobožni ljudje so mislili da je bil
napravljen ta čas, ko je sveta hiša
na Trsatu bivala.

Tako kakor kapelica dobila je
tudi k njej prizidana cerkev po¬
lagoma drugo lice. Cerkev, ki jo
je grof Martin Frankopan sezidal,
začela je postajatr pretesna, tako
da so morali o večih shodih redov¬
niki izunaj na prostem pridigati.
Potrebno je torej bilo cerkev raz¬
širiti in zdaljšati. Ali kedo bo po¬
magal ?

Marija ni pozabila milostnega
mesta, in obudila je v plemenitih
srcih gorečnost do svojega svetišča.
Že v prvi polovici šestnajstega sto¬
letja prizidal je stari cerkvi, na evan¬
geljski strani, Peter Krušič kapelo
svetega Petra. To je tisti, ki je po¬
slal eno izmed imenovanih dveh
sveč. On je bil gospod Lupoglavski
v Istri in poveljnik trdnjavo Klis

119

v Dalmaciji. V nekem boju s Turki
priporoči se Mariji trsaški, in res
tudi srečno zmaga. Prišel je osebno
na Trsat se zahvaliti, in naročiti zi¬
danje imenovane kapele. Žalibog da
pa v drugem boju s Turki, pri
mestu Kroja, ni bil tako srečen.
Tukaj je ta krščanski vojščak kri
prelil. Turki so mu glavo odsekali.
Za sto zlatih kupila je njegova se¬
stra mrtvo truplo od krvoločnih
Turkov, ter je dala zakopati v ime¬
novani stranski kapeli svetega Petra
leta 1537.

Leta 1624 dal je prizidati baron
Stefan Ruvere še mali prostor, kjer
je še dandanes njegova rakev, pri
altarju svete Ane.

Glavno dozidanje in zvečanje
cerkve pa se je začelo leta 1644.
Na god svetega Jerneja blagoslovil
je prvi kamen škof sam v priču-
jočnosti mnogih dostojanstvenikov.
Podpiratelj tega je bil sopet en grof
Frankopan, namreč Nikolaj VIII,

120

ban hrvaški. Tudi on je bil mož
prave pobožnosti in lepega značaja.
Cesar Ferdinand III. sam ga je znal
ceniti. Leta 1647  poklical ga je v
Požonj na Ogrsko k nekemu važ¬
nemu posvetovanju. Tam se ga loti
nadležna bolezen; da bi ozdravil,
gre na Dunaj, ali Bog je drugači
odločil, moral se je preseliti s tega
sveta v boljši; 24 . aprila je mirno
v Gospodu zaspal. ■— Zapustil je
tudi neko ustanovo za odgojevanje
nekoliko, hrvaških mladeničev v je¬
zuitskem kolegiju v Zagrebu. Za
svoj pogreb in za uboge je odločil
17000  goldinarjev. Pokopan je bil
začasno na Dunaju, pozneje so ga
pa prepeljali na Trsat, kjer še dan¬
danes počiva v kapelici na strani
grofa Martina.

Cerkev se je izdaljšala nekoliko
in razširila, tako da je iz imenovane
kapelice s Petra in s. Ane nastala
nova ladja. Sčasoma je dobila cerkev
današnjo podobo; tudi poznej se je



121

namreč še kaj prizidavalo in po¬
pravljalo. Zvonik je dobil sedanjo
podobo v novejših časih. Tudi ka¬
pelica s. Antona Padovanskega, ki
je v dnu druge ladje naprej od al-
tarja s. Petra, je bila zidana za iz-
daljšanjem druge cerkve, namreč
leta 1691. Dal jo je prizidati Fran¬
čišek Frankulin, poglavar Grobniški.

Vsled tega prizidavanja se niso
mogla tudi tla v cerkvi vravnati.
Grede od glavnih vrat naprej mora
se na dveh krajih stopiti za stop-
njico više; tako se mora prestopiti
tudi v drugi ladji. Uzroki so more¬
biti zidane rakve, ki so že v stari
cerkvi stale.

17. Sedanja cerkev.

Sedanja cerkev ima naslednjo
podobo. Zunanje lice kaže, kakor
bi bila cerkev s tremi ladjami, v
resnici ste pa samo dve. Vidijo se
sicer trojna vrata; leva in srednja

122

držijo v cerkev, desna pa v samo¬
stan. Nad srednjimi in večimi vrati
se lepo vzdiguje proti nebu zvonik
s svojimi peterimi zvonovi; največi
mej njimi je tudi baje največi v
škofiji. Ako so obojna cerkvena
vrata odprta, zapaziš stoje na levih
vratih stransko ladjo z altarji
s. Frančiška, s. Ane, s. Petra, ki
stoje po vrsti ob zidu, v dnu pa je
kapelica s. Antona z lepim altarjem.
Nad vratmi od zadaj ima tudi ta
ladja svoj kor. Med eno in drugo
cerkveno ladijo so močni zidani
stebri, na kterih sloni cerkven obok,
ki pa ni previsok.

Stopivši v cerkev skozi srednja
ali glavna vrata si v glavni ladji,
v kteri zapaziš razne altarje. Naj¬
bliže vrat, ali že izpod kora
stoji altar s. Nikolaja. Že preden
so cerkev izdaljšali, je stal tukaj
oltar temu svetniku — mornar¬
skemu patronu — posvečen, ali pre¬
novljen je bil že dvakrat; delo je

123

iz lesa. Nekoliko dalje stoji temu
enak altar s. Janeza Nepomu-
čana; 'postavljen je bil leta 1726.
Mej lema dvema altarjema ima
cerkev še ena stranska na samo¬
stanski zdolanji hodnik, skoro nad
vratmi pa stoji pridižnica, s ktere
se navadno ob nedeljah in praznikih
vernim beseda božja oznanjuje.

V dnu te glavne ladje sta še
dva lepo iz marmorja izdelana ol¬
tarja, s. Katarine in s. Mihaela.
Stojita pa gledaje proti cerkvenim
vratam, na vsaki strani imeno¬
vane železne pregraje, ki deli to
glavno ladjo od svete kapelice ali
svetišča. Oba sta postavljena bila
že v prvih časih cerkve; enega so
postaviliFrankopani, drugeganamreč
oltar s. Mihaela pa redovniki, si¬
novi s. Frančiška, ki je tega mo¬
gočnega angela posebno častil. Se
ve da današnja altarja sta popol¬
noma druga, le ime jima je ostalo.
Potrebno je bilo popraviti jih, našla

124

sta se tudi res v preteklem stoletju
dobrotnik in dobrotnica, ki sta za
lepoto cerkve skrbela. Oba altarja
sta enako in lepo iz marmorja iz¬
delana. Altar s. Mihaela je dal na
novo postaviti Sebastijan Glavinič,
škof Senjski, unuk P. Glaviniča leta
1701. Altar s. Katarine je dala pa
napraviti udova gospa Ana Sor-
siana, rojena Petrekovic, Hrvatica,
leta 1694.

Ta podoba glavne cerkve se
pokaže pobožnemu romarju že pri
vstopu skozi velika vrata. Pod
korom in zvonikom, ki je ravno
nad vratmi, vidi se vse polno po-'
morskih podob, ktere so v zahvalo za
srečno rešitev pobožni mornarji pri¬
nesli v dar Materi božji Trsaški —
,, Morski Zvezdi “. Kteremu obisko¬
valcu tega znamenitega svetišča ne bo
prešinil srca neki sveti strah, ko stopi
skozi mala vrata železne pregraje iz
veče cerkve v pravo svetišče, na po¬
svečena tla! Ah, kako sveti čuti se

125

obujajo v srcu vernega kristjana,
in ne more si kaj, da ne pade na
kolena, ter moli tukaj v taberna-
klu bivajočega živega Boga, „Be¬
sedo, ki je meso postala in mej
nami prebivala 11  in sicer v sveti
Hišici v Nazaretu, ktera je tudi na
teh tleh stala in jih posvetila! In
kedar se pred daritvijo svete maše
ali pa po blagoslovu sveta podoba
odpre, tedaj se ne more mnogokrat
vzdržati pobožno ljudstvo srčnega
vzdiha. To čudodelno podobo obhodi
vsako leto obilno število ljudi in
prav mnogo po kolenih. Priča obil¬
nega obhojevanja je izdrsan tlak.

V Trsaški cerkvi jih je bila več
pokopanih in še dandanes se vi¬
dijo ploče po cerkvi, mnoge že iz-
drsane. Pokopališče je bilo pa nekdaj
pred cerkvijo. Ali redovnike so še
pred kakimi petindvajsetimi leti po
kopavali v posebni rakvi pod ka¬
pelico svetega Antona. Mej že ime¬
novanimi pokojnimi sta še dva škofa.

126

Vredno je pa opomniti še en nena¬
vaden grob v cerkvi in neki čuden
dogodljaj, ki je ž njim v zvezi.

Leta 1584. 7. ali 8. septembra,
šel je gvardijan samostanski, P. Janez
Ferlanič, z bratom klerikom Jurijem
Kiriničem, po opravku dolu na Reko.
Tedaj ni bilo še mosta čez Rečino,
treba je bilo rabiti čoln. K nesreči
odnese nagla voda čoln proti morju
in valovi so ga preobrnili. Kar jih
je bilo v čolnu, potonili so vsi razen
imenovanega brata Kirinica, ki se
je rešil s plavanjem. Ko se je bilo
drugi dan morje poleglo, iskali so
utopljence. In glej čudo! Dvanajst
korakov od obrežja najdejo na dnu
klečečega samostanskega gvardijan a,
se ve da mrtvega; ali držal se je
kakor da bi molil, roke je imel po¬
vzdignjene kakor pri molitvi in
obrnjen je bil proti trsaškemu sve¬
tišču. Gotovo je bilo čudno tako
najdenje, ali po smrti več let do¬
godilo se je še nekaj posebnega ž

127

n|im. Utopljenca so pokopali naj¬
prej tjakaj kakor druge brate. Čez
več let našli so ga pa v grobu ce¬
lega. To se je zdelo bratom zelo
pomenljivo in prenesli so truplo po¬
božnega redovnika (ker sporočilo
pravi, da je lepo živel) na drugo
pripravniše mesto. Tedaj ni bila cer¬
kev še prenovljena. Pripravili so mu
grob v zidu pod pridižnico, ki je
bila tedaj blizu altarja svete Kata¬
rine; tam so bila tudi stranska
vrata stare cerkve, ki se še dan¬
danes poznajo od zunaj. Toraj na
strani v zidi pri altarju svete Ka¬
tarine, nekoliko više od tal počivajo
še dandanes ostanki pobožnega re¬
dovnika.

18. Slovesno kronanje Marijine
podobe leta 1715.

Ko je prišla ponižna devica Ma¬
rija iz svoje revne hišice v Nazaret
obiskat svojo teto Elizabeto, pri-

128

vreli so ji pri njenem pozdravu
sladki čuti iz srca, in polna Duha
božjega je vskliknila: „Moja duša
poveličuje Gospoda! . . Ozrl se je
na nizkost svoje dekle; zakaj glej,
od sihmal me bodo srečno imeno¬
vali vsi narodi. In njegovo vsmi-
Ijenje jim je od roda do roda, kteri
se njega boje“. (Luk. 1. 46.) Resnično
je bilo tvoje prerokovanje, o slavna
Devica, ker v vsih jezicih sveta po¬
zdravljajo te z angelom narodi, in
ti jim tudi od Vsegamogočnega pov-
sodi milosti prosiš. Ali vendar so
nekteri kraji, nektere podobe na
svetu, kjer si radodarniša! Eden tih
krajev je tudi Trsat s tvojo slavno
podobo.

Glas o tej čudodelni Marijini
podobi na Trsatu pride tudi v Ve¬
rono na Laškem, ter vzbudi pozor¬
nost tamkajšnjega pobožnega škofa
Janeza Fr. Barbadika. Želja se mu
obudi, da bi obiskal slavno svetišče;
odpravi se na pot in leta 1709,

129

23. marca priroma srečno na Trsat.
S polnim zaupanjem in ljubeznijo
opravi tukaj svojo pobožnost. Pri
tej priliki opozori odlični častivec
Marije, (slednjič kardinal in škof
Padovanski), redovnike na kronanje
slavne slike; obljubi tudi sam se
za to v Rimu potegovati. Se ve da
se je ta nasvet z veseljem sprejel.

Leta 1831 je napravil pobožni
častivec Marije, grof Aleksander
Sforca neko posebno vstanovo za
pomnoženje Marijine slave. Pobož¬
nost njegova je bila iznajdljiva; na
um mu pride, da bi se stare, slavne
in čudodelne podobe Marijine kro¬
nale. Krona je znamenje največe
oblasti, časti in slave. Ako se kro¬
najo posvetni vladarji, da se na taki
način razločujejo od drugih žlaht-
nikov in mogočnežev, zakaj bi se
ne dalo to znamenje tudi zname-
nitijim podobam Marijinim ? —

Krona, znamenje mogočnosti in
slave, naj toraj lepša te čudodelne

9

130

slike mogočne Kraljice. Tako si
misli pobožni grof Milanski, in zato
napravi bogato vstanovitev, ktere
dohodki naj bi se obračali za na¬
pravo lepih kron takim podobam.
Oskrbništvo te zapuščine je bilo iz¬
ročeno vatikanskemu kapitolu, ki
je imel tudi nalogo preiskovati, ali
so dotične podobe res starodavne
in, kar je še več, čudodelne.

Pobožni škof Veronski je zvesto
izpolnil svojo obljubo. Kakor hitro
se je v Verono vrnil, sporočil je
stvar v Rim svojemu zastopniku,
kteri je stopil v dogovor z vatikan¬
skim kapitolom in prosil za kro¬
nanje. Ko so se kanoniki prepričali
o čudežih, starodavnosti in češčenju
podobe, dali so hitro napraviti dve
zlati kroni, eno za Marijo, drugo za
Jezusčeka, [ter so jih poslali škofu,
ki je bil kmalu potem premeščen
v Brešjo. On je bil tudi pooblaščen
da kronanje izvrši. Radostno sprejme
pobožni škof to slavno nalogo in

131

ne straši se dolgega pota, — saj
' gre za Marijino čast! Željno ga pri¬
čakujejo redovniki, — pa žalibog —
zastonj.

Tedaj je razsajala po nekterih
deželah kuga. Zavoljo tega je be¬
neška republika zaprla svoje meje.
Tako je bila škofu pot zavrta. Kro¬
nanje moralo se je toraj odložiti.
Ali bolezen ni hotela odjenjati. Rad
bi bil pobožni škof sam Marijo kro¬
nal, ali treba je bilo čakati. V svoji
gorečnosti je pa želel, da bi Marija
ne ostala dolgo brez kraljevega zna¬
menja; zatoraj izroči svoje poob¬
lastilo škofu Senjsko-Modruškemu.
Ta slavno nalogo radovoljno sprejme.
Odloči se dan kronanja, 8. dan sep¬
tembra, v praznik rojstva Marije
Device. Napravijo se tiskana pova¬
bila, ki se razpošljejo po širnem
svetu. Na cesarski dvor nesli so jih
redovniki sami. Slovesnost je bila
pripravna veliko pozornost vzbuditi
daleč okolu; bilo je to prvo kro-

9*

132

nanje zunaj Italije. Dve leti pozneje
1717 ste bile kronane še dve čuda-
delni podobi Marije, svetogorska pri
Gorici in čenstohovska na Poljskem.

Vse je bilo videti v redu in po¬
božno krščansko ljudstvo je čakalo
željno ginljivega trenotka. Ali glej,
nova žalostna iznenada! 27. avgusta
zvečer prispe iz Senja poslanec s
žalostnim sporočilom, da je škof
hudo obolel, in da se nikakor ne
vdeležiti kronanja. Kaj zdaj storiti,
ko je že vse odločeno, dan kronanja
blizu in povabila razposlana? K
sreči je bil izprosil škof Janez Fr.
Barbadik v Rimu še neko drugo
pooblastilo, ako bi bil slučajno tudi
Senjski škof zadržan.

V takem slučaju je bil poob¬
laščen samostanski predstojnik, da
se sme obrniti do enega ali dru¬
gega škofa. Nemudoma odide eden
odličniših očetov iz samostana v
Novomesto na Dolenjsko, k tamoš-
njemu proštu in posvečenemu škofu

133

Juriju Marotiju, učenemu zagovor¬
niku Trsaškega. svetišča, in poznej¬
šemu škofu Pičanskemu v Istri.
Marljivi pastir sprejme rad ponudbo,
ter se nemudoma odpravi na pot.
Zlate krone čakale so že v samo¬
stanu.

Priprave za slovesno kronanje
zunaj cerkve in znotraj so bile ve¬
like. Slovesnost je imela trajati tri
dni; za ta čas je bil dovoljen tudi
popolni odpustek.

Daleč je segala olepšava. Od
srede mosta čez Rečino, gori po
hribu okolu stopnjic in do cerkve¬
nih vrat je bilo postavljenih obilo
olepšanih smrek. Zdolaj pri začetku
stopnjic je stal lep zelen slavolok
s primernim napisom, kakoršnih se
sploh ni manjkalo tudi od zunaj in
znotraj cerkve, ki je bila vsa z la-
vorikami prepletena. — Pred cer¬
kvenimi vrati je stal drugi umetno
izdelani in veliki slavolok, okolu
30 črevljev visok in 24 širok. Na

134

vrhu je bil naslikan Bog Oče kro-
najoč svojega edinorojenega Sinu,
in s. Duh kronajoč svojo nevesto,
Kraljico nebeško. Stale so na slavo¬
loku više in niže, tudi podobe štirih
evangelistov, štirih prerokov, štirih
znamenitiših kraljev iz Marijinega
rodu. Na vsaki strani ste bile tudi
podobi papežev Urbana V., kteri je
podobo na Trsat poslal, in Klemena
XI., ki je dovolil cerkveno prazno¬
vati deseti dan maja, kakor oblet¬
nico prihoda s. hišice na Trsat. V
sredini je stala naslikana podoba
Matere Božje trsaške z napisom po¬
polnega odpustka.

Notranja olepšava cerkve je
bila tudi lepa, posebno je kapelica
na se pozornost obračala, ker seje
od začetka mislilo tam kronanje
izvršiti. Razne slike so tam visele
in drugi nakit. Na altarju so odstra¬
nili okrogli vrh tabernakla, da je
bilo zadosti prostora za krasni
umetni tron z malim nebom, na

135

kterega so postavili čudodelno po¬
dobo. Da bi se starodavna podoba
ne poškodovala, deli so pred njo
lepo srebrno mrežico. Ta varnost
je bila previdna, ker je bilo treba
podobo s tronom okolu nositi in
gneča je bila velika.

Poklican je bil spreten zlatar,
da je napravil na podobi potrebne
luknjice, da so se mogle krone lepo
pripeti. S svetim strahom dotikal
se je zlatar čudodelne podobe.

To poslednje se je godilo dan
pred slovesnostmi. Naj bode opom¬
njeno tudi, da je za to slavnost
došla vojaška godba iz Karlovca, z
dovoljenjem dotičnega poveljnika

Približal se je dan slavnosti in
verno ljudstvo je začelo skupaj
vreti. Vsaj prvi dan jih je bilo okolu
30.000; branile so nasprotne naredbe
in zapreke zavoljo kuge obilniši
prihod po morju in po suhem. Ali
ako se' sklepa iz svetih obhajil, ki
so jih verni vse tri dni slovesnosti

136

opravili, vdeležilo se jih je v vsem
času mnogo več slovesnosti. V vsih
treh dneh sodi se, da je bilo več
kakor 60.000 ljudi pričujočih. Samo
v samostanu jih je bilo te tri dni
okolu 36.000 obhajanih, premnogo
je bilo obhajanih in izpovedanih
zdolaj v mestu in zunaj mesta. Na
Reki je bilo tedaj več samostanov
kakor zdaj; bili so oo. kapucini, ki
so še ostali, jezuiti in avguštinci, ki
so izpovedovali.

Trsačani in Rečani pripravljali
so se s vso navdušenostjo za to
redko slovesnost. Štacune so zaprli
in oblekli so praznična oblačila.
Ker je bilo znano, da dojde obilo
naroda, skrbelo se je tudi za po¬
trebni živež in prenočišče.

Praznovanje se je začelo že
7. septembra zvečer s slovesnimi
večernicami, ki jih je imel opat in
cesarski župnik Pavel Žvenk; za
temi je bila slovenska pridiga —

137

bilo je pričujočih obilno Kranjcev —
in potem litanije.

Drugi dan o polupetih v jutro
je bila zopet slovenska pridiga; pri¬
digal je neki domač frančiškan, za
njim pa neki oče jezuit po hrvaško.
Ta dan se je imelo vršiti kronanje,
in sicer, kakor se je mislilo, v ka¬
pelici. Ali bila je neznanska gneča,
vse je želelo videti slovesni čin, pa
cerkev je bila premajhina za toliko
naroda. Zavoljo dolžnosti se je tudi
obhajalo in maševalo zunaj cerkve.
Zadnji trenotek se odločijo tudi slo¬
vesno kronanje izvršiti zunaj na
prostem.

Bliža se slovesni trenotek. Ob
osmih stopi škof z duhovništvom v
svetišče, mej temi sta bila na ško¬
fovi strani dva opata v škofovski
obleki, imenovani opat Žvenk in
Pazinski prošt iz Istre, opat Janez
Fattori. Mislili so tam kronanje
opraviti, ali glej! Kapelica je bila
sicer zaprta, vendar so našli ne-

138

kteri vhod po samostanu. Odločijo
se podobo kronati zunaj pod slavo¬
lokom pred cerkvenimi vrati.

Vzdignili so krasni tron s ču¬
dodelno podobo štirje duhovni v
levitovski obleki, zadeli so ga na
rame in štirje mladeniči se jim po¬
magali z lepo izdelanimi podpiral-
nicami. Naprej so šli redovniki in
duhovščina, za njimi čudodelna po¬
doba. Potem je stopal škof z dvema
opatoma, vsi trije v škofovski obleki.
Za škofom je šel samostanski gvar-
dijan P. Peter Francetič, Rečan,
kteri je nosil iz Rima poslane zlate
krone s tankim belim pregrinjalom
pogrnjene. Za njim so šle odlične
osebe obojega spola in potem ljud¬
stvo. Procesija se je pomikala po
zdolanjem odprtem delu samostana
na prostor pred cerkvijo ali staro
pokopališče in naprej pred slavolok,
pod kterega so postavili nosivci
tron s podobo na pripravljeno
podlago.

139

Na pokopališču je bilo vse polno
ljudstva, dvanajst vojakov priprav¬
ljalo je pot procesiji. Tudi na strehe
bližnjih hiš so zlezli ljudje, da bi
videli kronati Tisto, ki jim je toliko
milosti podelila. Ko so prinesli slavno
podobo na prosto, pade vse ljudstvo
na kolena, solze veselja igrajo jim
v očeh, in glasni vzdihi prikipijo iz
ginjenih src.

Nosivci odlože podobo na od¬
ločenem kraju, potem škof kleče ne¬
koliko odmoli in drugi za njim. P.
gvardijan potegne raz zlatih kron
belo tenčico ter jih izroči škofu.
Ljudstvu se napove, da naj bo mirno
in tiho. Prečitajo se slavnost zade¬
vajoča pisma.

Škof zapoje potem „Veni Cre-
ator Spiritus 11 , „Pridi sveti Duh“.
Na to so sledile neke molitve. Ko
odmoli, vzame krone v roke ter jih
postavi Mariji in Detetu na glavo,
pričujoči zlatar jih pa lepo pritrdi.

140

To je bil trenutek, ki je srca
prešinjal, tedaj so bile oči pobožnega
ljudstva še posebno v podobo vprte
in solze srčnega nebeškega veselja
močile so lica. Vse popada na ko¬
lena in globoki vzdihi prikipe iz
radostno ginjenih src, ko škof s
kronano podobo klečeče ljudstvo
blagoslovi. Dovoljeno je bilo potem
duhovnim in odličnišim osebam po¬
dobo poljubiti, ali le skozi srebrno
mrežo, ktero so sopet, pred njo po¬
stavili.

Ko je to dokončano, zapoje
škof „Te Deum laudamus", „Tebe
Boga hvalimo 11 . Potem odpoje ne-
ktere molitve za papeža, za cerkev,
za cesarja, za družino grofa Sforce,
za ustanovitelja samostana, za sa¬
mostansko družino in druge. Ali
komaj je samega sebe slišal, toliko
je bilo šumenje in radostno vzdi¬
hovanje. Narod ni mogel držati za¬
prto v srcu, kar je čutil, prikipelo
je v radostnih vzdihih na dan.

141

Težko da bi bila komu žalost to¬
liko solz v odi privabila, kolikor jih
je tukaj veselje. Mej tem so grmeli
možnarji, in donelo je tudi obilno
zvonjenje po cerkvah na Trsatu iz
zdolaj v mestu.

Vršil se je potem obhod s po¬
dobo po samostanskem svetu. Na¬
prej je šel križ z dvema zastavama
Trsaške farne cerkve s. Jurija. Za
temi je šlo deset župnij s svojimi
znamenji, ki jih je bilo okolu 80,
tem je sledila nova samostanska
zastava s podobo kronane Matere
Božje Trsaške. Za njo je stopalo
obilno duhovnikov, v koretih in s
svečami, okolu 200 jih je bilo, zad¬
nji mej njimi je šel nadduhovnik
Jeronim Gena, župnik Trsaški in ge¬
neralni vikar Modruški, kot cerkveni
dostojanstvenik v posebni obleki,
pri pripravah za kronanje zaslužen
mož. Za njim je šel škof z dvema
opatoma in duhovniki, kteri so jim
stregli. Potem je sledila podoba,

142

pred ktero je trosilo 12 mladeničev
cvetlice. Kedo bi mogel popisati ta
slavni obhod in kedo povedati, kaj
je verno ljudstvo čutilo pri pogledu
Tiste, od ktere je toliko milosti
dobivalo ! Popadali so na kolena in
z milimi glasovi jo prosili, da naj
jim ostane še „Mati vs milj ena".
Duhovščina je mej tem pela Mari¬
jino pesem: „Zdrava morska zvezda".
Vrstilo se je petje z godbo in bob¬
nelo streljanje z možnarji. Ko seje
vrnil obhod v cerkev, so postavili
podobo s tronom na altar in tedaj
so odešle tuje fare. Sledila je nato
škofova slovesna sveta maša, pri
kteri je svirala godba. Mej mašo je
bila laška pridiga. Topiči so tudi
pri sveti maši bobneli in oglašali
daleč okolu imenitno slovesnost, ki
je trajala do polu dveh popoludne.
— Poznej, ob štirih, je imel opat
Pavel Žvenk slovesne večernice in
litanije. Godba in strel so se sopet
glasili. Sledila je potem hrvaška

143

pridiga, s ktero se je končala slo¬
vesnost prvega dne.

Drugi dan se je vršila glavna
slavnost zdolaj v mestu Reki. V
jutro ob petih je bila na Trsatu
hrvaška pridiga; tej je imela slediti
italijanska, ali zavoljo gneče jo je
bilo treba opustiti. Okolu sedmih
se je začela slovesna maša opata
Žvenka, mej ktero so možnarji gr¬
meli. Po dokončani maši se je vredil
obhod proti Reki. — Ko prinesejo
čudodelno podobo na tronu na
prosto, zagrmijo sopet topiči. Vse
se je trlo, vse je hotelo videti še
enkrat in večkrat Kronano, tekli
so ljudje po hribu dolu ne glede na
kamenje 'in trnje, 50 vojakov je mo¬
ralo pripravljati procesiji pot.

Zdolaj so čakali Rečani, ma¬
gistrat, plemenitaši in ljudstvo,
prihod kronane podobe. Ko se jim
približa, popadajo vsi na kolena, ne
glede kam bi poklenili. Ko prestopi
podoba čez sredino mosta, tedaj

144

zagrmijo na mestnih zidovih ka¬
noni, in v loki odmevajo možnarji.
Kolikor je bilo v mestu zvonov,
zvonili so vsi. Hiše so bile vse
prazne, kedor je le mogel, vdeležil
se je slovesnosti; vendar se pri tem
nobena nesreča ni prigodila. Od sa¬
mega veselja so mnogi še obedo
pustili. Vse mesto je bilo v najlep¬
šem blišču; povsodi so bili videti
slavoloki in krasni napisi; hišni
gospodarji in drugi so razvesili po
oknih lepa pogrinjala; kamor se je
oko ozrlo, povsodi je videlo radost
in slavljenje.

Procesiji pridružijo se zdaj Re¬
čani. Naprej gre neki poseben križ,
na kterem je bila tudi podoba no-
vokronane z napisi. Za križem so
šli najpred Trsaški redovniki, za
njimi pa Reško duhovništvo, potem
godba, za njo škof s svojim sprem¬
stvom, in potem kronana podoba,
pred ktero je potresalo 20 belo
oblečenih mladeničev lepodišeče cve-

145

tlice. Obdajalo je to spremstvo 24
mestnih svetovavcev v svoji služ¬
beni obleki s svečami. Potem je
šlo plemstvo in za njim obilni narod.
Gorelo je neizmerno sveč, prižgal si
jo je vsaki, kedor jo je le mogel
dobiti.

V tem redu se je pomikala pro¬
cesija proti kapiteljski cerkvi.

V cerkvi so odložili podobo na
velikem altarju. Na to se je začela
slovesna maša škofova; mej mašo
je bila lepa pridiga, ki jo je imel
neki oče kapucin. Slovesnost v
cerkvi je trajala do dveh popoludne.
Strel in godba jo je obilo poveli¬
čevala.

Po službi božji ni bilo mogoče
hitro vrniti se, ker je bila prevelika
vročina. Ljudstvu se naznani, da
naj se zbere sopet ob štirih. — Re¬
dovnike iri zunanjo duhovščino so
pogostili ta dan zelo ljubeznivo
Reški meščani in plemstvo. — V
cerkvi so gorele mej tem pri po¬
lo

146

dobi velike voščene sveče, in vedno
je bil kteri duhovni in obilno na¬
roda pričujoč.

Ob štirih se zbere sopet verno
ljudstvo, in vredi se procesija. Škof
zapoje zahvalno pesem „Te Deum“,
„Tebe Boga hvalimo 11 , duhovniki
vzdignejo slavno podobo, in proce¬
sija se pomika proti znameniti cerkvi
s. Vida, kjer je bil tedaj samostan
očetov jezuitov. Tam je bila neka
kratka ali lepa pridiga. Od tam je
šla procesija proti mestnim vratam,
naprej proti mostu in na Trsat. Ko
stopijo z mestnih tal, blagoslovi škof
s čudodelno podobo mesto in morje.
Potem zagrme sopet kanoni in
možnarji. Procesija se porniče na¬
prej po hribu navzgor; hrib je bil
razsvitljen od tal do vrha. Ko dospe
sprevod na prestor pred cerkvijo,
razdeli se duhovščina, plemstvo in
ljudstvo, da napravijo pot škofu in
nosivcem slavne podobe. Mej tem
sopet strel. Kraljico nebeško po-

147

stavijo na svoje mesto na altarju.
Sledile so potem litanije. Slednjič
blagoslovi škof še enkrat pobožno
ljudstvo, duhovstvo in verne meščane,
ter gre potem ž njimi v mesto. Tako
se je sklenila slavnost drugega dne,
9. septembra.

Zadnji dan tridnevnice je bila
o polu petih v jutro hrvaška pri¬
diga; govornik je imel obilo poslu -
šavcev. Ob sedmih je bila druga
hrvaška pridiga. Slovesno mašo je
pel ta dan Janez Fattori, opat in
prošt Pazinski, v škofovski obleki.
Mej mašo je bila laška pridiga. Slo¬
vesnost je tudi ta dan poveličevalo
streljanje z možnarji. Začelo je pa
že mej mašo deževati, in močilo je
do večera. Vsa slavnost se je kon¬
čala s slovesnimi večernicami in
litanijami; za temi je bila še ena
hrvaška pridiga. Po pridigi zapoje
škof zahvalno pesem „Te Deum“.
Zdaj zapojo še enkrat vsi Trsaški
in mestni zvonovi, in ponovljeno

10*

148

streljanje naznanja konec imenitne
slavnosti.

Po zahvalni pesmi odpoje škof
še neke molitve, potem stopi z
mitro na glavi in škofovsko palico
v rokah na altar in s solznim oče¬
som blagoslovi razhajajoči se verni
narod. Štirje redovniki so posta¬
vili potem kronano podobo s trona
sopet na svoje mesto, kjer jo še
dandanes vsak romar lahko vidi, s
tistimi kronami, ki so ji bile pripete
pri tej veliki slavnosti leta 1715.,
osmega septembra. Na osmino kro¬
nanja je pel s. mašo provincijal
očetov avguštincev. S tem so bile
dovršene vse slavnosti.

19. Čudeži in vslišane molitve.

Od tistega časa, ko so angeli
sveto hišico na Trsat prinesli, pa
do današnjega dne, roma *) pobožno

*) Kakor pišeta Dr. M. Rozmanič, žup¬
nik in kanonik Bakerski (28. avg. 1709) in

149

ljudstvo z velikim zaupanjem tjakaj
in Marija ne preneha iskazovati se
»Mater milosti 1 '. To nam pričajo
obilni čudeži in vslišane molitve.
K tem, ki so bili že omenjeni v
tem spisu, dodati jih hočemo še
nekoliko. Vseh pa, kakor nam jih
zgodovina sporoča, ni nam mogoče
zapisati.

škof Senjsko-Modruški grof Adam Ratkaj
(ter papežu Klemenu XT., maja 12, 1. 1715)
v začetku 18. stoletja, da prihaja romarjev
na Trsat iz Avstrijske, Ogerske. Nemške,
Talijanske, Slovenske, Dalmacije, Bosne, Istre
itd. toliko na leto, da jih biva okolu sto
tisoč izpovedanih in obhajanih (zdaj 10 do
16.000).

Obhodi iz bližine pa so bili ti ti: 1) Ve¬
liki petek iz Lovrane in Reke. 2) Veliko¬
nočni ponedeljek iz Veprinca. 3) Binkoštni
praznik iz Boljuna, Paza, Vranje, Lupoglave.
4) Binkoštni ponedeljek iz Grobnika. 5) V
binkoštnih praznikih iz Lovrane. 6) Isti, čas
vsako drugo leto iz Slavine. 7) O s. Trojici
vsako drugo leto iz Vrema; 8) V praznik ss.
Vita in Modešta (15. jun.) iz Kastva. 9) O s.
Janezu K. (23. jun.) iz Hrušice. 10. Isti čas

150

1) Leta 1599 razsajala je v
Reki strašna kuga; smrt je zahte¬
vala dan za dnevom svoje žrtve.
Ljudje so bili zelo potrti in žalostni.
V tej veliki bridkosti zatečejo se k
Materi Božji Trsaški. In glej! Hitro

vsako drugo leto iz Brezovice. 11) Dan 2.
avgusta (porcijunkula) neštete množice od
vseli krajev. 12) Dan 5. avgusta iz Reke.
13) Isti dan iz Grobnika. 14) Dan s. Roka
(16. avgusta) iz Bakra in njegove okolice.
15) Dan 7. septembra (na rojstvo Gospeno)
iz Trnovega, Jelšan, Košane. 16) Iz Loža.
17) Šolska mladina iz Reke ob začetku in
koncu naukov. — Tako je bilo še pred do¬
brimi sto letmi. Kako je gorečnost ohlajala
kažejo pa današnji pičli obhodi. Ti so: 1)
Binkoštni praznik iz Jelenja, Grobnika, Cer-
nika. 2) Dan 2. julija iz Kastva. 3) Dan 5.
avgusta preč. kapitol iz Reke. 4) Prvo ne¬
deljo avgusta kakor pod 1).* 5) Na Rokovo
iz Drage, obeh Kostren (s. Barbare in Lu¬
cije), Kukuljanova, s. Jožefa. 6) Dne 24. avg.
bratovščina iz Reke. — Vsled pomanjšane
pobožnosti se vendar ne vidi, da bi se bilo
blagostanje povečalo; sploh tožijo, da je
zmeraj slabše, ker iščejo ..božjega kraljestva 11
še le nazadnje.

■ :V.-y V . :V H*??; .  '




-• • ■ •> rj. H  l  , v •

■;




■





oje razsajala kuga v Reki,
prikaže se križ nad
cerkvijo, in smrt se
ustavi 1. 1600.

“ *
u k

n 'i

k

|t

151

so bili vslišani njih vzdihi. Nad
svetiščem prikaže se na nebu svetal
križ, ki se začne pomikati proti
mestu, nad kterim postoji okolu
pol ure. Od tega časa prenehala je
bolezen naenkrat, in Rečani so šli
veselo s procesijo na Trsat zahvalit
se Kraljici nebeški. V ta spomin
pridejo po obljubi vsako leto na
praznik Marije Snežiče, 5. avgusta,
s procesijo na Trsat. Mašnik položi
na altar šest sveč rekoč: „Obljubili
smo, milost smo dobili, obljubo po¬
navljamo". V zahvalo imajo tudi
slovesno peto mašo.

2) Leta 1601 taborilo je mnogo
Turkov na bližnjem Grobniškem
polju; namenili so opleniti cerkev
Matere Božje. Ali vstal je strašan
vihar z dežjem, kakor da bi ga bile
čeznatorne moči izlivale. Turki po¬
begnejo vsi preplašeni, vrhu tega
pa še Hrvatje za njimi udarijo, ter
jih mnogo pobijejo in polovijo. Zahva¬
lili so se potem Mariji za to milost.

152

3) Družina grofa Erdodi-ja, o
kterem smo povedali, da je daroval
za ozdravljenje svojega sinu svetišču
srebrni kip Matere Božje, — zado-
bila je še neko drugo posebno milost.
Neki drugi sin tega grofa je bil
slep. Sč zaupanjem se zateče k
Materi Božji Trsaški, in vslišan je
bil. Na začudenje vsim okolu stoje¬
čim je izpregledal. V zahvalo dafo-
val je cerkvi lepi kelih, samostanu
pa obilno milostinjo.

4) L. 1661, 15. avgusta ozdravel
je naglo iz smrtne bolezni Andrej
Bernard iz Gornjega grada. Ker se je
priporočil Materi Božji Trsaški, za-
dobil je to milost. Prišel se je tudi
sam zahvalit in prinesel je obljub¬
ljeno podobo.

5) Leta 1673, 12. julija na¬
padle so štiri dobro oborožene ladje
iz Aljžira dve ladji x maljteških vi-
tezev" — kterih eno je vodil Rečan
Matija Frakassa. Ali kaj hočejo dve
ladji proti štirim, ki so jih obda-

o Tnrki y te kraje priro-
pajo, pa cerkev ugledajo,
hitro pobegnejo, isssg

153

jale. V tej sili se spomni Frakassa
Marije Trsaške; loti se boja in srečno
zmaga. To dogodbo je dal narisati
in prinesel je podobo na Trsat-
leta 1674.

6) Lehko se reče, da je poka¬
zala Marija tudi v sledečem slučaju
svoje vsmiljenje. Neki katoličan iz¬
neveril se je in postal Turek; ko
taki je živel tudi v turškem zakonu.
Milost božja mu je vendar um raz-
svetila. Se ženo in otroki pobegne
in pride v te kraje. Želel je svojo
zmoto popraviti in oprati se svojih
grehov. In z Marijino pomočjo je
to tudi storil. Leta 1680, 2. avgusta
na porcijunkulo, spravil se je se
sveto cerkvijo, in se je očitno od¬
povedal Mohamedovi zmoti. Potem
se je lepo izpovedal in obhajal. Žena
in otroci pa so bili slovesno krščeni;
potem pa sta se oba po cerkvenem
obredu poročila pred altarjem Ma¬
tere Božje — v pričo obilo duhov¬
nikov, žlahtnikov in drugega ljudstva.

154

7) Leta 1692, 22. maja, ozdra¬
vela je s pomočjo Matere Božje
Trsaške neka gospa iz Ljubljane.
Trpela je neprenehoma bolečine v
glavi, ki so ji pa ta dan prestale.
V zahvalo je poslala kito svojih las
na Trsat.

8) Ravno tistega leta je dal
postaviti Janez Uzolin v kapelici
nov altar. Za ta čas, ko so ga po¬
stavljali, treba je bilo čudodelno
podobo kam prenesti. Redovniki so
so sklenili shraniti jo dostojno za
toliko časa v zakristiji; odločili so
se, prenesti jo slovesno s procesijo
tjakaj. Ljudstva je bilo mnogo pri¬
čujočega. Redovniki stopijo v ka¬
pelico in hočejo podobo sneti; ali
na noben način se ne da podoba
zgeniti; čim bolj so si prizadevali
dobiti jo, tim trdniše je stala pri¬
peta. Ker pa ponižni Devici dopada
molitev ponižnih, vslišala je tudi
ona prošnjo nekega ponižnega patra,
kteri jo je kleče pred altarjem milo

155

prosil, da naj izvoli preseliti se za
nekaj časa drugam, dokler ji ne
pripravijo slavnišega mesta. Ko je
kratko molitev opravil, vzdigne ta
pobožni redovnik brez zapreke s.
podobo z altarja. Mej prenašanjem
obdajal jo je majhin ali svetal ob-
lačič; shrambo pa v zakristiji, kamor
so imeli podobo postaviti, napolnila
je čudna svitloba.

Ko je bil altar postavljen,
sklenili so s. podobo še slavniše
prenesti sopet na altar. Iz tega na¬
mena povabi samostanski predstojnik
Nikolaja Salon-a, titularnega škofa
Makarskega, infuliranaga opata in
župnika Trnovskega, da bi on slav¬
nost vodil. Prišlo je mnogo ljudstva,
ki se je uvrstilo v obhod se svojimi
75 znamenji in križi. Opat se poda
v svoji škofovski obleki v zakristijo,
štirje menihi pa v levitovski obleki
čakajo z lepim tronom, da bodo s.
sliko slovesno prenesli. Zakristan
odpre shrambo in glej; svetal oblačič

156

se spet od podobe vzdigne, in raz¬
svetli vso zakristijo, in tudi srca
vernih, da vsi na kolena popadajo
in Marijo ponižno počastijo. Podobo
postavijo varno na tron, ter jo ne¬
sejo v procesiji iz cerkve ven na
prosto. Procesija je šla po pokopa¬
lišču in naprej okolu samostanskega
vrta. Mej tem se je zvonilo in to¬
piči so pokali. Maljteške ladje na
morju pa so streljale s topovi. Opat
je štirikrat blagoslovil svet s podobo.
Ko se vrne procesija v cerkev,
vzdigne se od svete podobe oblačič
zlate barve proti nebu in počasi
izgine. Odpeli so potem „Te Deum“
(Tebe Boga hvalimo), ter postavili
s. sliko na odločeno jej mesto. Leta
1693, 27. januarja poslal je pa Ni¬
kolaj Salon na Trsat Materi Božji
svojo škofovsko kapo, palico in
prsni križ v zahvalo za več milosti,
ki jih je po Mariji prejel. —

9) Leta 1694 ozdravela je na
prošnjo Marije Trsaške neka žena

157

iz Ljubljane. Bila je že na kraju
groba, 8. septembra jo je pa Marija
rešila iz nevarnosti.

10) Ravno tega leta popotoval
je neki gospod iz Ljubljane se svojo
gospo. Po nesreči pade raz konja
in vsakedo bi bil mislil, da se mora
poškodovati; ali mož se hitro obrne
do Marije Trsaške, in ni se mu pri-
godilo prav nič žalega, popotoval
je mirno naprej.

11) Leto poznej zadobila je
žlahtna ljubljanska družina Fieren-
pheil po pomoči Matere Božje Tr¬
saške ozdravljenje svoje edine no¬
vorojene hčerke.

12) Leta 1700 šel je brat Fa¬
bijan Bizijak iz Trsaškega samostana
na vinsko biro v Cerkvenico, dolu
proti Senju. Ko se vrača po morju
z nabranim vinom, nastane hud
vihar; morje se hudo peni, ter
preobrne ladjo in vse, ki so bili v
njej. V tej sili zatečejo se k Devici
Trsaški. Brat Fabijan je bil že na

158

dnu morja; ali glej čudo, spet pride
na vrh, in držečega se za sod vina
vržejo ga valovili na Reško obrežje;
ž njim so se rešili tudi vsi, ki so
bili v ladji, do enega.

13) Leta 1703, 23. novembra
zadobila sta spet dva Ljubljančana
veliko milost, ker sta se priporočila
Devici Mariji Trsaški. Eden je bil
slep ter je ispregledal, drugega je
pa Marija rešila iz smrtne bolezni.

14) Leta 1709 je neki mož iz
Liča na Hrvaškem naenkrat mutast
postal. Zdravniške pomoči mu niso
nič koristile. Načelnik soseske sve¬
tuje ženi, da naj bi se zatekli k
čaznatorni pomoči. Revež priroma
na Trsat, milosti iskat. Komaj stopi
v cerkev, že čuti, da mu je nekaj
bolje; ko pa v kapelico pred altar
stopi, odveže se mu jezik popolnoma,
tako da so se vsi čudili. Pobožno
opravi sveto izpoved, ter se vrne
ves radosten domov.

159

15) Tudi pri Novemmestu po¬
kazala je Marija svojo mogočnost.
P. Pavlin Rutar, sporočil je sledeče
na Trsat: „Naznanjam, da se je
14. tega meseca (t. j. decembra 1721)
preobrnil čoln s tremi osebami na
izstopivši Krki pri Strugi. Čoln se
se je potopil, in one so bile poldrugi
četrt ure večinoma pod vodo. Kakor
hitro je pa neka pobožna oseba na
pomoč poklicala kronano Mater mi¬
losti  na Trsatu, prišle so vse tri
žive in nepoškodovane na suho.
Tega čudeža bil sem očevidna priča
jaz Pavlin Rutar, vikar in pridigar
reda Manjših bratov okrajine s.
Križa, hrvaško-kranjske. “

16) Neka dolga in huda bolezen
je trpinčila Frpnčiška Domines-a..
Goričana. Pomoči je iskal pri Ma¬
teri Božji Trsaški, in dobil jo je
tudi. Napravil je neko obljubo, ktero
je potem ispolnil in na Trsat prišel
6. septembra 1724.

17) Čudno je tudi to ozdrav¬
ljenje. Andrej Orešič s Kranjskega.

160

bil je pet let slep. Priporoči se Ma¬
teri Božji na Trsatu in obljubi tudi
tjakaj romati. Kraljica nebeška ga
vsliši, in podari mu dragi zaklad
vida. Hvaležno se ji pride zahvaliti
9. maja 1726.

18) Ravno to leto dogodil se je
drugi čudež, ki gaje vredno opomniti.
Neka Ipavka, Helena Mahorčič, bila
je od rojstva šepava, da so jo mo¬
rali pestovati do 35. leta. V tej
žalosti zateče se k Materi Božji
Trsaški in obljubi tjakaj romati 17.
maja 1726 prinesejo jo domači na
Trsat. Ko pridejo do vznožja hriba
glej čudo! vzdignila se je nekoliko
že sama. Ko je pa potem v cerkev
stopila, ozdravela je naenkrat po¬
polnoma, in hitela pred altar goreče
zahvaliti se Materi milosti.

19) Leta 1727 dobil je posebno
milost od naše Matere Božje tudi
Peter Uzolin iz Skednja pri Trstu.
Razsajala je 7. avgusta huda ne¬
vihta; strele so strašno po zraku

161

švigale; tri se zaženejo o petih po¬
poldne se strašno silo v grad, ki
je bil pod Uzolinovim varstvom.
Zadele so ravno v kuhinjo, kjer je
bil ravno on se svojim sinčekom.
V tej strašni nevarnosti priporoči
se naglo Materi Božji na Trsatu,
Zruši se mnogo kamenja skupaj,
ali po Marijini milosti ostaneta on
in sinček nepoškodovana. V zahvalo
prišel je 15. avgusta se svojo ženo
bosonog in peš na Trsat, prinesel
je obljubljeno podobo in lepo svečo
ter se Materi milosti  lepo zahvalil.

20) Od 1. novembra 1728 do
21. julija prihodnjega leta ležala je
od smrtne bolezni trpinčena Agata
Premrl iz Vrhpolja pri Ipavi. Videti
je bilo, kako se ji vsaki dan smrt
bliža; moči so jo vedno bolj zapu¬
ščale in telo je otrpnilo. V teh
okoliščinah obišče jo neki neki so¬
sed ter ji reče: „Zakaj se ne poslu-
žiš tega znamenitega leka, ter na
pomoč pokličeš nebeško Devico Tr¬
li

162

saško; ki je obilna v svoji rado¬
darnosti?" Bolnica posluša pazljivo
te besede, dobro jih premisli, ter
obljubi romati na Trsat. Potem reče
domačim: „Na Trsat pojdem k Ma¬
riji, mojemu veselju." Oh, v grob,
v grob te bomo kmalu nesli; nikar
na Trsat ne misli". „Da, pojdem",
odgovori ona, „in zdrava bom tjakaj
prišla". Marija je to njeno zaupanje
z veliko milostjo poplačala. Bolnica
vstane, in v dveh dnevih je bila že
na Trsatu; 23. julija se je že na
tem mestu Kraljici nebeški goreče
zahvalila.

21) Leta 1724 trpel je strašne
bolečine na kamenu P. Leonard
Marija s Krka, provincijal frančiš¬
kanov dalmatinskih. V tej preveliki
stiski obljubi obiskati Mater milosti
na Trsatu, ako ozdravi. In glej čudo!
nemudoma vstane zdrav. 8 junija
prišel je resnično na Trsat.

22) Leta 1733 obolel je na
smrt sinček barona Jurija Vajkarda,

163

vojaškega poveljnika na Moravskem.
Pobožni oče se priporoči naši mi¬
lostni Materi in s. Frančišku Sera-
finskemu. Obljubi tudi napraviti
otroku frančiškansko obleko in ro¬
mati na Trsat. Komaj so tako obleko
postavili na posteljo, je otrok ozdra¬
vel v veliko veselje starišev, ki so
se prišli Mariji zahvalit 21. maja
1734.

23) Mogočnost Matere Božje
Trsaške občutil je tudi Napolitanec
Emanuel Tughi. V svojih velikih
stiskah priporočil se je Materi mi¬
losti;  obljubil je tudi svetišče obi¬
skati, ako bode vslišan. Marija je
njegove prošnje vslišala, ter mu
milost iskazala.

24) Leta 1738 ležal je v bol¬
nišnici „Vsmiljenih bratov" na Du¬
naju Anton Kastelec, duhovnik.
Bil je na smrt bolan in brez upanja,
da ozdravi. Ali on si poišče veščega
zdravnika. Priporoči se kronani
Kraljici, in ona mu je podelila po¬
li*

1G4

polnoma zdravje. Hvaležno je pri¬
romal potem na Trsat počastit
„ Mater milosti. “

*

"K*

To je le malo število milosti,
ki jih je Trsaška Kraljica podelila;
zgodovina nam jih sporoča še mnogo
več. Hoteli smo pri tej zbirki ozir
jemati bolj na znamenitost posa¬
meznih čudežev in na to, ako so
se tudi mej Slovenci godili. —
Zgodovina nam sporoča, da so ču¬
tili zlasti mornarji potrebo klicati
Trsaško „Morsko zvezdo" na pomoč,
in mnogokrat jih je tudi rešila. Po¬
dobe pod korom v cerkvi nam pri¬
čajo, da tudi v novejših časih ni
jenjala Marija tim vbožcem milosti
deliti. Še te dni prinesel je neki
mornar Mariji v dar svečo, tako
veliko, kakor je sam; moral jo je
dati navlašč za to napraviti. Dobil
je milost od Marije. Tudi druge
stvari iz novejših časov nam pri-

165

čaj o, da vedno še na Trsatu živi
studenec milosti.

20. Odpustki, ki se morejo dobiti
na Trsatu.

Kakor sploh svetišča, tako ima tudi
Tršat neke dneve, ko si morejo romarji več
milosti in dobrot pridobiti. Namestniki Kri¬
stusovi v Rimu potegovali so se za to slavno
svetišče in branili so njegove pravice, in ob
enem podelili tudi več odpustkov.

Leta 1455 podelil je papež Kalist III.
vsim kristijanom, ki se ispovejo, obhajajo
in potem Trsaško cerkev obiščejo, odpustek
7 let in sedemkrat šliridesetdanske odpustke
in sicer na sledeče dneve: vse nedelje celega
leta, na praznik rojstva Kristusovega in
njegovega ustajenja, na binkošti, na praznik
posvečenja cerkve, na dneve posvečene Ma¬
teri Božji in apostolom.

Inocencij XII. podelil je popolnoma
odpustek enkrat v letu vsakemu, ki se ispove.
obhaja in Trsaško svetišče obišče kterikoli
dan. V Rimu 24. januarja 1692 *).

Klemen XI. dovolil je obhajati 10.
maja, kot dan prihoda s. hiše, Trsatu in

*) Ta odp. se obnavlja na 7 let; zadnjič 21.
nov. 1889. Leon XIII.

166

celi škofiji Senjsko-Modruški, kakor tudi
celi frančiškanski okrajini s, križa, leta 1709.
Ker je pa želel še bolj znamenitost tega
dneva povzdigniti, in Trsaško svetišče povi¬
šati, dovolil je leta 1717 popolnoma odpustek
vsem kristijanom, ki se ispovejo, obhajajo
in svetišče obiščejo, ter tamkaj molijo za
povišanje s. cerkve, za uničenje krivoverstva
in edinost kristijanskih vladarjev.

Pobožni kristijan pa lahko dobi na
Trsatu še mnogo več odpustkov, kakor te,
ki smo jih tukaj našteli. Trsaško svetišče
izročeno je namreč redovnikom s. Frančiška
in po frančiškanskih cerkvah se more dobiti
večkrat popolnoma odpustek. Tretjorednik
more dobiti odpustke rimskih postaj. Molitve,
ki so v Rimu naložene, da se zadobe postajni
odpustki, so mnoge in dosti zamudne. Udje
ITI. reda pa se morejo udeležiti vseh teh
duhovnih milosti in pravic, ne da bi jim
bilo treba hoditi v Rim, ako le cerkev obi¬
ščejo, v kteri je III. red, in tamkaj po na¬
vadi molijo za potrebe s. cerkve, vsaj 5 oče-
našev. Ti dnevi in odpustki so

1) 1. in 6. januarja (novega leta in ss.
treh kraljev dan), tako isto tri predpepelnične
nedelje (imenovane po latinski septuagesima,
seksagesima, kvinkvagesima) — odp. 30 let
in 30 kvadragen (t. j. odpuščenje časnih
kaznih, ki bi se mogle dostati s cerkveno
pokoro 30 let in toliko 40danskih postov.)

167

2) Pepelnično sredo in 4. nedeljo v postu
— 15 let in 15 štiridesetnic.

3) Cvetno ali oljično nedeljo — 25 let
in 25 štiridesetnic.

4) Veliki četrtek — popolni odpustek
(po izpovedi in s. obhajilu.)

5) Veliki petek in veliko soboto — 30
let in 30 štiridesetnic.

6) Druge dni 40 danskega posta, ob praz¬
nikih in delavnikih, kakor tudi kvaterne dni
tega posta — 10 let in 10 štiridesetnic.

7) Veliko nedeljo — popolni odpustek
(po izpovedi in s. obhajilu).

8) Vse dni velikonočne osmine z belo
nedeljo vred, na s. Marka dan, in 3 dni ob¬
hodov v križnem tednu — 30 let in 30 šti¬
ridesetnic.

9) Vnebohod Gospodov — popolni od¬
pustek (po izpovedi in s. obhajilu).

10) V soboto pred binkoštmi — 10 let
in 10 štiridesetnic.

11) Binkoštno nedeljo in dalje do so¬
bote skozi celi tjeden — 30 let in 30 štiri¬
desetnic.

12) Kvatemo sredo in petek in soboto
meseca septembra (kimavca), kakor tudi
1- 2 ., in 4. nedeljo v adventu — 10 let in
10 štiridesetnic. 3. nedeljo pa — 15 let in
15 štiridesetnic.

13) Kvaterno sredo, petek, soboto v ad¬
ventu — 10 let in 10 štiridesetnic.

168

14) 24. decembra (grudna) t. j. sveti večer
božično noč pri polnočni maši, in pri drugi
s. maši božični dan vjutro — 15 let in 15
štiridesetnic.

15) Na božični dan pri zadnji veliki maši,
in nedelje — popolni odpustek (po izpovedi
in s. obhajilu).

16) Na dan s. Štefana, s. Janeza evan¬
gelista, in nedolžnih otročičev dan — odpu¬
stek 30 let in 30 štiridesetnic.

Vrhu vseh teh obilnih odpustkov so po¬
delili papež Leon XII. (28. febr. 1827) od¬
pustek 40 let in 40 kvadragen vsem vernim
— (ne le III. rednikom) —■ kolikorkrat v
40 danskem postu skesano obiščejo cerkev,
v kteri je postaja — t. j. III. red — in po¬
polni odpustek po izpovedi in obhajilu, ako
tisto obiskovanje skozi tri dni vsaj po enkrat
na dan opravijo.

Kaderkoli moliš pred sedmimi altarji*)
za mir in edinost krščanskih vladarjev, iz¬
trebljenje krivoverstva, povišanje s. cerkve,
dobiš vse one odpustke, ki so podeljeni
cerkvi s. Petra v Rimu, kakor če bi sam
obiskal odločenih 7 alt. v nji. (Privilegium 7
altarium basilicae s. Petri in Vaticano). (26.
.nov. 1889. Leon XIII).

*) Ti so: s. Mihael; s. Anton; s. Peter, s. Ana,
s. Frančišek — na drugi strani: s. Katarina, s. Ni¬
kolaj. (Menjata se s. Nikolaj in s. Nepomuk.)

169

Marija ni toraj zastonj pripeljala na svoj
kraj sinove svetega Frančiška, ker je vedela,
da bodo namestniki Kristusovi skrbeli za
obilne odpustke po njih cerkvah.

21. Nekteri obljubiti darovi.

1) Pod korom nahajajo se — ali bolje
so se — obročki, oviti s pavolo, prepleteni
s trakovi, znaki ladji, porinjenih v morje, in
ob enem priporočila v Marijino varstvo.

2) Po cerkvenih stebrovih in zidovih
vidiš mnogo podob, še dosti lepo narisanih
in slikanih, ki kažejo grozne prizore na
morju, in kako so se rešili brodarji, oblju-
bivši se k Materi Božji na Trsat.

3) Na stopovih altarja v kapelici najdeš
dvoje pločatih svečnikov, obljubni dar ce¬
sarja Leopolda I.; eden ima utisnjeno po¬
dobo cesarjevo, eden podobo njegovega sina
Jožefa I.

4) Na čelu kapeličnega altarja opazuješ
srebrno pozlačeno krono, obljubni dar vrlih
Senjanov. Leta 1615 so se ti pripravljali, da
udarijo na Turka. Vedoči pa. da se delo po¬
sreči, kjer je Božja pomoč, obrnili so se na
Mater božjo. Ojunačeni stopajo na bojišče.
Zakličavši Marijo, napadejo nevernika, in
vsega razbijejo.

5) Na desni in levi v kotičih kapele pri
mreži stojite ogromni sveči, z nadpisom: ex

170

voto  (po obljubi), dar hrabrega vojaka Pe-
riševiča (in zapovednika Kružiča. Zgodba je
ta. Leta 1527 so Turki oblegali trdnjavo Klis
v Dalmaciji. Bakota, turški Golijat, se je nor¬
čeval s kristjani, ter jih klical, naj pokažejo,
če so za kaj. Med krščanskimi vojaki je bil
Miha Periševič, tudi hrust, vendar se ni za¬
našal na svojo moč. Ta se odloči pomeriti
se Turkom, obljubivši Materi Božji na Trsatu
voščeno svečo svoje velikosti, če iz boja
pride živ in zdrav. S takim zaupanjem odušen
zagrabi predrznega Turka, podere na tla,
odseka glavo, in tako trdnjavo oslobodi ne¬
vernih sovražnikov. Izvršujoč vesel obljubo
prinese voščenico 6' visoko in 3" debelo.
Druga je bržčas od poveljnika.

6) V sakristiji pri vratih visi lepi križ
iz svetega lesa (ebanine). Drag. Jaklič, delo¬
vodja v lojdovi livarni v Trstu, pisal je dne
26. aprila 1866 tako: Po opravkih sem bil
v Reki. Nenadoma jamejo sina mojega oči
boleti, in zelo se je bilo bati, da mi otrok
oslepi. V ti stiski se obrnem na Boga, pa
grem na Trsat pomolit. V cerkvi ugledam
mnoga obljubila, znamenja dobljenih milosti.
Zdaj obljubim tudi jaz, da s svojo roko na¬
pravim križ, če mi sin ozdravi. To se je
zgodilo, in zdaj hitim obljubo izpolnit«.

7) Največa svetilka pred altarjem je dar
Senjskega kanonika Andreja Pilepiča v za¬
hvalo zadobljenega zdravja. — Gosp. Spiro

171

Kleškovič iz Trsta je poklonil drugo, ker mu
je sin ozdravel.

8) Cesar Karol V. je daroval majhen
cesarski orel iz zlata, prekrasno olepšani z
biseri. Kaj takega ne more darovati kedor-
sibodi.

9) Cesar Leopold I. je poslal zastav,
uzetih Turku pri Budimu 1. 1693.

10) Slavna cesarica Marija Terezija je
poslala svetišču mašni plašč z dalmatikama,
njeno delo, zeleni baršun, s srebrnim vezivom
prepleteno. Iz samostanskih zapisnikov vi¬
dimo, da je bila cesarska hiša zelo naklo¬
njena svetišču Tršaškemu. Ona se je tudi
zelo potegovala za Martina Frankopana za¬
puščino, ktero so si lastili malovestni ljudje.

11) V istem altarju je relikvijarij ž^dolg,
2 s / 4 ‘ širok, v podobi moštrance, ki ima 36
koščic, raznih svetnikov z nadpisi v bosenski
cirilici. — Dar knjeginje Barbare Despotovice
znak zahvale in priporočbe, 1. 1517.

12) Na enem stebru je podobica v ve¬
likem okviru. Znamenita je, ker ni izgorela,
dasi je bila dolgo v živem pepelu, le malo
je ožgana. Je iz požara frančiškanskega sa¬
mostana v Klancu 1714.

13) Grof Porcija (s soprogo roj. Auer¬
sperg) je darovala Trsaški cerkvi (1636) re¬
likvijarij z nekimi koščicami enega nedolž¬
nih otrok, umorjenega po Herodu. Ta se

172

daje poljubljati vernim na god nedolžnih
otročičev.

Še drugih obljubil — podobe rok in
nog, prsi, itd. — poobešenih okolu Matere
Božje, moreš sam videti.

Med temi so še trije kelihi, umetalno
izdelani, kakor jih danes ne napravljajo.

22. Kapele Marijine cerkve
Trsaške,

1. Najznamenitiša je Loreška,  imenovana
svetišče.

2. Kjer je altar s. Petra, s. Ane, bile
sta nekdaj kapeli, kterima zidovje je odstra¬
nila potreba časa.

3. Kapela s. Antona. Postavil jo Fran-
kulin, poglavar Grobnika, 1. 1691, ker ga je
ta prijatelj Božji rešil strašnih skrbi.

4. V kotu na hodniku je kapelica s. Fran¬
čiška, Napravil jo M. Rakamarič 164-7. Tu
se shajajo tretjoredniki.

5. Na hribu zunaj je kapelica s. Niko¬
laja iz rezanega kamena iz 1. 1531. P. Kru-
žič je veliko brodaril po morju, ker je bil
vrhovni zapovednik trdnjave Klis v Dalma¬
ciji proti Turkom. Ž njo se je priporočal s.
Nikolaju, ščitniku brodnikov.

6. Drugo podobo je postavil Tržačan,
Karel Wassermann, 1. 1628, ker je bil veliki
častilec Matere Božje.

175

7. Tretjo niže je sezidal Nikolaj Fran¬
kopan 1294, preč ko je izginila s. hiša. Spo¬
min tega dogajaja usekan je v kamen na
drugi strani.

8. Četrto na obronku je vzdignil Ga¬
briel Ajheljburk, c. k. zapovednik v Brinju,
plemenitaš Kranjske, Koroške, Štajarske,
dobri otrok Marijin, 1. 1725.

9. Čisto na vznožju je bila peta. Na levi
in desni je izdolbina, v nji podoba. Na čelu
zunaj je Mati Božja z Detetom v naročju s
podpisom: Consolatrix afflictorum — tola-
in ica žalostnih.

Na hrib vodi 414 kamenitih stopnjic.
kterih malokdo sešteje. Pobožni romarji grede
raje molijo.

10. Na vzhodnji strani je kapela s. Lov¬
renca iz 1. 1478. Na veče praznike je v nji
služba Božja. Na s. Lovrenca se dobiva po¬
polni odpustek.

11. V obližju te je stala še druga, po¬
svečena s. Luki, a že 1. 1614 so bile zgolj
podrtine. Njene rušine je rabil Glavinič, ko
je povečeval svetišče.

* -x-

*

Na Trsatu sta še dve hiši
božji : župna cerhev s. Jurja in ka
pelica v gradu. Na mestu današ-

174

njega s. Jurja je stala popredi mnogo
manjša cerkev, in pred njo še
manjša. Prvo so postavili Franko¬
pani. Celih šest sto let se nič ne
ve o župnikih T. Še le na koncu
12. stol. (1180) se imenuje Vazmina
ko župnik T. Za njim sledi znani
Aleksander, v kterega času se je
zgodil prenos s. hiše na Trsat *).
Za njim je presledek 2'/a stoletja;
v 16.'stol. pa se začenja nepretrgana
vrsta župnikov T. Leta 1660 je
cerkev dozidal ž. Antonič 1247 li¬
brami zlata; 1. 1657 razširil poko¬
pališče. Danes je na njega mestu
župni vrt, a Trsačani se pokopavajo
na samostansko zemljo. Potres 1.
1750 je cerkvi zelo nahudil. Po¬
družnica ji je kapelica s. Križa v
Pod vežici, zid. 1676. — Kapelica v

*) V župni matici stoji zapisano tako:
Letta 1291 Biasse Plovan Tersatski Pop Ale-
xander d’ Giorgio, ovi Plovan bisse tada,
kad sveta kuchia od Nazareta na Trsat pre¬
nesena bi.

177

obsegajoč

vse navadne pobožnosti

na čast

device in matere bo%je

MARIJE.

12

178

Pozdravljena, Marija! Milosti si
polna. Luka, 1.

Blagoslovljena si med vsemi
ženami. Bog ti je ime tako pove¬
ličal, da bo tvoja hvala vedno med
ljudmi, kterikoli se bodo spominjali
Gospodove moči. Jud. 13, 23.

Če hočeš deležen biti Marijine
priprošnje, posnemaj njen vzgled.

S. Bernard.

Kaj je molitev drugega, kakor
če se duša vzdiguje s pozemeljskega
k nebeškemu, če išče onega kar je
zgoraj, če hrepeni po onem kar še
ne vidimo. S. Avguštin.

Stanovitni bodite, kader molite,
in bdite, kader hvalo dajete.

Kolo.kmom, 4,  2.

Če molimo sami zase, sili nas
potreba, za druge, pa ljubezen —
in Bogu je prijetniša ona molitev,
ki mu jo pošiljamo ne iz potrebe,
ampak iz ljubezni. s. Gregor.

— -SKSŽs-


179

Predgovor.

(Moreš ga brati tudi sicer ob Marijinih
praznikih).

Res pravo je in spodobi se, da
Mater Gospodovo bogoljubno in
vedno častiš. Tako govori s. Bernard:
„ Premislite dobro, s koliko pobož¬
nostjo imamo častiti Marijo po volji
tistega, ki je vanjo položil obilost
vsega dobrega. Če imamo v sebi
kaj upanja, kaj milosti, kaj blagra,
moramo spoznati, da prihaja od nje,
ki vzhaja v preobilosti veselja. Zares
je ona rajski vrt, v kteri božji veter
ni le dihnil, ampak vsega presapil,
tako da se njegove blage dišave, to
je: darovi milosti, povsodi razpro¬
stirajo in razlivajo. Odstrani solnce,
ki razsvečuje svet, kje najdeš svet¬
la*

180

lobo dneva? Odmekni Marijo, to
svetlo morsko zvezdo, in kaj ostaja, če
ne mrak, smrtna senca, gosta tema ?
Častimo toraj Marijo iz vseh moči
svojega srca, se vsemi čuti svoje
duše, ker je taka volja onega, kije
sklenil, da nam bo dajal vse po Ma¬
riji. — Morda se bojiš hoditi k
Očetu? Glej, dal ti je srednika, Je¬
zusa. Ali hočeš imeti tudi pri njem
priprošnika? Le k Mariji se zateci.
Ne dvoji, da bi ne bila vslišana,
saj je mogočna. Gotovo bo Sin vslišal
Mater, Oče pa Sinu. Ljubi moji! ta
je lestva grešnikom, na njo se naj¬
več zanašam, od nje vse upam;
kako bi ji mogel Sin odreči, ali pa
on ne vslišan biti? Ne eno, ne
drugo. Marija, milost si našla pred
Bogom,  dejal je angel. O velike sreče!

Vselej bo našla milost, in milost
je, ktere potrebujemo. Kaj bi tudi
mogli drugega želeti ? Če milosti
iščemo, iščimo je po Mariji, zakaj
česar ona išče, najde; nikdar za-

181

stonj ne prosi. — Vsi rodovi te
blagrujejo, o božja porodnica, o
gospa sveta, o kraljica nebes, ki si
vsem narodom porodila življenje in
čast. V tebi imajo angeli veselje,
pravični milost, grešni odpuščanje
vekoma. Po pravici gledajo na te
oči vseh stvari, ker je dobrotna
roka Vsemogočnega v tebi in po
tebi vzpostavila in popravila, kar¬
koli je bila vstvarila. — O ti smrtni
človek, kedor češ bodi, ki vidiš, da
tukaj dolu ne hodiš po trdnih tleh,
da te na vožnji tega življenja vihar
in val preganjata, ne obračaj očesa
od presvetle zvezde Marije. Kader
se pripravljajo viharji izkušnjav,
kader ti prete ostrice bridkosti, glej
na zvezdo, kliči Marijo! Kader te
vzdigajo šumeči valovi napuha, časti-
željnosti, razjarjenosti, zavidnosti,
poglej gori, na zvezdo, kliči Marijo.
Kader jeza, lakomnost, mesenost
pljuska v čolnič tvojega srca, po¬
gleduj na Marijo. Če te straši ostud-

182

nost tvojih grehov, če te meša ne¬
mirnost vesti, če te plaši grozna
sodba, če te požira brezno žalosti
in obupnosti, misli na Marijo. V ne¬
varnostih, v stiskah, v negotovostih
kliči Marijo. In da boš deležen njene
priprošnje, ne odstopaj nikoli od
njenega lepega življenja. Ne boš
zašel, če hodiš za njo; ne boš obu¬
pal, če prosiš njo; ne boš grešil, če
vedno misliš na njo; ne boš greznil,
če te ona drži. V njenem varstvu
hodiš brez strahu; v njenem vodstvu
se ne utrudiš, in gotovo boš dose¬
gel blaženi namen, ki ga želiš. —
Molči naj o tvojem vsmiljenju, o
sveta Devica, ki se je v svojih po¬
trebah na te obračal, pa vslišan ne
bil. Mi, bore tvoji služabniki, se ve¬
selimo tebe zavoljo tvojih čednosti;
sebe pa se veselimo zavoljo tvojega
vsmiljenja. Preslavljamo tvojo de-
vičnost in ponižnost; vsmiljenje
tvoje pa nas slajše preveva; vsmi¬
ljenje objemamo z večo ljubeznijo;

183

večkrat mislimo nanj, večkrat ga
kličemo; zakaj vsmiljenje je storilo,
da se ves svet prenavlja; vsmiljenje
je doseglo izveličanje vseh. Na ta
studenec naj hiti naša žejna duša;
v to bogato vsmiljenje se goreče
zatekajmo v svoji revi. Oblagordar-
jena Devica! pokaži svojo dobroto
in miloto s tem, da svetu oznaniš
milost, ki si jo našla. Zadobi s sveto
prošnjo svojo dolžnim odpuščenje,
bolnim ozdravljenje, malosrčnim
osrčenje, stiskanim tolaženje, v ne¬
varnostih živočim pomoč in rešenje.
— Preblažena Devica je kraljeva
pot, po kteri je k nam prišel Odre¬
šenik. Toraj ker vemo pot, hočemo
si prizadevati, da bomo po njem
hodili k onemu, kteri je po njem
prišel k nam dolu. Skrbeti hočemo,
da bomo po tem potu milost do¬
segli pri njem, ki je po tem potu
prišel v našo revo. — Poljubljajmo,
preljubi, sledove Marijinih stopinj,
in padajmo pred njene blažene noge.

184

Držati se je hočemo, in ne je pu¬
ščati od nas, dokler nas blagoslovi,
kajti je mogočna. Res, Marija je po¬
stavljena, da sreduje med Kristusom
in cerkvijo. — Jezusa Kristusa lju¬
bezen je ona izvoljena strelica, ki
Mariji duše ni le ranila, ampak vso
prebola: tako da v deviškem srcu
ni bilo ničesar brez ljubezni, tako
da je ljubila iz vsega srca, iz vse
duše, iz vseh moči.“

O sladko srce Marijino bodi mi
rešenje.

(300 dni odp. vsakrat. Ob mesecu popolni).

Neomadežano srce Marijino,
prosi za nas! (100 dni vsakrat).

O Marija, brez madeža spočeta,
prosi za nas, ki k tebi pribežimo.

(100 dni vsakrat).

O gospa moja, o mati moja,
spomni se, da sem tvoj. Varuj me,
brani me, kakor svojo last in posest.

(40 dni odp. vsakrat).

185

Jutranja pobožnost.

Moli. kolikor ti je mogoče; čim več,
tim bolje: a nikdar ne vstajaj brez misli na
Boga. Molitev je tudi delo, božje delo, delo
najlepše in najboljše. Za vse dobiš časa, za
jesti in piti in spati, za Boga ti pa časa
zmanjkuje? Za Boga, ki ti bodi oče in mati,
brat in sestra, prijatelj, dobrotnik, plačnik?
Vse imaš od njega!, njemu tudi vse daruj in
posvečuj. Telo ne živi brez hrane, duša tudi
omedli brez svojega živeža, brez molitve.
Izgubljen je dan, ki ni Bogu dan. Ni treba,
da se držiš prav teh molitev; to je le poduk
in navod; le sam še kaj pristavi in bolje
opravi. Ž ljudmi veš toliko govoriti; stoječ
pa pred svojim Očetom nebeškim boš nem?
Da bo tvoj opravek Bogu prijetniši, izročaj
ga po Marijinih rokah, in da bo zaslužniši,
v eži ga s zasluženjem Kristusovim.

I.

V imenu Boga f Očeta in f Sina
' m  f svetega Duha. Amen.

(Vsakrat 50 dni odp. — 100 če z blagoslov¬
ljeno vodo.)

186

Angelj Gospodov je oz . . ,

Verujem v Boga Očeta . . .

„Moj Bog in moje vse!“

(Vsakrat 50 dni odp.)

Tvoja očetovska roka me je
varovala nocoj. Dušno in telesno
nesrečo je odganjala od mene. Za¬
hvaljujem se ti iz vsega srca. Ti,
ki vladaš celi svet, tudi mene, revne
stvari ne pozabiš. Iz nič si me
vstvaril, po svoji podobi naredil, za
otroka vzel, naj te ljubim ko svo¬
jega Očeta. Ti si me neskončno
ljubil še preden sem te poznal. Tudi
jaz te hočem ljubiti iz vse svoje
duše. Gledati hočem na tvoje za¬
povedi, ki mi kažejo pravo pot, do
tebe, v nebesa. Ko jutranji dar ti
prinašam svoje srce, vse misli in
želje. Karkoli bom delal, storjeno
bodi v tvojo čast, v odpuščanje
mojih grehov. Tudi hočem voljno
prenašati vsako trpljenje iz ljubezni
do Jezusa in Marije, in v tolažbo
dušam v vicah. Trdno sklepam, da

187

vedoma ne bom grešil. Vem pa, da
bodo ostali moji sklepi brez sadu,,
če jim ti ne daš rodu. Zato te pro¬
sim, daj mi ti moči, da dobro spoz¬
nam, in kar je tebi prijetno storim.
Malomaren sem v dobrem: ti me
izpodbujaj; slab sem: ti me okrep-
ljuj; nagibljem na hudo: ti me vračaj
od greha; bojevati se moram s to¬
likimi sovražniki: ti mi na strani
stoj, da ne omorem in ne padem.
Tega te prosim zase. pa tudi za
vse ljudi, ker si ti naš Oče, mi vsi
tvoji otroci, bratje in sestre med
seboj. Daj nam, kar nam je v dušni
in telesni prid. Nikogar nisi vstvaril,
da bi ga pogubil; zatoraj, o Gospod,
bodi nam milostiv. Odpuščaj nam
grehe zavoljo jagnjeta, ki jih od-
jemlje. — Presveta devica in mati
božja Marija! ti nikogar ne zapustiš,
ki se zateče v tvoje varstvo. Zato
te kličem: prosi tudi ti zame svo¬
jega božjega Sina, da bom ovarovan
vsega hudega in pogubljenja. Izprosi

nam ponižnosti in ljubezni, krat¬
kosti in miru, in vseh onih čed¬
nosti, ktere so tebe vzviševale, da
tudi mi pridemo v tvojo nebeško
družbo. Sveti Jožef, moj sveti patron,
in vsi svetniki, posebno vi, ki ste
današnji dan zapustili solzno zemljo,
ki ste živeli v mojem stanu, zdaj
pa se v nebesih veselite božjega
plačila: prosite za nas, da bomo
vedno boljši otroci božji. Angel moj,
ki si mi dan od Boga, varuj me
vselej in povsodi, in vodi me tako,
da srečno pridem v veličastvo, v
kterem prebiva: Jezus, Marija in
Jožef.

Jezus, Marija, Jožef! vam podar¬
jam svoje srce in svojo dušo.

(100 dni odp. vsakrat).

II.

Moj večni Bog! V najponižniši
molitvi poklekujem pred tvojo ne¬
skončno veličastvo, in ti darujem

189

vse svoje misli, besede in djanja
tega dne, ter delam namen, vse de¬
lati in početi iz ljubezni do tebe, v
tvojo čast, v izpolnjenje tvoje Božje
volje, v tvojo službo, v tvojo hvalo
in slavo, v svoje razsvetljenje v skriv¬
nostih naše svete vere, v dosego
večnega izveličanja, in v zaupanje
v tvoje usmiljenje, da bi zadostil
tvoji Božji pravici za toliko velicih
grehov, potolažil uboge duše v vicah
in milost resničnega ispreobrnjenja
zadobil vsem grešnikom. Da kratko
rečem: Napravljam namen, vse svoje
dela opravljati v edinosti s tistimi
najčistejšimi nameni, ktere sta imela
Jezus in Marija v življenju, in jih
imajo vsi svetniki v nebesih, in vsi
pravični na zemlji. Ta svoj namen
bi hotel podpisati s svojo krvjo, in
ga ponoviti vsaki trenotek, kolikor
jih je v večnosti. Sprejmi, o moj
Bog, milostno ta dobri namen, in
dodeli mi svoj sveti blagoslov in
izdatno milost, da ves čas svojga

190

življenja nobenega smrtnega greha
več ne storim, izlasti ta dan ne, ko
želim in nameravam, vseh odpustkov
se vdeležiti, ktere morem dobiti. Že¬
lim tudi vse svete maše slišati,
ktere se bodo danes darovale po
vsem svetu, in jih vse v prid obr¬
niti ubogim dušam v vicah, da bi
bile rešene svojih muk. Amen.

100 dni odp. enkrat na dan; popolnoma
odp. enkrat v mesecu z navadnimi pogoji,
ako se moli cel mesec vsaki dan. Pij IX.
<>. kim. 1867.

Presveta Marija, prečista devica,
preblažena mati, izvoljena hči ne¬
beškega Očeta, in svetega Duha pre¬
slavna nevesta! tudi danes se ti
vsega izročam: tvoj pokorni hočem
biti, ostani tudi ti meni ljuba mati.
Tebi posvečujem svoje telo in svojo
dušo, in vse moje dejanje in nehanje.
Zatekam se v tvojo materino do¬
broto. Prosim te, govori zame pri
svojem ljubem Sinu, da ostanem v
njegovi milosti, da mi ne bodo ško-

191

dovale zalezbe hudobnega duha.
Hočem te imeti za vzgled, kako mi
je živeti, da bo moje življenje pri¬
jetno v božjih očeh. Vzemi me v
svoje varstvo, o premila mati vseh
vernih, da me izkušnjavec ne pre¬
maga. Glej, o Marija, tvoj služabnik
sem, ali vsaj hočem biti, ne zame¬
tuj me izpred svojega obličja. Ne
dovoli, da bi odstopil od tvojega
Jezusa in svojega božjega Odreše¬
nika, da s teboj obstojim pod nje¬
govim svetim križem do konca svo¬
jega življenja. Tako bom sveto mislil,
sveto želel, sveto govoril, sveto de¬
lal in sveto umrl, ter se kedaj bla¬
žen veselil in užival lepoto presvete
Trojice, ki je tebe, o Marija in moja
fnati, povzdignila nad vse angele
in svetnike.

O Oče, o Sin, o sveti Duh! 0
presveta Trojica! 0 Jezus! 0 Marija!
Vi blaženi angeli* in vsi svetniki
nebeški! Zadobite mi te-le milosti,
Za  ktere prosim po predragi krvi

192

Jezusa Kristusa: da vselej voljo
Božjo ispolnjujem, da zmerom z Bo¬
gom zedinjen ostanem, da le na
Boga mislim, da le Boga ljubim, da
vse zavoljo Boga storim, da le časti
Božje iščem, da se le zavoljo Boga
posvetim, da svojo nevrednost prav
spoznam, da čedalje bolj voljo Božjo
spoznavam, da . , . (izreci tu kako po¬
sebno prošnjo). 0 presveta Devica Ma¬
rija! daruj ti večnemu Očetu pre¬
drago kri Jezusa Kristusa za mojo
dušo, za duše pravičnih v vicah, za
potrebe svete Cerkve, za Spreobr¬
njenje grešnikov in za ves svet.

Časi bodi Očetu,  . . . (trikrat) v čast
predrage krvi Jezusove; Češčena si Ma¬
rija  ... v čast žalostne Matere Božje;
Gospod, daj jim večni mir  ... za duše
v vicah; in nekoliko na papežev namen.

300 dni odp. enkrat na dan; popolnoma
odp. enkrat zadnje tri dni meseca z navad¬
nimi pogoji, ako se moli cel mesec vsaki dan.
Leon XII. 3. sušca 1827.

193

Češčena bodi, kraljica, mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje
naše, bodi češčena! K tebi vpijemo
zapuščeni Evini otroci, k tebi zdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh, obrni tedaj, naša
pomočnica, svoje milostljive oči v
nas. in pokaži nam po tem revnem
življenju Jezusa, blaženi sad svojega
telesa, o milostljiva, o dobrotljiva,
o sladka devica Marija!

V. Naj te hvalim, o posvečena De¬
vica!  — Od. Daj mi moč soper so¬
vražnike svoje!

V. Ceščen bodi Bog v svojih svet*
mkih!  — Od. Amen.

(100 dni odp.)

III.

Molitve svetega Alfonza.-

Pokrižaj se ter reci:

Presveta Trojica! edini Bog v
treh osebah, trdno verujem, da si
tukaj pričujoč. jMolim te v največi

13

194

ponižnosti, in kolikor morem vdano
častim tvoje Božje veličanstvo.

Zahvaljujem se ti, predobrot-
Ijivi Bog, za vse milosti, ktere sem
kedaj od tebe prejel. Tvoja dobrota
me je ohranila do današnjega dne ;
in zatoraj ga tudi hočem preživeti
v tvoji sveti službi. Vse moje misli
besede in dela naj bodo samo tebi
darovane. Blagoslovi jih, o sveti Bog,
da bodo samo tebi posvečene, in na
tvojo veči čast storjene.

Premili Jezus, ti Božji vzgled
popolnosti, po kterem naj hrepeni
moja duša, s tvojo milostjo si čem
prizadevati, da bi ti bil v vsem po¬
doben: da bi bil tako pohleven in
ponižen in čist, tako goreč in po¬
trpežljiv, tako mil in prijazen, ka¬
kor si bil ti. Izlasti pa se čem resno
ogibati greha, ki sem ga tolikrat
storil, in kterega iz srca obžalujem.

Tebi, o Bog, je znana moja sla¬
bost, in kako malo premorem brez

195

tvoje milosti; zatoraj mi ne odreci,
o Bog, svoje milosti. Daj mi toliko
moči, da se varujem vsega zlega,
ktero mi prepoveduješ; da pa sto¬
rim vse dobro, ktero mi zapovedu¬
ješ; daj mi potrpežljivo nositi križ,
kterega mi bo danes poslala tvoja
vsmiljena previdnost.

Preblaga Devica, Mati Jezusova,
in moja mogočna priprošnjica! pril
poročam se v tvoje materino var¬
stvo, ter se zaupljivo izročam v
tvojo milost. O predobrotna Mati,
bodi mi zavetje v vseh zadevah,
bodi mi tolažba v vseh sopernostih,
bodi mi besednica pri tvojem bla¬
ženem Sinu, danes in pa vsaki dan
mojega življenja, izlasti pa ob moji
smrtni uri.

Sveti angel varih, ljubeznivi moj
vodnik, zadobi mi to milost, da vse
storim, kakor me boš navdajal: vodi
me tako, da s pota Božjih zapovedi
ne zaidem.

13 *

196

Varujte me tudi vi, moji častiti
patroni, in prosite zame, da svojemu
Bogu tako služim tu na zemlji, ka¬
kor ste mu vi služili, in da ga na¬
posled tudi z vami vred v nebesih
na vse večne čase hvalim in častim.
Amen.

Očenaš, češčenamarija, vera.

Vzdihljaji in molitve eez dan,

(z odpustki).

V Bogu se gibljemo in smo; božji bodi
toraj tudi vsaki hip našega življenja. Nekaj
vzdihljajev navadi se iz glave; čez dan naj
se ti dviga' iz srca, kakor se iskra utrinja iz
ognja. Imaš jih na izbero. V delu, morda v
težkem, res ne moreš mnogo moliti; pač pa
moreš iskrico, besedico, dve, tri izgovoriti
v misli na Boga, poslati jo ko strelico (pu¬
ščico) v božje srce. S tem pokažeš, da vedno
moliš, kakor Bog želi, t. j. da vedno misliš
na Boga, kakor on zapoveduje. Po tem potu
so se kristijani posvečevali. Delaj tudi ti
tako — posebno kader si v zadregi s časom
— pa boš videl, da brez koristi ne boš.

197

Kader pa utegneš, beri in premišljuj o
Marijinem življenju, o Kristusovem trpljenju,
o poglavitnih resnicah. Tega ne opuščaj ob
nedeljah in praznikih.

1. „V imenu Boga t Očeta, in
t Sina in s. f Duha. Amen“.

(50 dni odp. kolikorkrat se skesano pre¬
križaš, Pij IX. 28. jul. 1868).

2. „*Svet, svet,, svet si, o Gos¬
pod, Bog vojnih trum! Zemlja je polna
tvoje slave; čast hodi Očetu, čast
hodi Sinu, čast svetemn Duhu“.

(100 dni odp. enkrat na dan. Vsako ne¬
deljo, praznik s. Trojice in vso nje osmino,
je ta odp. moči trikrat dobiti. Klem. XIV..
26. jun. 1770).

3. „*Zgodi se, hvaljena in če-
ščenahodi na vekomaj najpravičnejša,
naj višjain najljubezniviša volja Božja“.

(100 dni odp. na dan. Pij VII., 29. maj. 1818.)

4. „Yečni Oče, darujem ti pre¬
drago kri Jezusa Kristusa v zado¬
ščenje svojih grehov in za potrebe
s- cerkve 11 .

(100 dni odp. Pij VII., 29. mar. 1817).

198

5. „Večni Oče, darujem ti pre¬
drago kri, trpljenje in smrt Jezusa
Kristusa, bolečine preblažene device
Marije in s. Jožefa: v zadoščenje za
naše grebe, v tolažbo vernim dušam
v vicah, za potrebe naše s. matere
cerkve, in za spreobrnjenje greš-
nikov“.

(100 dni odp. vsakrat. Pij IX., 1860).

6. Vsemogočnost Očeta, podpi¬
raj mojo krhkost, in reši me iz glo¬
bočine moje reve. — Modrost Sina,
ravnaj vse moje misli, besede, in de¬
janja — Ljubezen svetega Duha,
bodi začetek vsem delom moje duše,
da bodo vselej po Božjem 'dopada-
jenju.

(200 dni odp. enkrat na dan. Leon XIII-
13. marca 1890).

7. „*Hvala in zahvala bodi brez
konca najsvetejšemu in Božjemu za¬
kramentu- 1 .

(100 dni odp. na dan; pa tudi še med
povzdigovanjem in blagoslovom s s. rešnim
telesom. Pij VII., 30. jun. 1818).

8. „Moj Jezus, usmiljenje!'

(100 dni odp. vsakrat. Pij IX. 1856).

9 „Jezus. moj Bog, ljubim te
čez vse“.

(50 dni odp. vselej. Pij IX. 1854).

10 ..Hvaljen bodi Jezus Kristus
— ua vekomaj. Amen“.

(100 dni odp. za vsak pozdrav. Bened.
XIII., 12. jan. 1728).

11. Jezus“. Marija".

(25 dni odp. za pobožno izgovarjanje.
Sist. V.)

12. ..Presladki Jezus, ne bodi
mi sodnik, ampak izveličar 11 .

(50 dni odp. vsakrat. Pij IX., 11. avg.
1651).

13. „Jezns ki si krotak in iz
srca ponižen, stori moje srce enako
tvojemu".

(300 dni odp. Pij IX., 25. jan. 1868).

14. /0 moj ljubeznivi Jezus!
tla ti iskažem svojo hvaležnost, in
da ti zadostujem za mnogotero svojo

200

nezvestobo, ti darujem jaz J. J, svoje
srce, ter se ti vsega posvetim; skle¬
nem tudi s tvojo milostjo, te nikoli
več ne razžaliti 11 .

(100 dni odp. enkrat na dan in pa pred
podobo Jezus. s. srca. Pij VII., 26. sept. 1817.)

15. „0 Božje usmiljenje, v pre¬
svetem sren Jezusovem včlovečeno,
varuj svet, ter pridi čez nas“.

(100 dni odp. vsakrat. Pij IX., 10. dec.
1866).

16 »Spoznano, hvaljeno, češčeno,
ljubljeno, slavljeno in poveličevano
bodi vselej iii povsodi Božje srce
Jezusovo, in najčistejše srce Marijino.
Amen 11 .

(60 dni odp. enkrat na dan. Pij Vib,
18. avg. 1807).

17. „Hvaljeno bodi sveto in brez¬
madežno spočetje preblažene device
Marije 11 .

(100 dni vsakrat. Pij VI., 21. nov. 1793.)

18. Blagoslovljeno bodi sveto in
brezmadežno in prečisto spočetje pre-

201

blažene device in matere božje Ma¬
rije.

(300 dni vsakrat).

19. 0 Marija, brez madeža spo¬
četa ! prosi za nas, ki k tebi pribe¬
žimo.

(100 dni odp. vsakrat).

20. „V spočetju, o devica Ma¬
rija, si bila brezmadežna; prosi za
nas Očeta, čigar Sina Jezusa si od
s. Duha spočetega rodila 1 .

(100 dni odp. vsakrat Pij VI., 21. nov.
1793.)

21. „*Sladko srce Marijino, bodi
>ni rešenje".

(390 dni odp. vsakrat. Pij IX.. 30. sept.
1852.)

22. Neomadežano srce Marijino,
prosi za nas.

(100 dni odp. vsakrat).

23. „0 moja gospa, o moja mati!
pomni, da sem tvoj (a). Varuj me,

•202

brani me, brani me kakor svojo last¬
nino in posestvo -1 .

(40 dni odp. vsakrat. Pij IX.)

24. »Jezus. Marija Jožef vam
darujem svoje srce in svojo dušo —
Jezus, Marija. Jožef, pomagajte mi
v zadnjem boji. — Jezus, Marija,
Jožef z vami naj se loči moja duša v
miru 1 '.

(300 dni odp. vsakrat — 100 dni odp.
za vsacega posebej. Pij VII,, 28. apr. 1807.)

25. Sveti Jožef, prijatelj presve¬
tega srca, prosi za nas.

(100 dni odp. enkrat na dan).

26. „*Augel Božji, ki si moj
varih: razsvetljuj, varuj, vladaj me
in vodi, ki sem ti po višji ljubezni
izročen 11 .

(100 dni vsakrat. Pij VII., 15. maja 1821.)

27. „*0 najdobrotniši. duše lju¬
beči Jezus, prosim te in rotim te pri
smrtni bridkosti tvojega presvetega
srca. in po bolečinah tvoje prečiste
Matere: operi v svoji krvi vse greš-

203

nike sveta, ki zdaj umirajo, in ki
bodejo danes umrli. 0 srce Jezusovo,
smrtno bridkost trpeče, usmili se
umiraj očih“.

(100 dni odp. vsakrat. Za popolni odp.
v mesecu je treba jo moliti vsaj trikrat na
dan o raznem času. Pij IX., 2. febr. 1850.)

28. Duša Kristusova, posveti me!
Telo Kristusovo, odreši me! Kri Kri-
stuvova, uapoji me! Voda strani Kri¬
stusove, operi me! Trpljenje Kristu¬
sovo, potrdi me! 0 dobri Jezus, usliši
me! V svoje rane skrij me! Od tebe
ločiti se ue pusti me! Pred hudim
sovražnikom brani me ! V smrtni uri
kliči me! In k tebi priti pusti me!
Pa s svetniki tvojimi hvalim te na
vekov veke vse. Amen

(300 dni odpustka vsakikrat).

Og>;« :« Da se ti odp. zadobijo,

treba je, da se molijo pobožno in skesano.
~ Kedor opravlja molitvice, ki imajb zvez¬
dico (*) p r ed sabo, vsaki dan, celi mesec,
zadobi enkrat v mesecu, kterikoli dan, po¬
polni odpustek, če gre k ispovedi, k s. ob-
hajilu, cerkev obišče, ter ondu pomoli po
nanrenu papeževem.

204

Blagoslov.

Večni Oče! Darujemo ti drago¬
ceno kri tvojega Sina Jezusa Kri¬
stusa, ktero je s toliko ljubeznijo in
tolikimi bolečinami za nas prelil iz
rane svoje desnice; vsled njenega
zasluženja prosimo tvoje božje ve¬
ličanstvo : podeli nam svoj sveti bla¬
goslov, da bomo z njim vseh sov¬
ražnikov ovarovani in vsega hudega
rešeni, kader rečemo: Blagoslov vse¬
mogočnega Boga: Očeta, in Sina in
Svetega Duha pridi na nas, ter
ostani zmeraj pri nas. Amen.

(Vsakrat 100 dni odp. Leon XII. 1823).

Sklepniea.

(Leon X. je dodelil vsem, ki sledečo molitev
kleče opravijo na koncu kterekoli pobožnosti,
odpustek, ki izbriše vse pomanjkljivosti v
pobožnosti storjene.)

Presveti in neločljivi Trojici, kri¬
žanega Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa človeštvu, preblažene in pre-

205

slavne in vedno device Marije ro¬
dovitni neomadežnosti, in vseh svet¬
nikov skupnosti: bodi večna hvala,
čast, moč in slava od vsake stvari,
nam pa odpuščenje vseh grehov ne¬
skončne vekov veke. Amen.

Blaženo telo Marije device, ki
je nosilo Sinu večnega Očeta. In
blažene prsi, ki so dojile Kristusa
Gospoda.

Oee naš . . . češoena . . .

Tjeden

premišljevanja inmolitve.

I- V nedeljo. — O namenu
človekovem.

1. Bog ti je dal, da si. Vstvaril
te je po svoji podobi, brez tvojega
zasluženja. Posinovil te je v s. krstu.
Ljubil te je ko predobri Oče, zato

206

imaš tudi ti njega ljubiti. Na svetu
si zato, da Bogu služiš. Nisi se
rodil, da preširjaš, da se razmetavaš,
da ješ in piješ, hodiš in spiš kakor
živina; ne, ampak rodil si se, da
ljubiš Boga, svojega stvarnika, t. j.
da, se vzveličaš. Karkoli je na svetu
stvari, vse je stvaril Bog, vstvaril
pa jih je za človeka, vstvaril zato,
da služijo človeku, da mu pomagajo
do njegovega namena, t. j. vzveli-
čanja. — O nesrečni jaz, ki sem
doslej skrbel za vse! Mislil sem na
to, gledal na ono, staral se za vse
drugo, le svoj namen sem zane¬
marjal. Moj Bog, prosim te pri lju¬
bezni Jezusovi, daj mi milost, da
jamem novo živeti: sveto, ponižno,
po tvoji volji.

2. Pomisli, kako te bo grizlo
na smrtno uro, če si nisi prizadeval,
da bi služil Bogu. Kako silno te
bo peklo na koncu življenja, ko boš
čutil, da ti od bogastva in časti in
naslade drugega ne ostaja, ko

207

grenak spomin, perišče prahu. Kako
grozno ti bo hudo, da si za niče-
murnosti in praznosti in malenkosti
gubil milost, zapravljal dušo, pa da
ne moreš popraviti, kar si hudega
storil, in da nimaš časa kreniti na
pravi pot. Moj Bog! koliko bo ža¬
losti in zdvojnosti! Takrat boš videl,
kaj je vreden čas, ali prepozno.
Takrat bi ga rad kupil s krvjo, ali
zastonj. Grozni dnevi čakajo onega,
ki ni služil Bogu, ki ni ljubil Boga.

3. Premisli, kako zanemarjaš
svoj namen. Ti premišljuješ, kako
bi nagrabil in nagrmadil blaga;
misliš, kako bi se veselil, kako
igral, kako se zabaval. Na Boga pa
ne misliš; ta je zadnji. Ne misliš,
kako bi mu služil, kako bi sebe
vzveličal. Večni tvoj odmen ti je
kakor breme, prav nadležna misel.
P koliko kristjanov se gosti, poje,
igra, in — pada v pekel. Krščanska
duša! čemu se toliko trudiš za po¬
gubljenje? za prebivališče v peklu?

208

Španski kralj, Filip III. je dejal na¬
zadnje : Koliko sreče ko bi bil v pu¬
ščavi služil Bogu, ne pa kraljeval
na prestolu! To so resnični vzdih¬
ljaji, ali kaj pomagajo — nazadnje?
Obupanje le še množe. Uči se iz
tuje škode, kako ti je skrbeti, da
se vzveličaš, da ob smrti ne boš
zastonj tožil. Vedi: karkoli delaš,
govoriš, misliš, če ni za Boga, da je
vse zastonj, da je vse izgubljeno.
Čas je, da misliš na pokoro. Kaj
boš ? Boš li čakal, da se srečaš se
smrtjo? Ali boš delal pokoro, ko boš
stal. na pragu večnosti ? ko se ti bo
odpiralo žrelo peklensko ? ko ne bo
več časa popravljati? — Moj Bog,
odpusti mi! Ljubim te nad vse.
Kesam se iz vsega srca, da sem te
žalil. Prečista devica Marija, Mati
moja, upanje moje, prosi zame Sina
Jezusa.

Sad 1. Večkrat se bom spo¬
minjal Boga in njegovih neizmernih
darov, in zahvaljeval se mu bom iz

209

vsega srca za vse, kar mi je po¬
delil. — Sad 2. Čas bom obračal
bolje, in vsako delo bom namenil
na čast in slavo božjo.

K Mariji za cdpušoenjs grehov.

Glej, o Mati Božja! pred teboj
kleči veliki grešnik, kteri je k tebi
pribežal, in v tebe zaupa. Nisem
sicer vreden, da bi se na me ozrla;
pa vem, da srčno želiš grešnikom
pomagati, kjer je tvoj Sin ravno
zato umrl, da bi grešnike izveličal.
0 Mati usmiljenja, poglej mojo rev¬
ščino, in usmili se me! Slišim, kako
te vse kličejo pribežališče grešnikov ,
upanje obupujočih, pomoč zapuščenih :
bodi’ tedaj tudi meni pribežališče,
Upanje in pomoč! Ti me moreš iz-
veličati s svojo priprošnjo. Priteči
mi na pomoč zavoljo ljubezni do
Jezusa Kristusa! Podaj roko revežu,
ki je padel, in se ti priporočuje.
Vem, da te veseli grešnikom poma-

14

210

gati; pomagaj toraj tudi meni zdaj,
ko mi pomagati moreš. S svojimi
grehi sem izgubil milost Božjo in
dušo svojo. Ali zdaj se izročujem v
tvoje roke. Povej mi, kaj mi je
storiti. On me pošilja k tebi, da
mi pomagaj. On hoče. da naj se k
tvojemu usmiljenju zatečem, da bi
mi k izveličanju pomagale ne le
njegove zasluge, temuč tudi tvoje
prošnje. K tebi tedaj pribežim; prosi
za me Jezusa! Na meni pokaži,
kake dobrote izkazuješ tistim, kteri
v tebe zaupajo! Tako upam! Amen.

Ceščena si Marija . .  . trikrat v za¬
doščenje za zaničevanja, ki se gode Mariji.

300 dni odpustka enkrat vsako nedeljo;
popolnoma odpustek zadnjo nedeljo meseca
z navadnimi pogoji brez obiskanja cerkve,
ako se moli celi mesec vsako nedeljo.
Pij Vil. 21. rožn. 1808.

2a duše v vicah.

Gospod, vsegamogočni Bog! Po ;
predragi krvi, ktero je tvoj Božji t

211

Sin prelil na Oljiski gori, te prosim,
reši duše, ki trpijo v vicah, izlasti
tisto, ktera je med vsemi najbolj
zapuščena, in pelji jo v svoje veli¬
častvo, da te ondu hvali vekomaj.
Amen.

Oče naš . . . Ceščenci . . .

100 dni odpustka enkrat vsako nedeljo.
Leon XII. 18. listop. 1826.

Pesem (psalm) 129.

Iz globočine vpijem k tebi, o
Gospod, usliši moj glas!

Naj poslušajo tvoja ušesa glas
moje prošnje:

Gospod če boš na grehe gledal;
o Gospod! kdo bo ostal?

Toda pri tebi je odpuščenje, in
zavoljo tvoje postave čakam na
tebe, o Gospod.

Moja duša se zanaša na nje¬
govo besedo, moja duša v Gospoda
zaupa.

14 *

212

Od jutranjega čuvanja do noči
naj Izrael v Gospoda zaupa!

Ker pri Gospodu je usmiljenje,
in pri njem obilno odrešenje.

In on bo Izrael rešil vseh nje¬
govih hudobij.

Gospod, daj jim večni mir in
pokoj!

In večna luč naj jim sveti!

Naj v miru počivajo! Amen.

II. V ponedeljek. — Vrednost
našega namena.

1. Pomisli, človek, koliko je le¬
žeče na tem, da dosežeš svoj večni
namen. Na tem je ležeče neizmerno
veliko, vse. Ako dosežeš svoj namen,
t. j. ako se vzveličaš, boš vekoma
srečen, vžival boš v duši in v te¬
lesu vsaktero dobroto. Ako pa svo¬
jega namena ne dosežeš, boš vekoma
nesrečen, trpel boš na duši in na
telesu vsaktero bolečino. To je naj-

‘213

imenitniše opravilo, prvo izmed
vseh, edino koristno, edino potrebno,
namreč: služiti Bogu, vzveličati

svojo dušo. Ne govori: zdaj čem
vživati, zdaj se čem razveseljevati;
ko se postaram, ko ne bom več za
svet, nekaj časa pred smrtjo, takrat
se bom obrnil k Bogu,, takrat se
bom z njim izpoprijaznil; saj nisem
toliki grešnik, upam da se bom
vzveličal. Tako upanje je prazno,
ker ga nimaš nikjer zagotovljenega;
in tako upanje je goljufivo, ker jih
je že veliko vrglo v pekel. Tam dolu
jih je mnogo, ki so tako govorili,
kakor ti zdaj: pa so se pogubili, ne
vzveličali. Zdaj jim ni pomoči. Tudi
oni niso hoteli, da bi se pogubili,
ne vzveličali. Zdaj jim ni pomoči.
Tudi oni niso hoteli da bi se po¬
gubili, in vendar so se. Bog pre¬
klinja tistega, ki greši na upanje.
To in to bom še grešil, praviš, po¬
tlej se bom izpovedal, pa bo dobro.
Mogoče,  da bo dobro, ako ti Bog

214

da časa. Kedo ti je porok, da ne
boš umrl pred grehom, ali v grehu,
ali za grehom? Z grehom izgubiš
milost božjo. Kaj si, kaj češ brez
milosti božje? Če nisi otrok božji,
čigavi si? Če ne živiš in ne delaš?
za Boga, za koga živiš in delaš
Kje najdeš milost? Praviš: pri Bogu.
Res je ; pri Bogu je milost in vsmi-
Ijenje, toda  le onim, ki se ga boje
— razžaliti, ki se drže njegovih za¬
povedi, ne pa onim, ki ne prašajo,
kaj Bog hoče, kaj on zapoveduje.
Kader milosti poidejo, kader je greha
dosti, takrat Bog več ne odpušča,
takrat kazni se smrtjo, ali pa pušča
grešniku, da tovari greh na greh,
in ta kazen je še hujša. Tudi ti si
dosti grešil; ali morda ne še ? čas
je, da se ustaviš, da nehaš, da se res
obrneš k Bogu. Dosti dolgo si Boga
žalil, pa tudi dosti dolgo te je Bog
prenašal. Gre za tvojo dušo, za
tvojo večnost. Koliko jih je odsto¬
pilo od sveta, pobeglo v puščave,

215

umeknilo se v brloge, da bi se vzve-
ličali. Jaz, sirota, imam pa toliko
greha, tako razdeto srce, tako obre¬
menjeno dušo. Moj Bog in moj ljubi
Oče nebeški! nagni me, da te bom
ljubil, kakor je volja tvoja!

2. To opravilo, delo vzveličanja,
reševanje duše, je najbolj zane-
marjano. Misli se na vse, le na to
opravilo ne. Časa ima človek za vse.
le za Boga ne. Človek ima polne
roke dela, polno glavo skrbi: ze
otroke, za posle, za gospodarstvo,
za gosposko, za kupčijo. Ali te bo
pred Bogom izgovarjalo pognojeno
Polje? pokošeni travnik? Če se
trudiš in vpiraš za premoženje, kaj
se ne boš za svoje vzveličanje?
Svoje časno gospodarstvo imaš to¬
likanj v čisliš, svoje dušno pa pre¬
ziraš? Toliko se brigaš za druge in
tuje reči, za svoje in domače pa
tako malo?

3. Reci si: Imam eno dušo,
samo eno; če jo izgubim, izgubil

216

sem vse; in če za svojo dušo dobim
celi svet, izgubil sem tudi vse, ker
čemu mi bo svet ? svet me ne more
vzveličati, svet ne more v nebesa!
Ko bi prebral vse knjige sveta, ko
bi vedel vse znanosti, dušo pa iz¬
gubil, kaj bi mi to koristilo ? Ko bi
prebral vse knjige sveta, ko bi vedel
vse znanosti, dušo pa izgubil, kaj
bi mi to koristilo? Ko bi nakopičil
blaga se vsega sveta, ko bi obogatil
sinove in hčere, da bi bili čaščeni
ko kralji in kraljice, izgubil pa dušo,
kaka hvala mi bo za to pri Bogu?
Kaj je drugim koristila vsa čast,
vsa mogočnost, vsa nasladnost? Ali
si kralj ali siromak, ali si učenjak
ali delavec, na tem ni nič ležeče;
ležeče je na tem, kako živiš po za¬
povedih božjih; vse je na tem le¬
žeče, kako skrbiš za svojo dušo, ali
delaš za svojo srečo ali nesrečo. —
Moj Bog! izpoznavam in sramujem
se, da sem doslej tako zanikamo
živel, da sem se od tebe odaljeval,

217

pozabljal na svojo dušo. Oče ne¬
beški! voljan sem vse izgubiti, da
le tebe dobim. Blažena devica Ma¬
rija, upanje moje, pomagaj mi ti se
svojo priprošnjo!

Sad 1. Gledal bom, da čim predi
vredim svoj dušni stan, da odpravim
vse madeže. — Sad 2. Za naprej
si bom prizadeval, da bom bogo-
ljubniše živel,

K Mariji za s. stanovitnost.

O sveta devica Marija, kraljica
nebeška! Dolgo časa sem bil soženj
hudobnega duha, odsihdob pa hočem
biti tvoj zvesti služabnik. Zato se
ti darujem, in želim te častiti in ti
služiti ves čas svojega življenja.
Sprejmi me tedaj v svojo službo, in
ne zavrzi me, akoravno drugega ne
zaslužim. O Mati moja! v tebe stavim
vse svoje zaupanje. Častim in hvalim
Boga, da mi je po svoji milosti dal
tako zaupanje do tebe. Res je, da
sem grdo v grehe zabredel; pa za-

218

upam, da sem zavoljo zasluženja
Jezusa Kristusa in na tvojo pri¬
prošnjo že zadobil odpuščenje. Ali
to me ne potolaži še popolnoma.
Ena misel, o Mati moja, me še
vznemiruje, namreč ta, da sopet
lahko zapravim milost Božjo. Ne¬
varnost je še zmerom velika, so¬
vražniki ne spijo, nove izkušnjave
me bodo napadale. Brani me toraj,
o gospa moja, pomagaj mi ob času
peklenskega zalezovanja, in ne do¬
voli, da bi vnovič grešil in vnovič
žalil tvojega Božjega Sina. Nikdar
več naj ne izgubim svoje duše,
nebes in Boga! To milost želim, te
milosti te prosim; ti mi jo izprosi!
Tako upam! Amen.

CeŠčena si Marija . . .  trikrat v za¬
doščenje za zaničevanja, ki se gode Mariji-

300 dni odp. enkrat vsaki pnedeijek;
popolnoma odp. zadnji ponedeljek meseca z
navadnimi pogoji brez obiskanja cerkve, ako
se, moli cel mesec vsaki ponedeljek. Pij VII.
21. rožn. 1808.

219

Sa duše v vicah.

Gospod, vsegamogočni Bog! Po
predragi krvi, ktero je tvoj Božji
Sin Jezus prelil pri grozovitnem bi¬
čanju, prosim te, reši duše, ki trpijo
v vicah, izlasti tisto, ktero ima že
skoraj iti v tvoje veličastvo, da
kmalu prične tebe hvaliti in slaviti
vekomaj. Amen.

Oče naš . . . Češčena si Marija . .  .
(Pesem psalem 129) kakor na str. 211.

100 dni odp. enkrat vsaki ponedeljek..
Leon XII. 16. listop. 1826.

iU. V torek. — O smrtnem
grehu.

1. Vstvarjen si za Boga, da
Ljega ljubiš; ti pa odpadaš od njega,
w služiš hudobi; sovražnik si božji,
Prijatelj hudobi. Veš, da z grehom
žališ Boga in vendar grešiš. Kedor
greši, upira se Bogu, vzdiga roke
s °per njega, in bije njegovo pre-

220

sveto srce. Grešnik pravi: Vem da
si ti gospod, ali jaz te nečem po¬
slušati; vem, kaj zapoveduješ, a jaz
nečem poslušati. Ta.ko misli, tako
govori, tako dela človek, kader išče
— soper voljo božjo — svojo korist,
svojo nasladnost. Moj Bog! vsmili
se me, ki sem te tolikrat razžalil
tebe neizmerno dobroto. Studim vse
grehe, kesam se jih, in žal mi je,
da sem žalil tvojo ljubezen.

2. Preden si grešil, govoril ti
je Bog tako: Moj ljubi sin, pomisli,
da sem ti oče, tvoj stvarnik, da sem
tvoj Bog. Pomisli, da sem te od¬
kupil iz sožnosti, da sem te odrešil
se svojo krvjo, da si moj, toraj
božji, in zato ti prepovedujem greh,
zato ti branim milost izgubiti. Poglej
moje roke in noge, poglej vse moje
razranjeno telo, vse to sem trpel
zavoljo greha, ali mi hočeš trpljenje
še ponavljati, ali še ni dosti bolečin ?
Resnično je, o moj Bog! grešil sem,

221

velikrat sem grešil, pogosto sem
žalil hudo tvoje presveto božje srce.
Naj bi bil umrl, preden sem te raz¬
žalil ! Nečem več tako delati. Daj mi
stanovitnost, daj mi sveto ljubezen.

3. Kader se nabira greh, Bog
grešnika zapušča, kader pa je mera
grehov polna, takrat ga zapusti,
udari, kazni: in grešnik umrje, in
se pogubi, in tako je nesrečen za
večne čase. Nakladali so greh na
greh, odlašali od dne do dne, a v
tem jih je dosegla smrt. izgubili so
dušo in Boga. Glej, da se tebi kaj
takega ne pripeti. Gospod je res
potrpežljiv in počakan, ali on tudi
fre pušča, da bi se ti z njegovo do¬
broto le norčeval. Zahvali Boga, da
je čakal tvoje pokore doslej. Odloči
se nevtegoma za boljše življenje. O
’uoj Bog! dosti sem te žalil. Čas,
ki mi ostaja, ves ta čas bom obračal
v  to, da te ljubim, da te prosim od¬
puščanja. Ljuba devica in mati Ma¬
tija, pomagaj mi !

222

Sad 1. Večkrat bom sam sebe
vzpodbujal na kesanje rekoč: Moj
Jezus, vsmiljenje! Gospod bodi mi-
lostiv, meni grešniku! Žal mi je,
da sem grešil, odpusti mi.

Sad 2. Preiskovati hočem srce,
kje bi bilo kaj nevrednega, kar bi
me odvračalo od Boga, in vse tisto
izruvati in vun pometati.

K Mariji za srečno smrt.

Presveta devica Marija, mati
dobrote in usmiljenja! Strah in
groza me obhaja, če se spomnim
svojih grehov in pomislim, da bo
treba enkrat umreti. O moja pre¬
mila Mati! v Kristusovo kri in v
tvojo priprošnjo stavim vse svoje
zaupanje. 0 tolažnica žalostnih!
nikar me tedaj ne zapusti, nikar mi
tedaj v veliki žasti ne odreci svoje
tolažbe! Če me že zdaj teži in straši
spomin storjenih grehov, negotovost
odpuščenja, nevarnost v greh se po -

223

vrniti in ostrost pravice Božje: oh
kaj bo še le takrat ? O gospa moja!
izprosi mi še pred mojo zadnjo uro
veliko žalost nad mojimi grehi, res¬
nično poboljšanje in stanovitno
zvestobo do Boga v življenju, kar
mi ga še ostane. Kader pa pride-
Moja poslednja ura, o Marija, moje
upanje! takrat, o takrat pomagaj
Mi v hudih bridkostih, ki me bodo
obhajale: Pokrepčaj me, da ne
obupam zavoljo svojih grehov, ktere
Mi bode hudič stavil pred oči. Iz¬
prosi mi milost, da te bom takrat
neprenehoma na pomoč klical, in
s tvojim presladkim imenom in z
jMenom tvojega presvetega Sina na
jeziku izdihnil svojo dušo. To milost
s i izkala Že mnogim svojih častivcev ;
to milost prosim in upam tudi jaz.
Amen.

Cesčena si Marija .  . . trikrat v za¬
doščenje za zaničevanja, ki se gode Mariji.

224

300 dni odpustka enkrat vsaki torek;
popolnoma odpustek zadnji torek meseca z
navadnimi pogoji brez obiskanja cerkve, ako
se moli cel mesec vsaki torek. Pij VII-
21. rožn. 1808.

Za duše v vicah.

Gospod, vsegamogočni Bog! Po
predragi krvi, ktero je tvoj Božji
Sin Jezus prelil pri grozovitnein
kronanju, prosim te, reši duše, ki
trpijo v vicah, izlasti tisto, ktera
bi imela zadnja priti iz tistih muk,
da ne bode toliko časa zadržana,
tebe v tvojem veličastvu hvaliti m
slaviti vekomaj. Amen.

Oče naš ... Češčena si Marija  . • •
Pesem (psalem str. 211).

100 dni odpustka enkrat vsaki torek-
Leon XII, 18. listop. 1826.

IV. V sredo. — O smrti.

1. Gotovo je, da boš enkr at
umrl. Ta smrtna sodba je že i zre

225

čena, in se vrši vsaki dan. Kaj te
bo iztrgalo iz tega sveta? Srčna
hiba, počena žila, kaplja na mož¬
gane, zavretje krvi, pretiska, rana,
vnetje pluč, povodenj, požar, potres,
strela ? Kolikrat se izgodi, da zvečer
ležejo zdravi, zjutraj pa jih najdejo
mrtve. Ali se ne more kaj takega,
dogoditi tudi tebi? Koliko jih je
bilo, ki so nagloma umrli, ki na to
še mislili niso, in vendar so morali
pustiti dušo. Kje so zdaj, če so bili
v  grehu? Tudi tebi se bo zmračilo;
ah počasu ali hitro ali nagloma,
B°g te opominja, zdaj se priprav¬
ljaj; vedno bodi pripravljen. Preljubi
m °j Jezus! varuj me, in odpusti mi.

2. Pomisli, kako boš ležal na
smrtni postelji, kako se bodo jokali
domači. Glava ti bo otežčala, oči
ti pomotile, jezik posušil, prsi
dušile, kri zastajala, srce krčilo v
z ^dnjih pojemajih. Zapuščal boš vse,
u hog in takorekoč gol pojdeš v
grob. v grobu ležeč boš razpadal,

15

226

polastili se te bodo črvi, ostalo bo
nekaj oglojenih kosti, to boš ves ti.
Odpri grob, pa gledi, kaj je ostalo
od onega bogataša, od onega sko¬
puha, od onega prevzetnjaka! Vidiš,
tako svet končuje. Če tudi si bil
zmeraj slep, na smrtno uro boš ven¬
dar dobro videl, kaj si storil od mla¬
dosti pa do zdaj. Zdaj ti hudoba
greh izgovarja, olepšuje, pokriva,
da bi ti lože in rajše grešil, češ, to
znanje ni nevarno, to prijateljstvo
ni pogubno, to veselje ni grešno,
ta šala ni nespodobna, to so člo¬
veške slabosti, to so malenkosti, to
ni nič: ob smrtnem času pa ti bo
hudoba odkrival težino greha, in
pri svetlobi večnosti boš videl, kako
hudo si žalil Boga. Zdaj popravljaj,
kolikor moreš, dokler je čas, kar si
zakrivil, potlej  ne bo mogoče.

3. Pomisli, da smrtni je čas,
seveda silno kratki čas, od kterega
visi neznanska večnost. Kader človek
pojema, stopa pred dvojno večnost.

227

Kader izdihne, tedaj mu je duša iz-
veličana ali pogubljena. Od zadnjega
tega izdiha toraj odvisi velikanska
večnost, večnost izveličana, večnost
pogubljena, veselje ali trpljenje, sreča
ali beda. Če se takrat izveličaš, nik¬
dar več ne boš žalosten, reven, od-
ganjan, preziran, zaničevan, ampak
vekomaj boš v  zadovoljen in vesel,
t. j. srečen. Če se pa takrat pogubiš,
nikdar več ne boš vesel in zado¬
voljen; tvoj delež bo večna žalost
in reva in muka. Zatoraj — kam
hočeš? v nebesa ali v pekel? med
a ngele božje ali med zavržene hu¬
dobe? Tu ni dosti pomišljati, tu se
je treha hitro odločiti, zakaj leta in
meseci in tjedni in dnevi in ure
hitro minevajo. Takrat se boš kesal,
da si grešil, ker se boš plašil kazni
B°žje, toda ta kes ni za nič, ker
n e prihaja iz ljubezni božje. 0 moj
Gospod! glej, zdaj se obračam k
tebi. Nečem čakati smrti, o Jezus.
Zdaj te ljubim, zdaj te objemam.

16 *

228

Pred teboj hočem živeti in umreti.
O prečista devica Marija! daj mi,
da umrjem pod tvojo obrambo; da
pred tvojimi očmi bogoljubno živim
in nazadnje srečno umrjem.

Sad 1. Studiti hočem ničemur-
nosti tega sveta in svojega telesa,
ker so vir greha. -- Sad 2. V vsaki
izkušnjavi porečem samemu sebi:
Pomisli, da boš umrl.

K Materi Božji za njeno varstvo.

Presveta Marija, mati Božja!
Kolikokrat sem s svojimi grehi že
zaslužil pekel, in morda bi bil pre¬
cej po prvem grehu pogubljen, ko
bi ne bila ti, o moja dobrotljiva
Mati, zadrževala Božje pravice, pre¬
magala mojega trdovratnega srca,
in navdajala me z zaupanjem do
tebe! V koliko grehov bi bil morda
že padel v mnogih nevarnostih, ki
me obdajajo, ko bi me ti, preljubez-
niva Mati, ne bila obvarovala z mi-

229

lostmi, ki si mi jih izprosila! Ali,
kraljica moja, kaj mi bo vse tvoje
usmiljenje, kaj mi bodo vse dode¬
ljene milosti pomagale, če bom na¬
zadnje vendar pogubljen? Če te po¬
prej nisem ljubil, ljubim te pa
zdaj za Bogom čez vse. Nikar tedaj
ne dovoli, da bi se vnovič odvrnil
od tebe in od svojega Boga, kteri
mi je vsled tvojega posredovanja
izkazal toliko usmiljenja. Ne daj
vendar, da bi prišel v pekel, kjer bi
te vekomaj moral sovražiti. Ali bi
ti ne bilo težko, če bi se pogubil
eden tvojih služabnikov, kteri te
ljubi? O Marija, kaj porečeš? Bom
li pogubljen? Gotovo bom pogub¬
ljen, če tebe zapustim. Ali kako bi
te mogel zapustiti? Kako bi mogel
Pozabiti ljubezen, ktero si mi izka¬
zovala? Ne, pogubil se ne bo. kdor
se ti stanovitno priporočuje in k
tebi se zateka. O Mati! nikar me
n e zapusti, sicer sem pogubljen.
Daj, da vselej sopet k tebi pribežim.

230

O upanje moje! obvaruj 'me pekla
in pred vsem greha, kteri edini me
more pahniti v pekel. Amen.

Češčena si Marija . . .  trikrat v za¬
doščenje za zaničevanja, ki se gode Mariji.

300 dni odpustka enkrat vsako sredo;
popolnoma odpustek zadnjo sredo meseca z
navadnimi pogoji brez obiskanja cerkve, ako
se moli cel mesec vsako sredo. Pij VII.
21. rožn. 1808.

Za duše v vicah.

Gospod, vsegamogočni Bog! Po
predragi krvi, ktero je tvoj božji
Sin prelil na cestah jeruzalemskega
mesta, ko je težki križ nesel na
svojih ramah; prosim te, reši duše,
ki trpijo v vicah, izlasti tisto, ktera
ima največ zaslug pred teboj, da te
bo na tisti stopinji veličastva, ki jo
čaka, na ves glas poveličevala ve¬
komaj. Amen.

Oče naš . . . Ceščena si Marija ■ ■ ■

100 dni odpustka enkrat vsako sredo.
Leon XII. 18. listop. 1826.

(Pesem psalern 129) kakor na str. 211-

231

V. Četrtek. — O sodbi.

Kader duša popusti telo, stopi
na sodišče, pred sodnika. Sodnik je
sam Bog, vsemogočni, pravični, ostri,
ki si ga ti grdil in žalil. Tožniki so
hudobe, namreč tvoji grehi; s te od-
sodbe ni sklicevanja na drugo; in
kazen je pekel. Tu nimaš tovarišev,
da bi te zagovarjali; nimaš rojakov,
da bi ti pomagali; nimaš prijateljev,
da bi te podpirali: sam si, in pa
Bog. Ker boš videl, da si velik ob¬
toženec, še odgovoriti ne boš mogel,
kakor zdaj tolikrat odgovarjaš, in
celo po krivem. Z merili božje pra¬
vice bodo merjene tvoje misli, tvoje
želje, tvoje besede, tvoja dejanja.
Ako te sodnik dobi, da si kriv, iz¬
gubljen si. O moj Jezus, o moj sod¬
nik, odpusti mi, preden me sodiš.

2. Božja pravica bo sodila vsa
ljudstva v dolini Jozafat, da z dušo
in s telesom prejmo zasluženo pla¬
čilo. Ako ponesrečiš, nesrečno bo

232

telo, telo pa bo klelo dušo. Duša in
telo sta zdaj edina, složna, rado-
voljna za greh; po smrti, po sodbi
pa bo nehala ta edinost: duša in
telo se bota napadala, kakor naj¬
hujša sovražnika. Ako posrečiš, to
ti bo srečno in blaženo obodvoje,
duša in telo. Vse na svetu bo pre¬
nehalo, celi svet bo prešel, ostala
bo le večnost: srečna in nesrečna;
izpremenili se bodo vsi ljudje, vsi
narodi, in ostali bodo pravični in
grešni, ostala bota le dva kraja:
nebo in pekel.

3. Premišljuj večno obsodbo.
Kristus Jezus, sodnik, se bo obrnil
k obsojenim, pa govoril: Prišel je
moj čas. Dolgo sem prizanašal, nič
ni pomagalo. Zdaj je čas povračila
vašim delam, čas pravice, čas jeze,
čas maščevanja. Odstopite od mene,
poberite se. Ljubili ste greh, pa do¬
bite plačilo za greh; služili ste sa¬
tanu, pojdite ž njim v večni ogenj;
delali ste za pogubljenje, pa bodite

233

pogubljeni, bodite prekleti na večne
čase. Izvoljenim pa poreče Jezus
Kristus: Sim, k meni pristopite,
ljubi moji bratje, otroci mojega Očeta.
Pojdite v nebeško kraljestvo. Pri¬
pravljeno je. Ne nosite več križa za
menoj, za menoj hitite po krono iz-
veličanja, po venec slave. Pridite in
posedujte ^vse moje bogastvo, vse
moje veličanstvo. Pustite tujino, pu¬
stite svet in njegova bremena in
njegove bridkosti, ter stopite v hišo
vašega Očeta. Tam je vaša prava
domovina: tam je večni mir, večni
počitek, večno veselje. ■— Ljubi moj
Jezus, tudi jaz upam, da bom v šte¬
vilu izvoljenih. Ljubim te nad vse.
Mati Jezusova, sveta Marija, pre-
čista devica, prosi zame, da bom
mogel biti tudi jaz s teboj.

Sad 1. Zmeraj hočem tako de¬
lati in živeti, kakor bi mi bilo pre¬
cej umreti. —Sad 2. Prizadevati si
hočem za dela duhovnega in teles-

234

nega usmiljenja, kterim je Kristus
obljubil večno plačilo.

K Mariji za izvelioanje.

O nebeška kraljica, ki si pov¬
zdignjena nad angelske vrste, in *
kraljuješ zraven veličastva Božjega!
Pozdravljam te revni grešnik iz
solzne doline, in te prosim, ozri se
milostno name. O Marija! poglej,
koliko je nevarnosti za mojo dušo,
in koliko bo še takih do konca mo¬
jega življenja, v kterih bi lahko ne'
besa izgubil in Boga. O gospa moja!
v tebe za Bogom največ zaupam.
Ljubim te in močno želim, kmalu
te gledati in hvaliti v nebesih. Ke-
daj, o Marija, pride dan, da bom
pri tebi večno izveličan ? Kedaj bom
smel poljubiti tvojo roko, ktera mi
je dodelila že toliko milosti? Res
je. o Mati moja! da sem bil v svo¬
jem življenju zelo nehvaležen do
tebe; ali če pridem v nebesa, ljubil

235

te bom vekomaj častil in hva¬
lil, ter tako popravil svojo nehva¬
ležnost. Hvalim Boga, da mi je dal
tako zaupanje v kri Jezusa Kristusa
in v tvojo mogočno prošnjo. Toliko
tvojih pravih častivcev je zaupalo
v tebe, in nobeden ni bil ogoljufan;
tedaj tudi jaz ne bom. O Marija!
prosi svojega sina Jezusa, kakor ga
tudi jaz zavoljo zaslug njegovega
trpljenja prosim, da naj to moje
upanje potrdi, in čedalje bolj po-
vikša. Amen.

Ceščena si Marija . .  . trikrat v za¬
doščenje za zaničevanje, ki še gode Mariji.

300 dni odpustka enkrat vsaki četrtek;
Popolnoma odpustek zadnji četrtek meseca
2  navadnimi pogoji brez obiskanja cerkve,
ako se moli cel mesec vsaki četrtek. Pij VII.
21  • rožn. 1808.

Za duše v vicah.

Gospod, vsegamogočni Bog! Po
Predragem telesu in po predragi
krvi tvojega Božjega Sina Jezusa,

236

ktere je zvečer pred svojim trplje¬
njem svojim učencem dal v jed in
pijačo, in vsej cerkvi zapustil kot
vedno daritev, svojim vernim pa
kot oživljajočo hrano, prosim te,
reši duše, ki trpijo v vicah, izlasti
tisto, ktera je imela največo pobož¬
nost do te skrivnosti ljubezni Božje,
da po njej v tvojem veličastvu hvali
tebe s tvojim Sinom in s svetim
Duhom vekomaj. Amen.

Oče naš . . . Češčena si Marija . . •
psalm 129 in nekoliko na papežev namen.

100 dni odpustka enkrat vsak četrtek.
Leon XII. 18. listop. 1826.

(Pesem psalem 129) kakor na str. 211-

VI. V petek, — O peklu.

Premišljuj, da je pekel žalostna
ječa polna ognja. V tem ognju stoje
kakor utonjeni vsi pogubljeni, ker
jim je morje ognja na vseh straneh :
ogenj nad njimi, ogenj pod njimi,
na levi, na desni, ogenj znotraj k 1

237

zunaj. Vsi čuti trpe, vsa čutila so
v bolečini. Oči slepe, ker gledajo
temo in dim in grde podobe zavr¬
ženih ljudi in angelov. Ušesa gluše
joka in kletvine. Nos vonja kužni
sopar smrdljivih teles. V želodcu
razgraja strašna žeja in lakota, a
nikjer ni kaplje vode, mrve kruha.
Ti nesrečni jetniki, ali pomilovanja
nevredni, ti mučeniki za greh in
zavoljo greha, so žejni in lačni, spra-
ženi od ognja, končavani sč vsako
muko, nasičeni se vsako bolečino,
tarnajo in togujejo, žalujejo in jo¬
kajo, upijejo in tulijo, kriče in rjove,
kolnejo in zdvajajo, brez začetka
jn svršetka, in nihče jih ne tolaži
in jih ne bo. O brezdno peklensko,
kako strašno si! Kaj pa ti praviš,
ki to bereš? Ti ne moreš iztrpeti
iskre, skočivše ti na roko, v ognjeni
tonvi pa boš moral trpeti, večno,
Zapuščen od vsakega.

2. Pomisli, da bodo trpele vse
moči. Pamet bo mučila grižnja, t, j.

238

razjedal črv, da je tolikanj izgubil
z nekterimi strupenimi nasladami.
Moj Bog, kako grozno bo prepričan,
kaj je zapravil, črez tisoč in tisoč
let! Spominjal se bo časa, ki mu
ga je Bog dal, da popravi, kar je
hudega storil; spominjal se bo dob¬
rih vzgledov svojih tovarišev, lepih
sklepov začetih ali ne izvršenih.
Vselej bo izprevidel, da ni pomoči,
zmeraj pa vedel, da je zavrgel ne¬
izmerno lepi raj. O moj Bog, o moj
preljubi Jezus! usmili se me in od¬
pusti mi.

3. Grešnik, kako je to, da tako
malo maraš izgubiti raj ? Ali se boš
rajše potlej kesal, ko boš videl bla¬
žene, kako se vesele v nebesih ? ko
boš zapoden kakor stekli pes od
Božjega lica, od Marije device, od
angelov in svetnikov ? Ali boš rajše
kričal v groznem trpljenju: O raj
veselja, kako lepi si, a ne zame?!
Zdaj delaj pokoro, dokler je čas;
zdaj bodi razumen za svojo korist.

239

Zdaj se izpreobrni, zdaj ljubi Boga,
toda resnično. Prosi svojega odre¬
šenika Jezusa in njegovo sveto mater
Marijo, naj ti bota milostiva.

Sad 1. Nadomestiti hočem s
kako pokoro one muke, ktere sem
zasužill v peklu. — Sad 2. Kader
me kaj bridkega zadene, reči si
hočem :Zaslužil si pekel, pa vsaj to
malo zdaj potrpi.

K Mariji za ljubezen do Jezusa.

O Marija! Ti si najžlahtniša.
najčistejša, najlepša in najsvetejša
med vsemi stvarmi. 0 da bi te vsi
spoznali, gospa moja! o da bi te
tako ljubili, kakor zaslužiš! Ta misel
me tolaži, da je toliko izveličanih v
nebesih in toliko pravičnih na zemlji,
kteri tvojo dobroto in lepoto vedo
ceniti in ljubiti. Čez vse pa se ve¬
selim, da Bog sam tebe veliko bolj
Bubi, kakor vsi ljudje in angeli sku-
P a j- 0 moja preljubezniva kraljica !

240

tudi jaz revni grešnik te ljubim;
pa premalo te ljubim, želim te še
bolj in gorečniše ljubiti. Oh izprosi
mi to ljubezen! Saj tebe ljubiti je
znamenje izvoljenja in milost, ktero
Bog deli tistim, ki bodo dosegli večno
življenje. Spoznam tudi, o Mati moja!
da je moja velika dolžnost, tudi tvo¬
jega Sina ljubiti, ki je vreden ne¬
skončne ljubezni. In ker nič dru¬
gega ne želiš, kakor le to, da bi ga
vsi ljudje ljubili; izprosi mi milost,
da ga čez vse ljubim. Ti pri Bogu
vse dosežeš, karkoli ga prosiš; iz¬
prosi mi toraj to milost! Ne prosim
te posvetnega blaga, ne časti, ne
bogastva; prosim le to, kar tudi
tvoje srce najbolj želi, namreč da
čez vse ljubim svojega Boga. Je-li
mogoče, da bi ne podpirala te moje
prošnje, ktera ti je tako zelo všeč?
Gotovo ne. 0 že hitiš mi pomagat
in že prosiš pri Bogu zame. Prosi,
le prosi, o Marija! ne jenjaj zame
prositi, dokler me ne vidiš v ne-

241

beškem raju, kjer bom svojega Boga
in tebe svojo ljubeznivo Mater vži-
val in ljubil vekomaj. Amen.

Ceščena si Marija . . .  trikrat v za¬
doščenje za zaničevanje, ki se gode Mariji.

300 dni odpustka enkrat vsaki petek;
popolnoma odpustek zadnji petek meseca z
navadnimi pogoji brez obiskanja cerkve, ako
se moli cel mesec vsaki petek. Pij VII. 21. rož¬
nika 1808.

Za duše v vicah.

Gospod, vsegamogočni Bog! Po
predragi krvi, ktero je ta dan na
s. križu prelil tvoj Božji Sin izlasti
iz svojih presvetih rok in nog, pro¬
sim te, reši duše, ki trpijo v vicah,
izlasti tisto, za ktero sem najbolj
dolžan moliti, da ne bom jaz kriv,
če je precej ne vsprejmeš v svoje
veličastvo, da bi te tamkej poveli¬
čevala vekomaj. Amen.

Oče naš .  . . Ceščena si Marija . ..
(Pesem psalem 129) kakor na str. 111.

100 dni odpustka enkrat vsaki petek.
Leon XII, 18. listopada 1826.

16

242

VI. V soboto. — Večna muka.

Obsrčuj, da muka ali trpljenje
v peklu je večno, t. j. začelo se pač
bo, toda končalo nikdar, trpelo bo
večno. Preteklo bo sto let, tisoč,
milijon, ali trpljenje bo, kakor bi se
bilo šele dobro začelo. Ko bi angel
pogubljencu naznanil, da bo rešen
iz pekla, pa črez toliko milijonov
let, kolikor je kapljic vode, kolikor
je listja na drevju, kolikor je peska
v morju in na zemlji, kaj ne, ti bi
se prestrašil, ali pogubljenec bi se
neizmerno razveselil. Ali tega ni ;
Pa da bi mogel pogubljeni vsaj
upati, da bi mogel sam sebe slepiti,
češ, enkrat bo že konec, morda se
me Bog vendarle usmili. Pa tudi
tega ni, ker vsaki pogubljeni dobro
ve, da muka njegova je večna; to
če reči: tega ognja, te bridkosti, te
žalosti, tega krika, tega smrada,
vseh teh muk ne bo konec, in jih
ne bo. Ta strašni Ne, ki ga je Bog

243

izgovoril, je hujši ko vse trpljenje v
peklu. Človek božji, ki to veruješ,
kako moreš grešiti ? v grehu živeti ?

2. Prijatelj moj, bodi oprezen!
Pod nogami ti gori strašna peč;
pal boš vanjo, ako radovoljno grešiš,
in če si notri, vun ne prideš, ostaneš
notri. Gotovo si že večkrat zaslužil
pekel, in če zdaj nisi zavržen, komu
se imaš zahvaliti? Zatoraj pa tudi
obžaluj grehe, in ne žali več Boga,
°d kterega prejemaš le dobrote.
Beri duhovno knjižico, misli na bla¬
ženo devico Marijo. Tako delaj, ka¬
der boš v izkušnjavah, in ubežal
boš večnemu trpljenju. Popustiti
moramo očeta in mater, hišo in
dom, ženo in otroke, tudi svoje živ¬
ljenje, kader Bog zapoveduje, to je :
rajše vse trpeti, kakor storiti težki
greh, kakor dušo zapraviti, kakor
Nakopati si večno trpljenje. Kaj je
Jasnost proti večnosti? Še toliko
ne, kar en pesek proti zlatu in bi-
Se rju. Kaj so naslade sveta proti

16 *

244

večnemu kesanju? Kar je živež
črvadi proti večnemu veselju. Ali
zdaj veš, čemu so hodili puščavniki
v brloge? čemu so se pokorili? Zato, I
ker so vedeli, kaj je večnost, koliko
je večno plačilo, a koliko večno
trpljenje. In ti? kaj delaš? Živiš
kakor neumna živalica, ki ne pozna
ne svojega konca, ne svojega stvar-,
nika, in ki se za nič ne meni, kader
je sita. Ti poznaš svoj konec, ti:
poznaš Boga, tudi nisi brez uma,
zatoraj je treba, da skrbiš tudi za
večnost, več za večnost kakor za
časnost. To se pravi: k Bogu se
obračati, svojo dušo izveličevati,
ljubiti sebe, ljubiti Boga. Tako ho¬
čem res delati, o moj Bog, da od¬
idem večni kazni. Marija, prečista
devica, ljuba moja mati, pomagaj m 1 -
Sad 1. Pogosto se hočem spo¬
minjati resnice: Vse mineva in mine,
le večnost ne mineva in ne mine.

Sad 2. Kader se mi bo zdelo težko-
da kaj dobrega storim, pomislit'

I

245

hočem: kaj je ves trud proti nebeš¬
kemu plačilu?

K Mariji za njeno milost.

O Marija, presveta mati moja!
Spoznam milosti, ktere si mi ti iz¬
prosila, pa tudi nehvaležnost, ktero
sem ti jaz izkazoval. Akoravno ne-
hvaležnež ne zaslužim nobenih do¬
brot, vendar ne obupam nad tvojim
usmiljenjem. O moja velika besed¬
ica, usmili se me! Ti razdeluješ
milosti, ktere nam je Bog odmenil;
zato te je storil tako mogočno, tako
Usmiljeno, da nam pomagaj. V tvoje
roke izročujem svojo dušo. Želim
hiti v številu tvojih posebnih slu¬
žabnikov; nikar me ne pahni od
® e be. Saj ravno grešnikov iščeš, da
b' jim pomagala, nikar tedaj ne
Zapusti mene, ubogega grešnika, ki
k tebi pribežim. Govori zame, saj
tv °j Sin ti ne odreče nobene proš¬
te. Sprejmi me v svoje varstvo!

To je zadosti; zakaj če me ti va¬
ruješ, se nič ne bojim, ne svojih
grehov, ker upam, da mi pri Bogu
zadobiš odpuščenje; ne peklenskih
pošasti, ker ti si močnejša kakor
vse peklenske moči; tudi Jezusa,
svojega sodnika, se ne bojim, ker
po tvoji prošnji se bo dal potolažiti.
Brani me toraj, o Mati moja! in
izprosi mi odpuščenje mojih grehov,
ljubezen do Jezusa, sveto stanovit¬
nost, srečno smrt in naposled ne¬
beško izveličanje! Res je, da nisem
vreden teh milosti, če boš pa ti zame
pri Gospodu prosila, jih bom gotovo
prejel. Prosi tedaj Jezusa zame, o
Marija, moja kraljica! v tebe zaupami
nate se zanašam, s tem upanjem
se tolažim, z njim hočem živeti, z
z njim tudi umreti. Amen.

Ceščena si Marija . .  . trikrat v z a '
dostenje za zaničevanja, ki se gode Mariji-
Naposled Lavretanske litanije.

300 dni odpustka enkrat vsako sobot?)
popolnoma odpustek zadnjo soboto meseca 2

247

navadnimi pogoji brez obiskanja cerkve, ako
se moli cel mesec vsako soboto. Pij Vil.
21. rožn. 1808.

Sa duše v vicah.

Gospod, vsegamogočni Bog! Po
Predragi krvi, ktera je tekla iz strani
tvojega Božjega Sina vpričo in v
največo žalost njegove presvete Ma¬
tere, prosim te, reši duše, ki trpijo
v vicah, izlasti tisto, ktera je naj¬
bolj častila to veliko gospo in kra¬
ljico, da bo mogla kmalo v tvo¬
jem veličastvu tebe v Mariji in Ma¬
rijo v tebi hvaliti in poveličevati ve¬
komaj. Amen.

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .
Psalm 129 . in nekoliko na papežev namen.

100 dni odpustka enkrat vsako soboto.
Leon XII. 18. listop. 1826.

Pobožnost svete maše.

S. maša je tista daritev, kakor
jo je Kristus opravil na križu, le
da krvi ne preliva, vrednost pa ima
kakor prva, t. j. neizmerno. Priza¬
devaj si, da boš pogostoma — če
mogoče: vsaki dan — zajemal iz
tega studenca, ki ti ga je odprl tvoj
Odrešenik. Dolžan si 1) Boga ča¬
stiti, 2) prositi ga odpuščanja, 3) za¬
hvaljevati se mu za dobrote, 4) pro¬
siti ga milosti. V nobeni pobožnosti
pa tega storiti ne moreš, kakor je
treba. Tvoja molitev se v s. maši
izpreminja v zlato in biserje; ona
dobiva neizrečeno moč, ker je po¬
kropljena in pomočena s krvjo ne¬
dolžnega jagnjeta. Kristus je, ki se
v s. maši daruje Očetu; tvoja zem-
Ijena molitev se staplja in meša z
neizmernim zasluženjem Kristu¬
sovim, da so tvoje besede pred
Bogom sila prijetne. To je kar go¬
tovo, če tega sam ne zavreš — z

249

nepobožnim vedenjem. Tudi, če ne
moreš k s. maši, tudi sicer sklepaj
vse svoje molitve s zasluženjem ne-
krvnih daritev po vsem svetu. Misli,
kakor bi stal z devico Marijo res
pod križem svojega trpečega Izve-
ličarja. Govori in čuti naj tvoje srce
več ko usta; znaj govoriti s svojimi
besedami, ne s izposojenimi, sicer
se ti bodo zdele marisiktere molitve
prekratke in premedle, izlasti če jih
brez premiselka odbereš. Črka ostane
mrtva, če je tvoje srce ne oživi,
he pa nisi izurjen v takem premiš¬
ljevanju, tedaj ti bo knjižica dobra
vodnica. Mnogi želi v kratkem ve¬
liko izmoliti; tudi ni slabo, in Bog
ne bo pregledal njegove dobre volje.
Nekterim je celo priporočati, naj iz
knjige bero, da se jim misli preveč
^e razhajajo. Nikakor pa ne pozabi,
Ijnba duša, da si v hiši božji, v
hiši molitve, če hočeš imeti sadu
°d svoje pobožnosti.

250

I. Sveta maša.

(Ob praznikih Matere božje).

Začetek.

Češčena bodi, sveta Mati božja
Kralja si rodila, ki vlada nebo in
zemljo vekomaj. Kdo te more pre¬
hvaliti, o prečista in predobrotljiva
Gospa? Ni časti med angeli in
očaki, med preroki in apostoli, med
mučeniki in spoznovavci in devi¬
cami, ki bi bila, kakor je tvoja.
Vse presegaš, o milostljiva Gospa
nebeška, ker si Mati samega Boga.
Zato te častim bolj ko vse angele
in svetnike. Čast bodi Očetu in Sinu
in svetemu Duhu.

O kraljica devic, Marija, moja
preljuba Mati, prosim te pri ljubezni,
pri krvi in smrti tvojega Sina,
vsprejmi me za svojega otroka, in
da nikdar ne odstopim od ljubezni
do tvojega Sina ne z mislimi, ne z
besedami, ne z djanji. Izprosi mi,

251

da bom pokoren svojim visim, lju-
beznjiv in dobrotljiv do vseh, da
bom ponižen in potrpežljiv v vseh
stiskah in bridkostih. Izprosi mi
tudi dar stanovitnosti v dobrem in
izveličansko zadnjo uro.

»Gospod, vsegamogočni Bog!
Pred tebe pokleknem, da bi v imenu
vseh stvari potolažil in počastil
tvoje Božje veličastvo. Pa kako mi
bo to mogoče, ko sem sam ubog
grešnik? In vendar mogoče mi je,
in hočem to storiti. Vem namreč,
da se veseliš, ker te imenujemo
Očeta usmiljenja. Iz ljubezni do nas
si dal svojega edinorojenega Sina,
kteri se je na svetem križu za nas
daroval, in se še vedno daruje na
naših altarjih. K tebi tedaj pridem,
grešnik sicer, pa skesan grešnik,
ubog sicer, pa bogat v Kristusu Je¬
zusu, ter ti v zvezi s plamtečo lju¬
beznijo angeljev in svetnikovin s
čutili brezmadežnega srca preblaže-
ne Device, v imenu vseh stvari

'252

darujem vse svete maše, kise zdaj
darujejo, z vsemi svetimi daritvami,
ktere so bile že opravljene in se
bodo še opravljale do konca sveta.
Želim tudi vsaki trenutek tega
dneva in vsega svojega življenja
to darovanje ponoviti v namen,
da bi tvojemu Božjemu veličastvu
vredno čast in slavo iskazal, tvojo
nevoljo potolažil in tvoji pra¬
vici za naše mnoge in velike grehe
zadostil; da bi se ti za tvoje do¬
brote primerno zahvalil, in tvoje
usmiljenje isprosil za-se, za vse greš¬
nike, za vse verne kristjane žive in
mrtve, za vso Cerkev, posebno za
njenega vidnega poglavarja, svetega
Očeta v Rimu, in slednjič tudi za
vse nesrečne razkolnike, krivoverce
in nevernike, da bi se ispreobrnili
in zveličali. Amen.“

Odpustek le enkrat na dan, ako se
moli precej zjutraj; popolnoma odpustek
enkrat v mesecu z navadnimi pogoji, ako

253

se moli vsako jutro cel mesec, med sveto
mašo pa vsak dan: <Večni Oče . . .» (stran
235.) Pij IX. 11. mal. travn. 1860.

List.

Veličastna kakor uzhajoča zora,
lepa kakor mesec, izbrana kakor
solnce, pa tudi strahotna kakor
vojska, si ti, o Marija, pravi sveti
Duh. Bog te je olepšal s vsemi mi¬
lostmi in čednostmi, ter te storil
mogočno pomočnico ubogim Evinim
otrokom, pa tudi strahovavko hu¬
dobnih. Kader bom stiskan in iz-
kuševan, kam naj se zatečem, ako
ne k tebi, ki si moja besednica in
Mati mojega Odrešenika. Ti veš,
kako sem ubog, kako slab, ti vidiš
moje rane in mojo revo. Ti si Mati
usmiljenja, ti mi boš toraj poma¬
gala; celila mi boš rane, odganjala
boš od mene slabost in uboščino,
ter me boš» bogatila z blagodari
svojega Sina.

254

K evangeliju.

Prosimo te, o Mati preusmiljena,
ne glej, koliko je naših grehov,
glej le na veliko usmiljenje, ter nam
pri svojem Sinu izprosi odpuščenje
naših hudobij. Kako bomo obstali,
kader nas pride sodit, ako ga ti ne
boš preprosila, naj nam bo usmi¬
ljeni sodnik? — Ker si tolikanj do¬
brotljiva, o nebeška kraljica in mo¬
gočna gospa, prosimo te tudi, stori,
'da bomo tudi mi deležni veličastva,
kterega se ti veseliš. Tudi mi bi
bili radi v tvoji izveličanski družbi,
ter Boga hvalili in molili. Prijetno
ti je, kader se k tebi zatekamo s
prošnjo, da nam milostljivo odpu¬
ščanje zadobi pri Jezusu Kristusu,
svojem Sinu.

Vera,

(če se moli).

Darovanje.

Večni Oče, sveti vsemogočni
Bog, tudi jaz ti z mašnikom združen.

255

darujem darova, ki se bota izpre-
menila v tvoje sveto resno telo in
tvojo sveto resno kri. Darujem ti
ja, tebi pravemu živemu Bogu, in
te ponižno prosim, dodeli mi po pri¬
prošnji deviške matere Marije od¬
puščanje grehov, mir, in večno srečo.

Po rokah presvete matere Ma¬
rije, ti darujem, o Bog, tudi samega
sebe, s vsemi mislimi, željami in
djanji. Ne pripusti, da bi v moje
srce prišel sovražnik mojega izve-
ličanja.

Podaritev Materi Božji.

(Besede s. Alojzija). (200 dni odp, enkrat na
dan. — (Leon XIII. 15. marca 1890.)

O gospa moja, sveta Marija!
Priporočam se v tvojo blaženo
brambo, v tvoje posebno varstvo,
v naročaj tvojega usmiljenja: danes
in vsaki dan in na mojo smrtno
Uro. Priporočam ti svoje telo in
svojo dušo. Vse svoje upanje in
svojo tolažbo, svoje življenje in

256

konec svojega življenja tebi izročam,
naj tvoja presveta priprošnja in
tvoje zasluženje ravna in vodi vsa
moja dela po tvoji volji, in po volji
tvojega Sina. Amen.

JPredglasje.

Združen z vsemi svetniki in
nebeškimi duhovi, kličem ponižno:
Svet, svet, svet Gospod Bog ne¬
beških trum. Nebo in zemlja sta
polna tvoje slave. Hvaljen bodi,
kteri pride v imenu Gospodovem.

„Bodi češčena prevzvišena kra¬
ljica miru, presveta Mati Božja!
Po presvetem srcu Jezusa, svojega
Sina, kralja miru, stori, da se uto-
laži njegova jeza in da on vlada
nad nami v miru. Spomni se, o pre;
dobrotljiva Devica Marija! da nikoli
še ni bilo slišati, da bi bil zapuščen,
kdor se je priporočal tvoji priprošnji'

S takim zaupanjem navdan pridem
k tebi. Nikar, o Mati Besede, ne

257

zavrzi mojih besed, temuč poslušaj
milostno in usliši, o milostiva, o
dobrotljiva, o sladka devica Marija!“

300 dni odpustka vsakikrat; popolnoma
odpustek enkrat v mesecu z navadnimi po¬
goji, ako se moli cel mesec vsaki dan.
Pij IX. 23. kim. 1846.

Tihe molitve.

V prečistem telesu Marijinem,
o Jezus, si greha očistil Janeza
Krstnika, prenaredil si ga v posodo
svetega Duha, ter vso hišo Eliza¬
betino z blagodari napolnil; tako
grehov očisti tudi mene, ter me po¬
sveti in blagoslovi po Marijini pri¬
prošnji, da te bom enkrat gledal od
obličja do obličja, kterega te tukaj
na altarju resnično pričujočega ve¬
rujem. O Jezus, potrdi mi vero, po¬
množi mi upanje, užgi mi ljubezen!

Vsemogočni Bog, preusmiljeni
Oče nebeški! Prosimo te po Jezusu
tvojem Sinu in Gospodu našem, naj
ti dopadata darova in blagoslovi

17

258

dara, ki ti ja darujemo za tvojo
sveto katoliško cerkev, ki jo v miru
ohrani, obvaruj, zedinjaj, in po vsem
svetu vladaj, za svojega služabnika
svetega Očeta I, za našega škofa I,
za našega cesarja I, za vse pravo¬
verne kristjane in za naše ločene
brate.

(Zdaj se spominjaj onih živih, ktere
želiš Bogu priporočiti.)

Spomni se tudi, in usmili se,
o Gospod, svojih služabnikov in
služabnic — in vseh priičujočih,
kterih vero in pobožnost poznaš,
za ktere ti darujemo, ali kteri ti ta
dar prinašajo za se in za svoje, v
izveličanje svojih duš, za vse dušne
in telesne potrebe.

Ker smo po tvoji milosti! o Bog,
zvezani z vsemi tvojimi svetniki P°
Jezusu, tvojem Sinu, in ker smo ž
njimi v občestvu, obhajamo tudi mi
spoštljivo njih spomin, izlasti pre¬
slavne device Marije, božje porod¬
nice in Gospoda našega Jezusa Kri-

259

stusa, tvojih svetih apostolov in
mučenikov, in vseh svetnikov. Daj
nam, zavoljo njih zasluženja in
prošnja, v vseh naših potrebah,
svojo mogočno pomoč, po Kristusu
Gospodu našem. Amen.

Prosimo te toraj, o Gospod,
vsprejmi milostno ta dar našega slu-
žabništva, in vseh, ki so tvoji.
Ravnaj naše dni v tvojem miru, in
dodeli, da bomo rešeni večnega po¬
gubljenja in postavljeni v število
izvoljenih tvojih, po Kristusu Go¬
spodu našem. Ameu.

0 Bog in Oče! usliši naše po¬
nižne prošnje; blagoslovi ta dar, da
bo tebe vreden in tebi prijeten, da
bo ž njega meso in kri tvojega
Preljubega Sina, našega Gospoda
Jezusa Kristusa. Amen.

Povzdigovanje.

Bodi češčen in hvaljen pravi
živi Bog v podobi kruha. Moj Jezus,

17  *

260

usmiljenje*  — Presladki Jezus, ne bodi
mi sodnik, ampak Izveličar — Ceščen
in hvaljen bodi vsaki Čas presveti in
božji zakrament .*

Bodi češčen in hvaljen pravi živi
Bog v podobi vina.  — Večni Oče, da¬
rujem ti predrago kri Jezusa Kristusa,
v zadoščenje svojih grehov in za potrebe
svete cerkve . * 1 2 3 4  — Jezus moj, ljubim te
čez vse*  — Ceščen in hvaljen bodi
vsaki čas presveti in božji zakrament.

JPo povzdigovanju.

Neskončno usmiljeni Bog po¬
nižno te prosim, usmili se greš¬
nikov, ohrani pravične, varuj ne¬
dolžne, ter bodi milostljiv ubogim
dušam v vicah.

* 200 dni odp. vsakrat.

1  50 dni odp. vsakrat.

2  100 dni odp. med vsako mašo, ako
tudi pri drugem pouzdigovanju tako uzdihneš-

3  100 dni odp. vsakrat.

4  50 dni odp. vsakrat.

3  100 dni odp. vsakrat.

261

Darujemo ti veliki Bog, sveti
kruh večnega življenja in sveti kelih
večnega izveličanja. Poglej dopad¬
ljivo na ta presveti dar, ter napolni
mene in vse, ki so res ali pa v
duhu tu pričujoči, s svojim božjim
blagoslovom in s svojo posvečujočo
milostjo.

Usmili se tudi svojih služab¬
nikov in služabnic, ki so se ločili
z znamenjem vere, ter počivajo v
miru. — Prosimo te, o Gospod, daj
njim in vsem, ki v Kristusu poči¬
vajo, da pridejo v kraj hladila, in
Inči in pokoja. Daj njim in nam
vsem udeleževati se zasluženja tvojih
svetnikov in priti v družbo tvojih
izvoljenih, po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Oče naš.

Vsemogočni Bog! S svetim
naukom tvojega Sina podučeni in
ž njegovim telesom izpodbujeni,

262

upamo si ponižno reči: Oče naš .. •

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta. — Usmili se nas.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta. — Usmili se nas.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta. — Daj nam mir.

Usmiljeni Jezus, ki si rekel na
križu: Oče odpusti jim, odpusti
tudi meni vse grehe, in daj mi mi¬
roljubno srce, da zavoljo tebe vsem
odpustim.

Obhajilo.

Predobrotljivi Izveličar, kako
neizmerna je tvoja ljubezen do nas!
Ljubil si nas ti najprej umrl si za
nas, za sovražnike svoje, in zdaj se
nam sebe samega v dušno jed daješ,
da bi vekomaj živeli.

Vidno se sklepaš z nami, da
bi se zmeraj spominjali tvoje božje
ljubezni, in da bi v trpljenju ne po¬
šali, in v izkušnjavah ne omagali,

263

ker vidimo, da si v nas in pri
nas, ter nam hudobnega duha zma¬
govati pomagaš. Ako tudi zdaj ne
morem pristopiti k sveti mizi božji,
te vendar prosim skesanega in po¬
trtega srca: naj se tudi jaz udeležim
milosti, ki jih deliš v tem presvetem
zakramentu. Pridi k meni, pridi v
moje srce, o božji moj Izveličar, in
očisti ga vseh madežev greha, da
ti bo vredno prebivališče. Naudajaj
me zmeraj s svetimi mislimi, da
bom živel tebi dopadljivo življenje.
Osreči me tudi, o moj Jezus, da v
svoji smrti prejmem popotnico tvo¬
jega presvetega telesa. Umirajoč naj
občutim obljubo: Kdor jč moje meso
jn pije moje kri, ostane v mehi in
jaz v njem, in jaz ga bom obudil
Poslednji dan v večno življenje.

Pridi tudi v moje srce, moj
Preljubi Odrešenik. Želim, da bi bil
zmeraj s tabo združen, posebno pa
ha zadnjo uro, ko me bo vse za¬
pustilo. O Marija, kraljica nebes in

264

zemlje, priporoči me svojemu Sinu
in stori, da bom angeljski kruh
vselej vredno užival, ter imel po¬
roštvo večnega življenja.

Gospod nisem vreden, da greš pod
mojo streho, reci le, z besedo bo ozdravljena
moja duša (trikrat),

Po zavživanju.

Napolni me, o Jezus, da bom
tvoje zapovedi vselej veselo izpol;
njeval. Tvoje presveto resno telo naj
me olepša z vsemi čednostmi, naj
me utrjuje v vsem dobrem, ter me
varuje vsega hudega. Ponižno te
prosim, o Gospod, naj me razsvet¬
ljuje milost svetega Duha, ter me
napolnjuje z ljubeznijo do vseh tr¬
pečih.

Zadnje molitve.

Hvala bodi Sinu, ki se je za
daroval. Hvala mu bodi za vse, kar
je storil v naše izveličanje.

265

Jezus, naš brat, se ni ustrašil
nobenega truda, nobenega dela, no¬
benega ponižanja, nobene težave,
nobenega trpljenja, kader je bilo
treba, da nam pomaga, in nas greš¬
nike reši. Tudi najbritkejše bolečine,
in celo najsramotniša smrt ga ni
odvračala, da bi nam ne izkazal
svoje ljubezni.

Delal si, o Jezus, kakor je bila
volja Božja. Učil si ljudi, boljšal jih,
tolažil jih, oproščeval jih zmot in
strasti in pogubljenja. Kazal si jim
Pot, ki pelje k Bogu, in sejal si seme
čednosti, resnice izveličanja. To ti
je bilo najljubše opravilo na zemlji.
Zato si živel ubog in ponižan in
Preganjan, ter si umrl na križu. Za-
toraj bodi vekomaj češčen in hva¬
ljen, Jezus, odrešenik sveta.

Blagoslov.

Blagoslovi, o Bog, mene in moje.
Blagoslovi moje delo. Blagoslovi

266

nas, svoje otroke na duši in telesu.
Poln zaupanja v pomoč grem, kamor
me kliče tvoja volja. Vse moje de¬
janje in nehanje naj se godi po
volji božji. Spomin na trpljenje in
smrt mojega Izveličarja naj me va¬
ruje greha, naj me potrjuje v dobrem,
da ne izgrešim poti večnega izve-
ličanja.

Blagoslovi me presveta Trojica:
Oče, Sin, in sveti Duh, in tvoj sveti
blagoslov ostani vselej pri meni, in
pri vseh, ki so moji skrbi izročeni.

Prečastitljiva, devica Marij a mati
mojega Odrešenika, mogočna kra¬
ljica nebeška! stopi k Jezusu na-
mestu mene, naj mi milostno od¬
pusti, ako nisem bil s spodobno po;
božnostjo pri veliki tej skrivnosti
svete maše.

Očenaš . . . češčenamarija . . . čast
bodi . . . vera.

Ceščena Marija . . . {trikrat).

Češčena bodi Kraljica,* Mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje

267

naše, bodi češčena! K tebi vpijemo
zapuščeni Evini otroci. K tebi vzdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh obrni tedaj, naša
pomočnica, svbje milostive oči v
nas in pokaži nam po tem revnem
življenju Jezusa, blaženi sad svojega
telesa. O milostiva, o dobrotljiva,
o sladka devica Marija!

Vr. Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica !

Rr. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih !

Molimo:

0 Bog, pribežališče naše in moč,
ozri se milostno na ljudstvo k tebi
vpijoči; in na priprošnjo častitljive
'n brezmadežne device Marije,
Božje porodnice, ss. Jožefa. Njenega
ženina, tvojih s. apostolov Petra in
Pavla in vseh svetnikov, usliši mi¬
lostno in dobrotno naše prošnje za
Spreobrnjenje grešnikov, za prostost

‘268

in povišanje matere s. cerkve. Po
Kristusu Gospodu našem. Amen.

Sveti nadangelj Mihael, brani
nas v boju; proti zlobnosti in zale¬
zovanju hudobnega duha bodi nam
pomoč! — Ukroti  naj ga Bog!
ponižno za to prosimo. In ti, prvak
nebeške vojne, satana in druge hu¬
dobne duhove, ki hodijo po svetu v
pogubo duš, z močjo Božjo v pe¬
klensko brezdno pahni! Amen.

Leon XIII. 300 dni odpustka,

II. Sveta maša.

(v čast brezmadežnega spočetja.)
Vzdihljaji k Mariji brez madeža spočeti.

Češčeno bodi sveto in brema-
dežno spočetje presvete Device
Marije!

100 dni odpustka vsakikrat. Pij VI. 21.
Iistp. 1793.

V svojem spočetju, o devica
Marija, si brezmadežna bila. Prosi

269

za nas Očeta, čegar Sina Jezusa,
od svetega Duha spočetega, si rodila.

100 dni odpustka vsakikrat. Pij VI. 21.
listop. 1793.

0 Marija! ki si brez madeža
n a svet prišla; oh, prosi mi od
Boga, da brez greha pojdem iz
sveta.

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX
27. sušea 1863.

Priprava.

Blagoslovi me Bog f Oče, ki
me je vstvaril; blagoslovi me Bog
f Sin, ki me je odrešil; blagoslovi
me Bog f s. Duh, ki me je posvetil.
y  presladkem imenu Jezusovem
in po moči s. Duha naj bom va¬
rovan vsega hudega.

»Jezus, Marija, Jožef, vam da¬
rujem svoje srce in svojo dušo!
Jezus, Marija, Jožef, pomagajte mi
v  smrtnem boju! Jezus, Marija, Jožef,
z  vami naj se v miru loči moja
duša!“

270

Živo verujem, da se pri s. maši
ravno tisti daruje, kakor se je na
Golgati na križu, v tej živi veri
hočem biti pri daritvi s. maše. Daj
mi, o Bog, milost, da bom pri tem
prevzvišenem djanju s tako zbranim
duhom in s tako gorečim srcem,
kakor so bili pri prvi krvavi daritvi
skesani razbojnik, spokorna Magda¬
lena, ljubeznivi učenec Janez in
brezmadežna devica Marija.

Želim biti pri tem visokosvetem
opravilu, da tebe, o večno Božje
veličastvo, molim in častim, hvalim
za vse dobrote, da te prosim od¬
puščanja svojih grehov, in pa da
izprosim, kar je najkoristniše meni

in. (imenuj jih, kterim želiš sad

te maše nakloniti). Izlasti pa prosim
tebe, o presveto srce Jezu¬
sovo,  da mi po nekrvavem tem

daru križa dodeli to-le milost.

(imenuj jo, ki jo želiš sebi ali drugim )
Da bi pa tudi brezmadežna de¬
vica Marij  as  svojim zasluženjem

271

in s svojo molitevjo zame prosila
pri Jezusu, bom slišal to s. mašo
nji na čast, in tako upam svoj
namen bolje in gotoveje doseči.

Pristop.

(50 dni odpustka vsakrat. Pij IX. 19. maja
1854.)

„0 preblažena devica Marija!
Kdo ti more z vredno častjo in
hvalo povrniti, da si s svojim po¬
sebnim privoljenjem pogubi namen¬
jenemu svetu na pomoč prišla?
Katero hvalo ti more dati slabost
človeškega rodu, kije našel pristop
k odrešenju le po oznanjenju, ki
s i ga ti dobila? Sprejmi zato našo
zahvalo, kakoršna koli je, in kakor
jnalo zadostuje tvojemu zasluženju,
jn sprejmi naše počeščevanje, ter
isprosi nam odpuščenje vseh naših
dolgov. Prinašaj naše molitve v
svetišče uslišanja, in prinesi nam
za to izveličavno spravo. Naj bo
odpuščenja, kar po tebi prinašamo,

272

in naj bo po tebi dosegljivo, kar
po tebi zaupno dobiti želimo. Vzemi,
kar ti dajemo, in daj nam, česar
te prosimo, ter oslobodi nas, česar
se bojimo, ker ti si edino upanje
grešnikov. Po tebi upamo odpuščenja
grehov; od tebe, o preblažena de¬
vica, pričakujemo plačila. Presveta
Marija, pridi revežem na pomoč,
vzdigaj malosrčne, tolaži jokajoče,
podpiraj duhovstvo, varuj Bogu po;
svečeno ženstvo: daj vsem čutiti
svojo pomoč, ki obhajajo tvoj sveti
spomin. Kaži, da si pripravljena
spolniti želje onih, ki te prosijo, in
podeli nam želeni sad naših prošnja-
Tvoje vedno opravilo bodi, moliti
za ljudstvo Božje, o preblažena de¬
vica, ki si zaslužila v svojem na¬
ročju nositi Njega, ki živi in kraljuje
vekomaj. Amen.“

Darujem ti ta dar, o preusmiljem
Bog nebeški, za vse žive in mrtve.
S tvojim služabnikom ti ga darujem,
in ponižno prosim, da ga milostljivo

273

sprejmeš. Pomagaj mi, da bom prav
zbranih misli pri tem najsvetejšem
opravilu.

Jaz ubogi človek spoznavam
z mašnikom vsemogočnemu Bogu,
blaženi devici Mariji, blaženemu
nadangelu Mihaelu, blaženemu Ja¬
nezu krstniku, blaženima apostoloma
Petru in Pavlu, in vsem svetnikom,
da sem velikrat in mnogo grešil z
mišljenjem, govorjenjem, dejanjem;
zato prosim: moj greg, moj greh,
moj preveliki greh. Toraj prosim
blaženo devico Marijo, blaženega
nadangela Mihaela, blaženega Janeza
krstnika, blažena apostola Petra in
Pavla, in vse svetnike, naj prosijo
zame Gospod Boga, naj se usmili
mene in vseh, za ktere sem moliti
Se  namenil, in naj nam da svoj s.
blagoslov.

K tebi, o večni Gospod in moj
Predobrotljivi Bog, povzdigujem svojo
dušo! Tebe molim, tebe prosim, od¬
puščanja svojih grehov prosim, tebi

18

274

se zahvaljam za vse dobrote, tebi
izročujem sebe in svoje. Hvala in
češčenje bodi tebi, o nebeški Oče,
tvojemu božjemu Sinu, in s. Duhu
vekomaj. Amen.

Gospod Bog, Oče nebeški, usmili
se nas! S. Duh, naš učenik in to-
lažnik, naš posvečevavec in izveli-
čevavec, usmili se nas! Usmili se
me presveta Trojica, da bom krščanski
živel in naposled izveličavno umrl.
Amen.

Uvod.

(Kar sveta cerkev v maši brezmadežnega
spočetja posebnega ima, je semkaj privzeto
in z „. . . .“ znznamovano.

„V visoki radosti se veselim
v Gospodu, in moja duša se veseli
v mojem Bogu; kajti napravil me
je z oblačili izveličanja, in z obleko
pravičnosti me obdal, kakor nevesto,
ki je olepšana s svojim krasotičjem"-
„  Povzdigovati te hočem, o Gospod,

275

da si me sprejel, in nisi pripustil,
da bi sovražniki moji ukali nad
menoj „Čast bodi Očetu.“

Slavci.

(Iz raznih svetih cerkvenih očetov.)

Čast bodi Bogu na visokem,
in na zemlji mir ljudem, ki so božje
volje. Hvalimo te, o Gospod! Molimo
te, poveličuje te, zah valjamo se ti,
zavoljo tvoje velike časti in slave,
Gpspod Bog, kralj nebeški, vsemo¬
gočni Oče! Edinorojeni Sin, Gospod
Bog,, Jezu Kriste, jagnje božje, Sin
nebeškega Očeta, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas! Sprejmi našo
Ponižno molitev, ki sediš na desnici
Očeta, usmili se nas! Zakaj ti sam
si svet ti sam Gospod in najviši s
svojim Duhom v slavi in veličastvu
Boga Očeta. Amen. .

Bodi nam pozdravljena, Marija,
kraljica stvarjenja, dika človeštva,
inč angelov, izvoljenka izmed vseh-

18 *

276

stvari, brezmadežna Devica! Ti si
polna milosti, ti si vsikdar z Bogom
združena, ti edina si blagoslovljena
med vsemi Adamovimi otroci; ti
edina si hči milosti po naravi, in
sveta od svoje spočetja; ti edina si
bila zmeraj slobodna sožnosti hu¬
dičeve, ker tebe edino je obvarovala
Božja milost madeža izvirnega greha
S tabo se radujemo počeščenja, ki
si ga dobila; iz vsega srca slavimo
Gospoda, čigar mogočnost je tolike
reči storila nad tabo. Bodi nam
pozdravljena, brezmadežna golobica,
ki si v vesoljnem potopu sveta
prinesla oljiko mini. Bodi nam p°'
zdravljen, dobro obstraženi vrt bla¬
gosti, ki se ga Bog sam veseli. Bodi
nam pozdravljen, raj na tej zen#,
v kterem se je ponovila čistost in
deviška nedolžnost prvih človekov.
Bodi pozdravljena, roža izvoljena, ;
ki si ljubeznivo, in lepo prirasla i z  !
trnja popačene človeške narave, i n
ki s svojim blagim duhom k sebi

277

vlečeš vse. ki ljubijo čistost. Bodi
nam pozdravljen, ti največi čudež,
gospa napravljena s solncem, čigar
podnožje je mesec, in čigar krona
zvezde. Bodi nam pozdravljena, ti
dolgo in vroče pričakovana, od ve¬
komaj izvoljena v sklepu Božjem,
da si popravila, kar je pokvarila
Eva; ki si razvezala ves nesrečnega
prijateljstva in ponovila sovraštvo
med hudičem in človeštvom; ki si
vsem nam zadobila posvečujočo
milost, in dedščino otrok božjih, in
prijaznost Boga, v kterem edinem
nahajamo pravo srečo tu dolu in
izveličanje tam gori.

Molitev.

„Bog, ki si hotel po brezma¬
dežnem spočetju Device svojemu
Sinu vredno prebivališče pripraviti:
prosimo te, daj po njenih prošnjah
tudi nam čistim grehov k tebi
dospeti, kakor si jo ti zavoljo pri-

278

hodnje smrti svojega Sina čisto
ohranil. Po taistem Jezusu Kristusu,
Gospodu našem, tvojem Sinu, ki s
tabo živi in kraljuje Bog vekomaj 11 .
Amen.

List.

„ Gospod me je imel v začetku
svojih potov, preden je kaj storil
od začetka. Od vekomaj sam po-
stavljena, in od nekdaj, preden je
bila zemlja. Ni bilo še brezni, in
jaz sem bila že spočeta; tudi stu¬
denci voda še niso izvirali; tudi
gore s svojo silno težo še niso
stale; preden so bili hribi, sem se
jaz rodila; ni bil še naredil zemlje,
ne rek, ne tečajev zemljokroga. Ko
je nebesa narejal, sem bila zraven;
ko je s stanovitno postavo in z
okrogom brezna ograjal; ko je zgorej
utrjeval hlipišče, in tehtal studenece
vodž; ko me je postavljal okoli
morja, in vodam postavo dajal, naj
bregov; ko je zemlji dno pokladal:

279

sem bila pri njem, in vse ž njim
ravnala, in sem se veselila vsaki
dan, ter sem ves čas pred njim
igrala, igrala sem si na zemljokrogu,
in moje veselje je bivati s človeškimi
otroci. Zdaj tedaj, otroci, poslušajte
me: Blagor jim, kateri ohranijo moja
pota! Poslušajte nauk, in bodite
modri, in nikar ga ne zametujte.
Blagor človeku, kir me posluša, in
bdi pri mojih vratih vsaki dan, in
name streže pri podbojih mojih duri.
Kdor najde mene, najde življenje,
m prejme zveličanje od Gospoda 11 .

(Preg. 8. 22—35.)

Oče usmiljenja in Bog vse to¬
lažbe, ki ne nehaš nas podučevati
s  svojimi božjimi nauki po ustih
Prerokov in apostolov in svojega
lastnega Sina, daj nam milost, da
nas bodo ti nauki zmeraj od hudega
odvračevali, nas k dobremz izpod¬
bijali, ter nas tako krepili in pod¬
pirali, da bomo tebi dopadljivo ži-
Ve li, enkrat pa blaženo umrli. Amen.

280

Gospod, ne ravnaj z nami po
naših grehih, in ne povračuj nam
po naših hudobijah, ki jih iz srca
obžalujemo. Ne misli na naše pie-
stope, temuč izkaži nam svoje
usmiljenje. 0 kako smo ubogi in
revni. Usmili se nas toraj, ti, naš
Bog in Gospod! Pomagaj nam s
svoje milostjo, in zavoljo svojega
svetega imena nam odpusti obža-
vane grehe. Amen.

Gredna molitev.

„ Blažena si, devica Marija, od
Gospoda, previšnega Boga, pred
vsemi ženami na tej zemlji. Ti s ?
slava Jeruzalema, radost Izraela, ti
si čast našega ljudstva". „Aleluja,
aleluja! Vsa lepa si, Marija, in ma¬
deža izvirnega greha ni v tebi.
Aleluja!

Evangelij.

„Tisti čas je bil angel Gabriel
od Boga poslan, v mesto Galileje,

281

z imenom Nazaret, k devici, zaročeni
z možem, ki mu je bilo ime Jožef!
iz hiše Davidove: ime devici pa je
bilo Marija. Angel pristopi nji, ter
ji reče: Pozdravljena! milosti polna
Gospod je s teboj, blažena si med
ženami!“

0 božji Izveličar, kolika tolažba
in sreča nam je, da so nam tvoji
sveti evangelisti zapisali tvoj prihod,
tvoj rod, tvoje rojstvo, tvoje življenje,
tvojo smrt, tvoje ustajenje, in tvoj
nehohod! Bodi zahvaljen sto in
stokrat za toliko dobroto. Srčno
r ad poslušam branje teh svetih
bukev, ter jih sam vesel prebiram.
Godeli mi, o božji moj izveličar, da
bom vselej tudi živel po tvojih
božjih naukih, ter posnemal tvoj
nebeški vzgled. Tako pridem po
smrti z duhom v nebesa, v dan
sodbe pa pojdem z dušo in telesom
v svoje nebeško domovanje. Amen.

282 .

V e r a.

(100 dni odpustka vsakrat. Pij IX. 10. janu-
varija 1871.)

Moj Bog, verujem v tebe, ve¬
rujem vse, kar si razodel, in sveta
katoliška cerkev verovati zapoveduje.
Verujem pred vsem, da je preblažena
devica Marija v resnici Božja po¬
rodnica; verujem trdno in nedvoj-
ljivo, da je mati in devica ob enem
in da je brez vsacega tudi naj¬
manjšega greha. Ravno tako trdno
in nedvojljivo verujem, da je bila
Marija v prvem hipu svojega spo¬
četja s posebno milostjo in odlič¬
nostjo vsegamočnega Boga glede
zasluženja Jezusa Kristusa, Odre¬
šenika človeškega rodu, obvarovana
vsacega madeža izvirnega greha.
Trdno in neomahljivo verujem tudi
da rimski papež, kader govori s
stola, t. j. kader opravlja svojo
službo, ko pastir in učenik vseh
kristjanov, in kader v moči svoje
najviše in apostolske oblasti verske

283

ali nravske resnice določuje, ki jih
vsa cerkev sprejmi, da je po Božji
v Petru mu obljubljeni pomoči ne¬
zmotljiv, in da je Božji Odrešenik
hotel svojo cerkev prevideti z ne¬
zmotljivostjo v določbah vere in
nravnosti; in da so take določbe
rimskega papeža same po sebi, in
ne po določevanju cerkve, nespre¬
menljive. Vse to verujem, ker tvoja
sveta cerkev, steber in podlaga
resnice, ki se nikdar ni zmotila, in
se zmotiti ne more, to verovati ve¬
leva.

Darovanje.

»Pozdravljena si, Marija, mi¬
losti polna; Gospod je s teboj; bla¬
žena si med ženami. Aleluja!" Ne¬
beški Oče! Kako se tvoj Božji Sin
Po svojem včlovečenju, za nas da¬
roval, in kakor ti mašnik pri altarju
daruje kruh vino: tako ti daru-
j e  m tudi jaz samega sebe  v
v  zastavo svojega odkritosrčnega

•284

kesanja zavoljo vseh svojih stor¬
jenih grehov v znamnje svoje od-
tosrčne hvaležnosti  za tolikret
mi že dodeljeno odpuščenje, in za
vse milosti in dari, ki sem jih
doslej vede in nevede od te prejel (a).
Da ti pa ta dar, ki je sam na sebi
brez vrednosti, ti ga prinašam v
edinosti z darom Jezusa Kristusa in
z mašnikovem, in sieer po rokah
brezmadežne Device. Tako prineseni
da bo, kakor trdno upam, dopadljivo
sprejet pred Božjim obličjem.

Vsemogočni, sveti, večni Bog,
predobrotljivi Oče neheški! sprejmi
svoja dara, kruh in vino, ktera ti
po mašnikovih rokah darujem, v
najglobočem čaščenju, in ktera se
imata izpremeniti v Jezusa meso
in kri.

Sprejmi ta presveti dar v dokaz
mojega spoštovanja, s kterim te ko
stvarnika nebes in zemlje, Gospoda
vseh vojenstev, edinega Boga, čiga r
moči in slave sta polna zemlja k 1

285

nebo, ponižno častim in molim. —
Naj se ti dopada ko spravni dar,
ki ga za me prinaša Jezus tvoj
edinorojeni Sin, v odpuščanje mojih
grehov, ter da milost in usmiljenje
pri tebi zadobim. — Sprejmi ga ko
dar moje hvaležnosti za vse dobrote,
s kterimi si me od mladega blago-
slovljal na duši in na telesu. Usliši
me, ker zaupljivo kličem: moj

Gospod in moj Oče! — Tudi za-
naprej me ne zapusti. Bodi mi varih
'n vodnik v tolikerih nevarnostih,
ki prete mojemu dušnemu in teles¬
nemu blagru. Moči mi daj, da iz
srca odpravljam nagnenja in želje
in strasti, ki so zoper tvojo sveto
voljo, in da bom s čistimi mislimi
in svetimi dejanji tebi zmeraj do¬
padljiv, in da bom vreden božjega
sada tega svetega daru, po Jezusu
Kristusu, Gospodu in Izveličarju
n ašem, Amen.

286

Tiha molitev.

„ Sprejmi, Gospod, zveličavni
dar, ki ti ga darujemo v slovesnost
Marijinega brezmadežnega spočetja,
blažene Device, in dodeli, da bomo
na njeno priprošnjo tako oproščeni
vsega greha, kakor spoznavamo,
da je bila po tvoji prestrežni mi¬
losti prosta vsacoga madeža. Po
Gospodu našem, Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, ki živi in kraljuje v
edinosti svetega Duha, Bog vekomaj.
Amen.“

JPredglasje.

(Iz različnih svetih cerkvenih učenikov.)

Hvala bodi večnemu Očetu, ki
ni dopustil, da bi bila ti Marija,
otrok greha in jeze, temuč je v
hipu tvojega spočetja čez te razlil
milost otroštva. Hvala bodi večnemu
Sinu, ki te je mater si izvolil, d a
bi iz tebe rojen človek odrešil ljudi;
ki te je zatorej najpopolniše odrešil,
ker te je obvaroval sožnosti, i n

287

tebi edini dodelil, še pred spočetjem
veseliti se izveličavnega odrešenja 1
kterega sredniea si imela postati.
Hvala bodi svetemu Duhu, ki te je
odbral v svojo nevesto in v svoje
svetišče, in ki ni dopustil, da bi te
bil poprej sovražnik v posesti imeli
ki te kcj v začetku z najobilnišimi
blagri milosti napolnil, in vsaki
madež izvirnega greha od tebe od¬
vrnil. Zavoljo te odličnosti, po ka¬
teri si čistejša od angelov, te pro¬
simo, brezmadežna Devica, usliš;
našo molitev, ki te nič druzega ne
prosimo, kakor da naj bi dopadali
tvojim prečistim očem. Zavoljo tiste
milosti, ki je tebe, nebeškega Očeta
prvorojeno hčer, obvarovala sožnosti
greha in hudiča, nam pomagaj, da
ohranimo milost, po kteri smo otroci
Božji, in ne pusti dogoditi se, da
bi se kdaj s svojim življenjem nev¬
redne kazali tacega Očeta. Po tisti
v selej neoskrunjeni čistosti, po kteri
bila tolikanj vredna postati

288

Božjemu Sinu mati; stori nas sve¬
tega in čistega srca, da naš Gospod
Jezus Kristus, kader pride k nam
v s. zakramentu, v naši duši vselej
najde prebivališče, kije njega vredno.
Zavoljo preobilnih milosti, s kterimi
ti je sveti Duh v tvojem spočetju
dal ono lepoto, ki se je spdobila
njegovi nevesti, ne dopuščaj, da bi
s hudobnimi mislimi in nerednimi
nagnjenji s. Duha kdaj v nas ža¬
lostili. O prečastitljiva Devica, čez
vse čista mati našega Boga, uči
nas, s čistim in bogoljubnim živ¬
ljenjem tvojemu Sinu dopadati; i®
kakor tukaj na zemlji tvojo brez¬
madežno čistost po slabih naših
močeh častimo, tako nam daj kdaj
v nebesih gledanja tvoje lepote ve¬
komaj se veseliti. Amen.

Čast in hvala se prepeva trikrat
svetemu večnemu Bogu Očetu.
Trikrat sveto naj se poje tebi, Sin
božji! Svet, svet, svet naj doni s.
Duhu, zdaj in na vse vekomaj. ^

289

Bog, sprejmi to mojo hvalnico, in
naj se ti tako dopade, kakor hvalna
pesem tvojih angelov in vseh iz¬
voljenih duhov v nebesih.

Milostljivo poslušaj, preusmiljeni •
Oče nebeški, naše molitve, k jih
opravljamo za vesoljno tvojo cerkev,
za vse človeštvo.

Razsvetljuj nje prednike in vse
dušne pastirje. Napolnjuj jih z du¬
hom Jezusa Kristusa, da bodo iz¬
ročeno si čedo vodili pa poti več¬
nega izveličanja.

Blagoslovi našega vladarja; pre-
vidi ga z modrostjo, človekoljubjem,
Potrebno močjo, in podpiraj ga v
vseh njegovih delih. Povrni, o Bog,
jnojim ljubim starišem, prijateljem,
kar si mi dobrega storili. Prosim
te tudi za svoje sovražnike. Bodi
nam vsem milostljiv in usmiljen.
Vsi svetniki in prijatelji božji, ki
se svetite že v nebesih, prosite tudi
za  nas, uboge reve na zemlji. Dajte
nam, da bomo rasli v čednostih,

19

290

da bomo s vsako sveto mašo vam
podobniši, da tudi mi dospemo kdaj
k vam, v nebeško domovino, po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Pred povzdigovanjem.

(Tri leta odpustka vsaki dan. Pij IX. 9 aprila
1860.)

Večni Oče, prinašam ti dar, ki
ti ga je tvoj ljubljeni Sin, Jezus
Kristus, sam seboj na križu daroval
in ga ta hip na tem altarju po¬
navlja. Darujem ti ga v imenu vseh
stvari ob enem z vsemi mašami,
ki so se že odslužile, in ki se bodo
zanaprej po celem svetu opravljale;
da te molim, in da ti iskažem vso
čast, ki se tebi spodobi, da ti dam
dolžno zahvalo za brezštevilne do¬
brote, ki si nam jih iskazal, da P°;
tolažim tvoj srd nad nad našimi
velikimi in mnogimi grehi, in da
ti zanje vredno zadostujem, in da

291

tvoje usmiljenje prikličem nadse,
nad cerkev, nad celi svet, in nad
češčene duše v vicah.

Povzdigovanje.

Gospod Jezus Kristus, ki si
pod podobo kruha resnično pričujoč:
pred teboj klečim na kolenih in te
Molim. Odpusti, o božji Izveličar,
meni in vsem, za ktere si na križu
daroval svoje presveto telo, vse
naše grehe, in spravi nas spet s
svojim večnim Očetom.

Gospod Jezus Kristus, očisti
naše duše s svojo presveto krvjo.
Pelji nas vse, ki si nas na križu
odrešil s svojo presveto krvjo, v
v ečno kraljestvo. Jezus, tebi živim,
tebi mrjem; tvoj naj bom živ ali
nirtev. Tvoja rešna kri naj me
emije vseh madežev greha. Tvoja
bri naj mi bo v izveličanje, ne v
Pogubljenje.

Najbolje storiš, če zdaj z Izveličarjem
govoriš v kratkih močnih vzdihljajih, ki so

19 *

292

vsi z odpustki obdarovani, in kterih se iz
glave nauči, da jih boš izgovarjal še dru¬
gikrat in prav pogostoma.)

1. Moj Jezus, usmiljenje! (1®®
dni odpustkov vsakrat.) 2 S. Srce Je-
zusovo, bodi ljubljeno povsodi. (10®
dni odpustkov vsaki dan.) 3. Jezus, moj
Bog, ljubim te čez vse. (50 dni od¬
pustkov vsakrat.) 4. Presladki Jezus,
ne bodi mi sodnik, temuč Izveličar!
(50 dni odpustkov vsakrat.) o. Sladko
Srce Jezusovo, daj da te ljubim
zmeraj bolj. (300 dni odpust, vsakrat.)
6. Češčeno in hvaljeno bodi vedno
presveto rešnje Telo. (300 dni odpust-
vsaki dan.) 7. O Jezus, krotak in i z
srca ponižen, daj da bo moje srce po¬
dobno tvojemu. (300 dni odpust, vsak
dan.) 8. Godi, se hvaljena in vekomaj
poveličevana, bodi najpravičniša.
najviša, in naljubezniviša volja Božja
v vseh rečeh. (100 odpust, vsaki dan-)
9. Večni Oče! darujem ti predrago
kri Jezusa Kristusa v zadoščenj 6
svojih grehov in za potrebe sveto

293

cerkve. (100 dni odpust, vsakrat.) 10.
Svet, svet, svet, Gospod vojnih trum;
vsa zemlja jo polna tvoje slave. Čast
bodi Očetu, čast Sinu, čast s. Duhu.
(100 dni odpust, vsaki dan.) 11. Hva¬
ljeno, moljeno, in s čuti hvaležnosti
bodi ljubljeno vsikdar Srce Jezu¬
sovo v prcsv. altarskem zakramentu
po vseh tabernaklih sveta do
konca vekov. (100 odpust, vsaki dan.)
12. Da bi ti bil hvaležen, in popravil
svojo nezvestobo, darujem jaz ... .
tebi, preljubeznivi moj Jezus, svoje
Sr ce; darujem se ti popolnoma vse-
§ a > ter sklenem s tvojo pomočjo
ftič več ne grešiti. (100 dni odpust,
vsak dan.)

l J o ispremenjenju.

(B00 dni odpustka vsakrat. Pij IX. 17. jun.

1854).

1. Večni Oče, darujem ti pre-
drago kri Jezusa Kristusa, v edi¬
nosti s presveto in brezmadežno
levico in v njenem imenu v edi-

294

nosti in imenu vseh izveličanih v
nebesih in vseh izvoljenih na zemlji,
v zahvalo za vse milosti in pre¬
dnosti, s kterimi si jo ko svojo naj-
pokornišo hčer, izlasti v njenem
brezmadežnem spočetju obogatil.

Darujem ti to drago kri tudi
v ispreobrnjenje revnih grešnikov,
v razširjanje, in poveličevanje svete
cerkve, v ohranjenje in blagostanje
svetega očeta papeža in po njegovem
namenu.

Čast bodi Očetu . . .

2. Večna, učlovečena Beseda,
darujem ti tvojo predrage kri v edi¬
nosti presvete in brezmadežne De¬
vice in v njenem imenu, v edinosti
in imenu vseh izveličanih v nebesih,
in vseh izvoljenih na zemlji, v za¬
hvalo za vse milosti in prednosti,
s kterimi si jo ti ko svojo prelju-
bljeno mater, izlasti v njenem brez¬
madežnem spočetju obogatila.

Darujem itd. (glej zgoraj.)

295

3. Večni, sveti Duh, darujem ti
predrago kri Jezusa Kristusa v edi¬
nosti s presveto brezmadežno De¬
vico, in v njenem imenu, v edinosti
in imenu vseh izveličanih v nebesih
in vseh izvoljenih na zemlji v za¬
hvalo za vse milosti in prednosti,
s kterimi si jo ko svojo preverno
nevesto, izlasti v njenem brezma¬
dežnem spočetju obogatil.

Darujem itd. (glej spredaj.)

Presveta, brezmadežna devica
in mati božja Marija! po tvoji lju¬
bezni do Boga, in po tvoji hvalež¬
nosti do njega zavoljo tolikih mi¬
losti in prednosti, s kterimi te je
obogatil, in izlasti za prav edino
Prednost tvojega brezmadežnega
spočetja in po neskončnem zaslu-
^enju Jezusa Kristusa, tvojega Bož¬
jega Sina, našega Gospoda, te
Prosimo in rotimo: zadobi nam
Popolno in stanovitno pobožnost
Jo tebe, in trdno zaupanje, ^ da
bomo po tvoji mogočni priprošnji

296

dosegli vse milosti, kterih pro¬
simo; zagotovljeni pa, da jih bomo
odslej dobivali od tvoje neizmerne
dobrote, te slavimo s srcem polnim
veselja in hvaležnosti, ter ponav¬
ljamo oni pozdrav, s kterim te je
pozdravil veliki angel Gabriel: Ce-
scena si Marija .  . .

Pomagaj nam, da bomo zmeraj
bolj in bolj hrepeneli po dobrem,
da bomo tako vredni večnega
plačila.

O da bi mogli presveto voljo
tvojo v vsem tako izpolnjevati, kakor
jo izpolnjujejo blaženi duhovi v ne¬
besih! Daj nam, o preljubi naš Oče,
kar nam je treba na duši in telesu.
Odpusti nam naše dolge, odpusti
tudi vsem, ki so te razžalili. Varuj
nas in vodi nas tako, da nikoli nič
ne storimo, česar bi se morali sra¬
movati pred teboj, pred svojim vse¬
vednim Očetom. Varuj nas greha,
največega hudega. Amen.

297

Vsemogočni, večni Bog, usliši
mojo molitev zavoljo Jezusa, po
kterem upamo vse doseči, kar si
nam obljubil! zato molimo v nje¬
govem imenu: Oče naš . . .

O božji Izveličar! Z očitnim a
skesanim grešnikom se trkam na
prša. Studim svoje grehe. Ničesar
bolj goreče ne prosim, kakor milosti
in odpuščanja. Gospod bodi milostiv
meni ukogemu grešniku!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — zanesi nam, o Gospod.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Gospod.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Gospod.
y Gospod Jezus, daj nam mir, zdaj
ln  vselej, mir božji nam daj, ki ga
s vet ne more dati.

Gospod nisem vreden,

da greš pod mojo streho, reci le
besedo in bo ozdravljena moja duša

298

(trikrat). — Predobrotljivi moj Go¬
spod, vsemogočni moj Bog, res
nisem vreden, da me obiščeš, le
reci. ena sama beseda me bo ozdra¬
vila, očistila, ukrepila, uboljšala mojo
dušo: to je tudi, česar te gregoreče
prosim.

Obhajilo.

Rad bi, o moj preljubi Jezus,
v sveti hostiji te prejel, kakor je to
zdaj dovoljeno mašniku pri altarju,
in kakor so smeli tvoji učenci sto¬
riti pri zadnji večerji. Ker pa v tem
hipu te sreče ne morem imeti, po¬
glej saj na mojo dobro voljo, in
poplačaj mojo vero, moje upanje,
mojo ljubezen, moje hrepenjenje s
tem, da saj po duhovno prideš v
moje kesanja polno srce, ter v njem
taiste milosti pustiš, kakor bi te
bil resnično v svetem zakramentu
prejel.

Nisem vreden, tudi pripravljen
ne, o Jesus, da bi te danes v svoje

299

srce prejel. Vendar pridi po duhovno
v moje srce, ter očisti mojo dušo
vseh grehov, vseh napak, vseh
pregreškov, vseh neurejenih strasti.
Iz srca se kesam vseh svojih
grehov, ter jih obžalujem. Razsvetli
mi pamet, da vse dobro spoznam,
cenim, storim. Priganjaj mi srce in
voljo, da te čez vse ljubim, da iz
ljubezni do tebe vse težkote potr¬
pežljivo prenašam, da se s takim
bogoljubnim življenjem vredno pri¬
pravim za sveto obhajilo. Dodeli
mi to milost, da te vselej vredno
Prejmem, izlasti pa na svojo zadnjo
uro. Amen.

V djanju duhovnega s. obhajila se
večkrat vadi, izlasti pri s. maši, ker je z$16
koristno.

Po s. obhajilu.

(■k) dni odpust, vsaki dan. Pij VIT. 21. apr.
1818.)

Oče usmiljenja, vir vsega do-
Jre ga, prosim te, ponižno po pre-

300

svetem in najpopolniše te ljubečem
srcu Jezusovem, tvojega ljubega
Sina, Gospoda našega in Odrešenika,
ki ti je vsikdar tolikanj dopadljivo,
udostoji mi podeliti milost žive vere,
trdnega upanja, in goreče ljubezni
do tebe in do mojega bližnjega,
in pa milost pravega kesanja nad
vsemi mojimi grehi s trdnim sklepom,
zanaprej te nikdar več ne razžaliti -
da bi mnogel zmeraj po tvoji božji
dopadljivosti živeti, tvojo presveto
voljo močnodušno in radovoljno v
vseh rečeh izpolnovati, in v tvoji
ljubezni do konca stanoviten ostati.
Amen.

Preblažena devica Marija, mati
mojega Gospoda in Odrešenika, k
tebi kličem, tebe prosim, stori po
svojem usmiljenju, da se v vseh
nevarnostih in potrebah svoje duše
k tebi zatekam, tebe prosim, in si
tebe na pomoč kličem.

301

Molitve.

„ Veličastno je bilo o tebi go-
govorjeno, o Marija, ker je vsemo¬
gočni velike reči storil nad teboj

„ Sveti zakramenti, ki smo jih
prejeli, Gospod, naj v nas zacelijo
rane onega dolga, kterega si sveto
brezmadežno spočetje blažene Device
na posebni način obvaroval. Po Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, tvojem, ki živi in kraljuje
v edinosti svetega Duh, Bog ve¬
komaj. Amen“.

Blagoslov.

(40 dni odpust, vsakrat. Leon XII. 9. julija
1828.)

Prosimo te, Gospod, razveži po
svoji neskončni dobroti vezi naših
grehov, in na prošnjo preblažene
vselej deviške Božje porodnice Ma¬
rijo, kakor tudi svetih apostolov
Petra in Pavla in vseh svetnikov,
obvaruj nas, svoje služabnike, naše
kraje in naša stanovanja v vsi sve-

302

tosti; vse naše sorodnike, prijatelje
in znance očisti grehov pa s čed¬
nostmi poveličuj, dodeli nam zdravje
in mir, odganjaj od nas vidne in
nevidne sovražnike, kroti poželji-
vost mesa, ohrani zdravo vreme, do¬
deli ljubezen prijateljem in sovraž¬
nikom, brani svoje mesto, ohrani
našega najvišega pastirja papeža.. •,
vse duhovske prednike, vse vla¬
darje in vse krščansko ljudstvo pa
varuj vse nesreče. Tvoj blagoslov
bodi vselej nad nami, vsem rajnim
vernim pa dodeli večni mir in pokoj.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Cerkvena molitev.

(Glej stran 277.)

Vsemogočni Bog, premilostni
Oče nebeški, naj ti bo prijeten ta
prijeten ta presveti dar, ki smo ti
ga z mašnikom darovali v spomin
trpljenja Jezusovega in njegove pre-
britke smrti. Dodeli nam, o predo-

303

brotljivi Bog, da nas ta presveti dar
s teboj spravi in pomiri, in nam
grehe izbriše. Usmili se tudi ubogih
duš, ki v vicah trpe. Naj jim zaleže
ta dar presvete maše v hladilo in
tolažilo. Jezusa predraga kri naj jim
pogasi strašno žejo in zmanjša njih
trpljenje. O Gospod, uzemi jih iz
časnega trpljenja v večni mir ne¬
beški, da te z vsemi svetniki ve¬
komaj hvalijo in časte. Trpljenje in
zasluženje Kristusa Jezusa, tvojega
ljubega Sina, naj jih očisti vseh ma¬
dežev, in sprejmi jih milostno v ne¬
beško veselje. Amen.

Iz polnega srca se ti zahvalujem,
0  Bog, da sem mogel biti pri tej
daritvi svete maše, ker vem, da
razen sv. obhajila nimamo veče
sr eč na zomlji. Ravno tako se ti
zahvalujem, za mnoge in velike mi¬
losti, ki si mi jih pri tej sveti maši
dodelil, zlasti kakor sem te v za¬
četku s. maše prosil. Da bi pa to
m °jo hvalo dopaoljiviše sprejel, jo

304

sklepam s hvaležnem srcem neo-
madežne device Marjje in njene
svete matere Ane. Svojo hvaležnost
da hočem zlasti s tem pokazati,
pa pojdem z novo srčnostjo in z
novo gorečnostjo na svoje delo, da
bom izpoluoval vse dobre sklepe in
namene, med to sveto daritvijo stor¬
jene, da hočem živeti po svojih dol¬
žnostih, dokler te vekomaj ne hvalim
se vsemi svetniki. Amen.

305

. III. Sveta maša.

(V počeščenje M. srca).

Zdihljaj k Marijinemu srcu.

Sladko srce Marijino, bode moje
rešenje!

(•500 dni odpustka vsakikrat; popolnoma
odpustek enkrat v mesecu z navadnimi po-
8°ji, ako se moli cel mesec vsaki dan. Pij IX.
30- kim. 1852.)

Pripravljanje.

Bog nebeški Oče, Sin in sveti
Buh! Pridem pred altar, na kterem
se bo opravljala najsvetejša daritev.
Pridem pa zato, ker se obhaja
spomin zadnje svete večerje, spomin
trpljenja in smrti našega Gospoda
Jezusa.

Pobožnega in potrtega srca
želim biti pri tem svetem spominu.
Z mašnikom, o Bog, ti darujem to
sveto mašo ko dar. Tudi jaz se ti
darujem z dušo in s telesom. Ni-

20

306

česar bolj ne želim, kakor da bi ti
bil prijeten ta presveti dar, da bi
koristil meni in vsem, za ktere ga
darujem. Usmili se tudi ubogih duš
v vicah, o predobrotljivi Oče ne¬
beški; usmili se jih po Jezusu Kri¬
stusu, našem Izveličarju in Odre¬
šeniku, ki s teboj in s svetim
Duhom živi in kraljuje Bog ve¬
komaj. Amen.

Pred teboj klečim, o presveta
mati Jezusa mojega Izveličarja, in
te prosim, pridobi mi milost, da bom
s ponižno molitvijo, z najgorečnejši
ljubeznijo, z najobčutljivejši hva¬
ležnostjo in z odkritosrčnim obža¬
lovanjem svojih grehov, mogel biti
pri tej visoki daritvi s. maše. S tem
neomadežanim darom, o presveta
Mati! želim in se namenim, presveti
Trojici se zahvaliti za vse milosti,
s kterimi je tvoje presveto in neo-
madežano srce obogatila. Tudi želim
in se namenim, Boga neskončno
usmiljenega po zasluženji Jezusa

307

Kristusa in po preljubeznivi lepoti
tvojega srca, prositi za svoje lastno
Spreobrnjenje in za ispreobrnjenje
vseh ubogih grešnikov.

„ Presveto Marijino srce: brez
greha spočeto, prosi za-me, varuj
rue!“ — Češčena si Marija .  . .

Pristop.

V imenu Boga f Očeta, in f
Sina, s. f Duha. Amen.

Ti, o Bog si moja moč. Zakaj
s i me zapustil, in zakaj hodim ža¬
losten ko me stiska moj sovražnik?

Pošlji mi svojo luč in svojo
resnico, me vodite in pripeljete na
tvojo s. goro in v tvoje prebivališče.

bodi Bogu i. t. d.

Izpovem se Bogu, vsegamogoč-
nemu, Mariji, vselej Devici, s. Mi¬
haelu arhangelu, s. Janezu Krst¬
niku, ss. apostoloma Petru in Pavlu
iu vsem svetnikom, da sem obilno
grešil z mislimi, z besedami in z

20 *

308

djanjem; moj greh, moj greh, moj
silni greh! Torej prosim Marijo,
vselej devico, s. Mihaela arhangela,
s. Janeza Krstnika, ss. apostola
Petra in Pavla in vse svetnike,
prosite za-me pri Gospodu, našem
Bogu.

Moj Bog! Tukaj sem, pred
tvojim božjim altarjem, da bom pri
nekrvavi daritvi, ktero je krvavo
opravil moj izveličar Jezus Kristus,
da me je grehov očistil, da mi je
zadobil milost in odpuščanje, da
smem stopiti pred stol tvojega bož¬
jega usmiljenja.

Kako potolažen, kako blažen
bi mogel biti pri tej sveti daritvi,
ko bi se tolikrat ne bil pregrešil in
omadežal z grehom, ki ga je Kristus
od mene vzel. Ponižno in skesano
spoznam svoj dolg, svoj greh, svoje
veliko zadolž >nje. Toda še veče,
neskončno je tvoje usmiljenje, moj
Bog in moj Oče! Otroški zaupam
v to tvoje preveliko usmiljenje, moj

309

Bog in moj Oče! Otroški zaupam v
to tvoje preveliko usmiljenje, ter
kličem skesanega in potrtega srca:
Gospod, bodi milostljiv meni greš¬
niku ! O moj Bog, zavoljo Jezusa
me očisti vseh grehov! Uzbudi v
meni pobožne misli, da ‘bom z
vredno pobožnostjo pri tej božji
daritvi, in da se udeležim nje izve-
ličanskega sadu po Jezusu Kristusu,
Gospodu in Izveličarju našem. Amen.

Usmili se nas, vsegamogočni
B °g, in pripelji nas po odpušenju
naših grehov v večno življenje.
Amen.

Molitev.

O Gospod! prosimo te, odvzemi
°d nas naše grehe, da bomo vredni
s  čistim srcem stopiti v najsvetejše
svetišče. Amen.

Prosimo te, o Gospod! po za-
služenju tvojih svetnikov, kterih
svetinje se na tem altarju hranijo,

310

in vseh svetnikov, odpusti nam mi¬
lostljivo vse naše grehe. Amen.

0 zaupanja polno srce Marijino,
izprosi mojemu srcu trdno neo-
mahljivo zaupanje, tako zaupanje,
da se bom v vseh dušnih in te¬
lesnih nevarnostih vrgel v Božje na¬
ročje; da se kakor dete oprijemam
roke nebeškega Očeta; da miren in
potolažen potujem skozi bridkosti
življenja. Izprosi mi zaupanje v mo¬
litvi, da bom vselej to prejel, kar
mi je pridno; in da bom vselej Go¬
spodu prepustil, kdaj in kako da
me hoče uslišati.

Gospod, usmili se nas! Kriste,
usmili se nas! Gospod usmili se nas!

Slava.

Čast Bogu na višavi in mir
ljudem na zemlji, ki so svete volje-
Hvalimo te, častimo te, molimo te,
povišujemo te; zahvalimo se ti za¬
voljo tvojega velicega usmiljenja-

311

Bog, nebeški kralj! Bog vsegamo-
gočni Oče! Gospod, edinorojeni sin,
Jezus Kristus! Gospod Bog, jagnje
božje, Sin Očeta! Ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ
grehe sveta, vsprejmi našo molitev!
Ki sediš na desnici Očetovi, usmili
se nas! Ker ti sam si svet, ti sam
Gospod, ti sam najviši, s s. Duhom,
v veličastvu Boga Očeta. Amen.

Molitev.

0 Bog! ki si presveto srce pre-
blažerie in vselej neomadežane Ma¬
rije Device z duhovnimi darili in
milostmi obilno napolnil, in ga po
Podobi božjega srca Sina svojega
Jezusa Kristusa z ljubeznijo in
Usmiljenjem navdal; dodeli, ki spomin
ujenega presladkega srca obhajam o,
da bo z zvestim posnemanjem nje¬
nih čednosti v našem srcu zazna¬
movan Jezus Kristus, kteri s teboj

312

in s. Duhom živi in kraljuje Bog
vekomaj. Amen.

Užgi, o Gospod, z ognjem s.
Duha naša srca, da ti bomo s či¬
stim telesom služili, in z očišenim
srcem dopadli. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Kako se čemo pritoževati, o
Marija, nad trni življenja, ko vemo,
da je tvoj Sin najojstrejše trne, sebi
odbral. Uči me, o presveta Mati, da
zmeraj pazim nad počutki svojega
telesa, zakaj le tako se morem ova-
rovati izkušnjav in greha.

Zveste in detinske pokorščine
me uči ti, o sveta božja Mati, s
svojim ljubim detetom, ki ti je bilo
v vsem pokorno. Vama, Marija pa
Jezus, na ljubo, se hočem danes va¬
diti, da bom do drngih ponižen in
pokoren. Pomagaj mi, da bom svojo
prevzetno voljo zmeraj bolj krotil,
da bo moje največe veselje, le Je¬
zusa pri sebi in nad sabo imeti.

313

K berilu in evangeliju.

Iz bukev Sirahovih 24.

Jaz sem ko trta sladek in dišeč
sad rodila in iz mojega cvetja je
častit in obilen sad. Jaz sem mati
čiste ljubezni, in strahu, in spo¬
znanja, in s. upanja. Pri meni je
vsa milost pota in resnice, pri meni
vse upanje življenja in čednosti.
Pristopite k meni vsi, kteri me že-
lite in mojega sadu se nasitite.
Zakaj moj duh je slajši od medu, in.
m Pj del slajši od satovja. Moj spomin
) e  v večne rodove....  Kedor mene
Posluša^ ne bo osramoten; in kteri
P° moje delajo, ne bodo grešili.
Kteri meni oznanjujejo, bodo večno
življenje imeli.

Kaderkoli bom v stiski, bom
* tebi pribežal, o ljuba moja Mati.
Izlasti pa se bom k tebi zatekal v
vsaki stiski greha, da me s svojim
kinom spraviš in pomiriš. Prosi mi
Pravi strah božji, spokorno življenje,

314

o smrtni uri pa skesano srce, da
pojdem s zaupanjem pred svojega
sodnika.

Marija, vsa čista in brez ma¬
deža, mati najsvetejšega! ne odga¬
njaj me od sebe, z grehi ognuše-
nega siromaka. Navdaj me z že¬
ljami svojega prečistega srca, da
svojo revo zmeraj bolj spoznavanji
da svoje grehe obžalujem, da ni¬
česar na svetu bolj ne studim in
ne črtim, ničesar se bolj ne ogi¬
bljem ko greha, največe nesreče.

Vera,

(ako jo mašnik moli).

Verujem, o Marija, ali podpri
mojo slabotno Vero. Uči me, kako
mi je zmeraj bolj na Boga misliti,
v božji pričujočnosti živeti, voljo
njegovo premišljevati, svojim na-
gnenjem odmirati, da vsaki dan bolj
v Bogu živim, in po nič drugem ne
prašam ko le po tem, kar je nje¬
gova sveta volja.

315

O moj Oče, ki si v nebesih! To¬
liko je hudega ki me obdaje, v tvoje
naročje se vržem, varuj me! Pod
tvojo brambo pribežim, o sveta Bo-
gorodnica! Ne zavrzi nigdar moje
molitve, izlasti kader sem v veliki
sili, temuč reši me vsegdar vsake
nevarnosti, o častitljiva, o blažena
devica, naša gospa, naša srednica,
naša priprošnica; s svojim Sinom
n as spravi, svojemu Sinu nas pri¬
poroči.

Dobra moja mati, Marija, nečem
da bi nate ne zaupal. V vsaki stiski
k tebi se zateči z otroškim
zaupanjem; izlasti pa še, kader pojde
za izveličanje nevmerjočih duš. In s
Podvojenim zaupanjem naj k tebi
Pribežim, kader me ne bo priga¬
njala stiska, ampak ljubezen in
Usmiljenje do drugih.

Darovanje,

Sprejmi, sveti Oče vsegamogočni
večni Bog! ta neomadežani dar,

kteri ti daruje mašnik, tvoj slu¬
žabnik, tebi pravemu živemu Bogu,
za moje neštevilne grehe, zamere
in zanikernosti, za vse pričujoče
pa tudi za vse verne kristjane, žive
in mrtve; naj bo meni in njim v
izveličanje in večno življenje. Amen.

Darujemo ti, o Gospod! kelih
izveličanja, in prosimo tvojo milost,
naj pride s prijetnim duhom pred
obličje tvojega božjega veličastva za
naše in vsega sveta izveličanje.
Amen.

V duhu ponižnosti in s potrtim
srcem naj bomo od tebe, o Gospod!
sprejeti, in naša daritev naj se tako
opravlja danes pred tvojim obličjem,
da tebi, o Bog! dopade.

Sprejmi, o s. Trojica! ta dar,
kteri ti darujemo v spomin trpljenja,
od smrti vstajenja in vnebohoda
Jezusa Kristusa, Gospoda našega m
v čast presvete, vselej čiste Marij 0
Device, s. Janeza Krstnika, ss. apo¬
stolov Petra in Pavla, teh in vseh

317

svetnikov; da bom njim v čast,
nam pa v izveličanje, in da oni za
nas v nebesih prosijo, kterih spomin
obhajamo na zemlji; ravno tistem
Kristusu, gospodu našim. Amen.

0 Bog! čigar veličastvu je pre¬
sveta, neomadežana Marija devica
neomadežan dar darovala, užgi v
naših srcih ogenj tiste ljubezni,
kteri je v njenem srcu gorel, da
bomo, ž njim očiščeni, vredni spo¬
znani tebi ravno tisti dar darovati,
Jezusa Kristusa, kteri s teboj živi
in kraljuje, v edinosti s. Duha, Bog
vekomaj. Amen.

Raztrgaj, o Gospod! vezi naših
grehov, in dodeli nam vnovič, kar
s i nam že enkrat dodelil, ter odreši
Ras z odpuščenjem, ki si se bil po¬
nižal, nas z milostjo odrešiti; da ti
bomo hvalni dar s pravo radovolj-
nostjo in s čistim srcem darovali.
Amen.

Naredi me, o Marija, tvojemu
preponižnemu srcu podobnega. Ho-

318

čem te nasledovati v hvaležnosti
do Boga in v potrpežljivosti do
drugih. Isprosi mi, o Mati mila, da
zmeraj za tabo hodim, in naposled
k tebi pridem, kjer te bom na ve¬
komaj slavil in poveličeval.

Predglasje.

Oh Marija, za svojo lastno čast,
ki je prazen nič, sem tako občutljiv,
za čast tvojega in mojega nebeškega
Očeta pa tako malomaren. In vendar
je gotovo, da le tedaj smem upati
večne časti v nebesih, če tukaj na
zemlji ne iščem svoje časti, ampak
le čast in slavo tistega, kteregapo;
korni služabnik imam biti. Pomagaj
mi ti, o ljubljena Mati, da imam
čiste in prave namene v svojih mi¬
slih, besedah in delih.

Zares vredno in pravično, spo¬
dobno in izveličavno je, da tebi po-
vsodi in vedno zahvalo dajemo,
sveti Gospod! vsegamogočni Oče,

319

večni Bog! in da te v češčenju pre¬
svetega in neomadežanega srca Ma¬
rijinega hvalimo, častimo in poveli¬
čujemo. Ker ona je z obsenčenjem
s. Duha tvojega Edinorojenega spo¬
čela in pri večni časti devištva
svetu večno luč dala, našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa; po kterem
tvoje veličastvo hvalijo angeli, mo¬
lijo gospostva, se moči tresejo; kte-
re ga nebesa in nebeške moči, in iz-
veličani serafini v združenem raz¬
veseljevanju prepevajo; s kterimi,
Prosimo, tudi naše glasove skleni,
ker te ponižno hvalimo rekoč:

Svet, svet, svet, Gospod! Bog
n ebeških trum! Nebo in zemlja ste
Polni tvoje slave. Hosana v višavi!
neščen bodi, kteri pride v imenu
gospodovem! Hosana v višavi!

Pred povzdigovanjem.

Tebe tedaj, predobrotljivi Oče!
Ponižno prosimo, po Jezusu Kristusu.

320

tvojem Sinu, gospodu našem; do-
dadljivo vsprejmi in blagoslovi te
dari, te ponudbe, ta sveta in neo-
madežana darila, ktera ti darujemo,
izlasti za tvojo s. katoliško cerkev,
ktero milostljivo umiri, ohrani, ze¬
dini in vladaj po vesoljnem svetu,
s tvojem služabnikom, našim pape¬
žem I., in našim škofom I, in našim
cesarjem I, in z vsemi pravovernimi
in spoznovalci katoliške in apo¬
stolske vere ob enem.

Spomni se, o Gospod! svojih
služabnikov in služabnic I. I., i n
vseh pričujočih, kterih vera in po¬
božnost ti je znana, za ktere ti da¬
rujemo ta dar, za se, in za vse svoje,
v rešenje svojih duš, v upanje njih
izveličanja in blagra, in kteri tebi,
večnemu, pravemu in živemu Bogu
svoje obljube opravljajo.

Zavoljo tega te prosimo, o Go¬
spod! vsprejmi dopadljivo ta dar
naše službe in cele svoje občine,
naše dneve v svojem miru vladaj,

321

in zapovej, da bomo večnega po¬
gubljenja oteti, in čedi tvojih izvo¬
ljenih prišteti; po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

V svetlobi vere te pozdravljamo,

0 devic devica, Marija, mati Jezusa
Kristusa, kraljica angelov in ljudi.
Sprejmi našo pobožnost kakor bla-
goprijetni dar. Ogrej, kar je mrzlega
in otrplega, omehčaj kar je kame¬
nega in trdega; kar je v temoti
zaprtega, razsvetli z lučjo svoje mi-
l°sti; in pokaži nam zdaj in po
tem življenju Jezusa svetlobo živ-

1 j e nja, blaženi sad svojega telesa;
Pokaži nam ga, o dobrotljiva, o
?ladka devica Marija! O presrečna

vendar že trpeča mati Izveličar-
jeva, daj mi tvoje veselje in tvoje
trpljenje sočutiti. Pomagaj mi, o
sveta Mati, da v dobrotah in slastih
?veta ne poginem, ampak da zata¬
jujem in mrtvim hude svoje strasti,
111  da najdem večni mir.

21

322

Z povzdigovanju s. rešnjega telesa.

Bodi češčen in hvaljen pravi
Bog, v podobi kruha na altarju
živ pričujoč! O Jezus, bodi mi mi¬
lostljiv!. O Jezus bodi mi usmiljen!
O predobrotljivi Jezus, odpusti mi
moje grehe!

Tebe, o Mati Križanega, hočem
iskati pod križem, kjer si moja
Mati postala. Uči me ondu, da spo¬
znavam bolečine in ljubezen tvo¬
jega materinega srca. Podučuj me
ondu, kako imam križ ljubiti, in
svoje izveličanje le v križu iskati.

K povzdigovanju s. rešnje krvi.

Bodi češčen in hvaljen pravi
Bog, v podobi vina na altarji živ
pričujoč! O Jezus tebi živim! 0
Jezus, tebi umrjem! O Jezus, tvoj
sem živ in mrtev! Daj o Jezus! da
tvoja draga kri nad menoj ne bo
izgubljena.

323

Pod križem, o žalostna Marija,
te najraje obiskujemo, ker ondi si
postala naša Mati, mi pa tvoji izro¬
jenci, tvoji nevredni otroci. Globoko
je bilo prebodeno srce tvojega Sina,
tvoja duša pa še stokrat globočje,
ko si nas rodila v presilnih bole¬
činah. Danes ino vsegdar hočem
vsem, ki mi bodo hudo delali, po
Jezusovem izgledu iz srca odpustiti,
izgovarjati jih in za nje moliti, mo¬
liti pa tudi za tiste, ktere sem kdaj
jaz razžalil. Tako bom tvojega Sina
vreden, in kri tvojega Sina ne bo
n ad mano izgubljena.

Po povzdigovanju.

Spomnimo se, o Gospod! visoko
svetega trpljenja Kristusa, tvojega
s i R a, našega gospoda, pa tudi nje¬
govega od smrti vstajenja, in nje¬
govega častitljevega vnebohoda, in
darujemo tvojemu visokemu veli¬
častvu izmed tvojih darov in na-

21 *

324

klonil čisti dar, sveti dar, neomadežani
dar, sveti kruh večnega življenja
in kelih neprenehljivega izveličanja.
Na ta darila tedaj se ponižaj z
usmiljenim in prijaznim obličjem
pogledati, in jih sprejeti, kakor si
se ponižal, sprejeti dar svojega pra¬
vičnega služabnika Abla, dar na;
šega očaka Abrahama, in onega, ki
ga je daroval tvoj veliki mašni k
Melkizedek, sveti dar, neomadežano
daritev.

Spomni se tudi, o Gospod! svo¬
jih služabnikov in služabnic I. L, ki
so z znamenjem vere pred nami v
večnost šli, in v spanju tvojega miru
počivajo. Tem, o Gospod! in vsem,
ki v Kristusu počivajo, dodeli mi¬
lostljivo kraj hladu, luči in miru;
po ravno tistem Jezusu Kristusu,
gospodu našem. Amen.

Tudi nam grešnikom, svojim
služabnikom, ki v tvoje obilno
usmiljenje zaupamo, dodeli dobrot¬
ljivo, imeti delež in občino s tvo-

325

jimi ss._ apostoli in mučeniki Ja¬
nezom, Štefanom, Matejem, Barna¬
bom, Ignacijem, Aleksandrom, Mar-
eelinom, Petrom, Felicito, Perpetvo,
Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Ana¬
stazijo in z vsemi tvojimi svetniki;
vsprejmi nas milostljivo v njih ob¬
čino, ne zavoljo našega zasluženja,
ampak zavoljo svoje prizanesljivosti,
Po Kristusu, gospodu našem, po
kterem ti, o Gospod! vse te dobrote
stvarjaš, posvečuješ, oživljaš, blago¬
slavljaš in deliš. Po njem, ž njim,
In v njem je tebi, o Bog, vsegamo-
gočni Oče! v edinosti s. Duha vsa
čast in veličastvo od vekomaj do
v ekomaj. Amen.

K očenašu.

'Moli Oče naš.

Reši nas, prosimo te, o Gospod!
0( 1 vsega hudega, pretečenega, pri¬
čujočega in prihodnjega, in na pro¬
šnjo prečiste in vselej device Ma-

326

rije in vseh svetnikov nam daj mir
v naše življenje, in brani nas vseh
sovražnikov, da nas v zmote ne za¬
peljejo in od tebe ne odvrnejo.
Amen.

Kako bi te mogel ljubiti, o Ma¬
rija, pa ne zmeniti se za revo ubozih
grešnikov, siromakov, zavoljo kterib
je bilo tvoje nedolžno srce s sed¬
merim mečem prebodeno! Saj kličem
vsaki dan k tebi, ter prosim zanje
in zase, rekoč: prosi za nas greš¬
nike ! Zadobi mi zmeraj živejšo vero,
zmeraj močnejšo gorečnost, da se
greha ne le sam ogibljem, ampak
si tudi prizadevam, od drugih ga-
zavračati in odganjati, in za greš¬
nike moliti.

Jagnje božje,

ki odjemlješ grehe sveta; usmili se
nas! Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta; usmili se nas! Jagnje
božje, ki odjemlješ grehe sveta; daj
nam mir.

327

O Gospod Jezus Kristus, ki si
rekel svojim apostolom: mir vam
zapustim, svoj mir vam dam; nikar
ne glej na moje grehe, ampak na
vero svoje svete cerkve; in po svoji
dobrotljivi volji jo v miru in edi¬
nosti ohrani.

0 Gospod Jezus Kristus, sin
živega Boga! ki si po volji svojega
Očeta s sodjanjem s. Duha po svoji
smrti svet poživil, reši me s tem
Presvetim svojim telesom in krvjo
vseh mojih grehov in vsega hudega;
daj, da se vselej tvojih zapovedi
držim, in ne pripusti, da bi se kedaj
°d tebe ločil.

Obhajilo.

Gospod, nisem vreden, da greš
Pod mojo streho, ampak reci le z
besedo, in ozdravljena bo moja
duša. (Trikrat).

Zdaj obudi resnično žalost nad svojimi,
grehi in srčne želje, se z Jezusam skleniti,
ter  se po duhovno obhajaj.

328

Molitev.

Presveta Devica, izprosi mi po¬
trebno milost, da se moja duša spre¬
meni. V Jezusovem imenu te prosim,
badobi mi resnično kesanja nad mo¬
jimi grehi, trdno voljo se poboljšati,
in po moči zadostiti božji pravici.
Stori mojo dušo tako čednostno, da
ničesar ne upam in ne želim kakor
le večno izveličanje. Daj, da vse
pozabim, karkoli bi me ločilo od
ljubezni Kristusove. O Marija stori,
da ti služi moja duša, kakor je tebi
dopadljivo; kraljuj nad mojim srcem
in nad mojim življenjem; pomagaj
mi vsegdar, izlasti pa zdaj, ko te
častim. Ne daj, da bi bil kdaj ne;
hvaležen Bogu, ki me je tolikanj
ljubil, in da bi žalil njegovo božjo
Mater, ktero mi je pomočnico dal.
O moja mati, kolikokrat te kličem,
ne mudi se mi pomagati, ampak daj
mi hitro čutiti mogočno tvojo pomoč.
Pomagaj tudi mojim, in celi s. cerkvi.

329

Ni mogoče, da bi te prosili za preveč
dobrot. Moja duša je polna zau¬
panja, ko se na tvojo vedno pomoč
zanaša.

Vsegamogočni in predobrotljivi
Bog! ozri se milostljivo na naše
prošnje, in otmi naša srca iskušnja-
vam hudih misel, da bomo po tvoji
dobrotljivosti vredni, s. Duha pre¬
bivališče biti.

Milost s. Duha, o Gospod! mi¬
lostljivo v naša srca vlij, da bomo
mogli svoje grehe z vzdihovanjem
In solzami izmivati, in da po tvoji
dobroti zaželjeno odpuščenje dose¬
žemo.

Ponižno prosimo, o Gospod! naj
milost s. Duha naša srca razsvetli,
In s sladkostjo popolnoma ljubezni
obilno napolni, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

O srce Marijno, polno ljubezni
do Boga, podeli vendar mojemu
mrzlemu srcu nekaj iskric svoje ža-

330

reče ljubezni, da bom vselej le
božjo voljo ispolnoval, iz ljubezni
do Boga vse rad pretrpel, ter se
vsacega greha ogibal. Po tvojem
vzgledu hočem prositi pomnoženja
ljubezni, pa tudi sam si hočem za
to prizadeti.

Sklep.

O Jezus Kristus, Sin božji! ki
si naj svetejše Device prečisto srce
v svoje prebivališe izvolil, in v njem
pohlevno in sladko počival, dodeli
nam milost, in ponižaj se po teh
obhajanih skrivnostih tvojega telesa
in tvoje krvi vedno v naših srcih
prebivati, ki živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti s. Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

Blagoslov.

Blagoslovi nas, prosimo te, sveta
Trojica: Bog f Oče, in f Sin, i fl

331

sveti f Duh, in tvoj blagoslov ostani
vselej pri nas. Amen.

Po onem blagoslovu hčem hre¬
peneti, o blažena Devica, ki ti ga je
angel naznanil, in ki nam ga je pri¬
nesel tvoj ljubi Sin: po blagoslovu
milosti božje; zakaj če to zadobim
in ohranim, bom lahko prenašal
vsakteri križ, ki mi ga bo Gospod
poslal.

Marija, sveta mati božja, ki si
bila polna s. Duha, uči tudi nas, da
bomo iz srca prosili pravega do¬
brega duha, ki nam ga tolikanj
manjka; dobrega duha, da nas bo
spremenil iz otrok sveta v otroke
božje svetlobe, v gorečnike za čast
božjo. Pomagaj mi, o Marija, da
bom tudi jaz pričakoval s. Duha
zbrano in potrpežljivo, da tudi mene
n apolni z modrostjo, bogoljubnostjo,
s  strahom božjim.

332

Cerkvena molitev.

(Glej stran 266.)

Zahvaljen bodi, o Izveličar moj!
da si mi dal to s. mašo slišati, in
presveto srce tvoje najčistejše Ma¬
tere častiti. O da bi bil vendar to
s. mašo s takim zbranim duhom,
in s tisto gorečnostjo slišal, ktero
tolikanj sveto, tolikanj visoko opra¬
vilo tirja. Ti, o Jezus! po svoji mi;
losti nadomesti, kar je bilo pri ti
sveti daritvi pomanjkljivega, in do¬
deli mi, da te v prihodnjič morem
vselej v duhu in resnici moliti,
hvaliti in častiti. Po ti neskončni
daritvi dodeli, o Jezus! na prošnjo
matere Marije grešnikom ispreobi’;
njenje; posebno pa te prosim, omeči
in ispreobrni tiste, ktere sem ti pri
s. maši priporočil, in za ktere sem
posebno dolžan moliti; in še najbolj
se ozri na tiste, kteri so v največji
nevarnosti, se pogubiti, Dodeli p®
tudi meni pravo pokoro in stano-

333

vitnost v dobrem, in da ne izgubim
nikedar dobrot, ki sem jih pri tej s.
maši po tvoji neskončni milosti za-
clobil. S tem upanjem poživljen in
potolažen imam trdno voljo, vse po
tvoji volji in v tvojo čast storiti, o
Moj dobrotljivi Bog! tvoj sveti bla¬
goslov me spremljaj po vseh mojih
potih, in tvoje prčsvete Mater izgled.
mi bodi vedno pred očmi.

S tabo o prežalostna vseh
mater, hočemo križni pot Izveličarjev
Rubiti, za Gospodom svojim sočutno
m spokorno hoditi. Iz ljubezni do
križ nosečega Izveličarja hočem
danes pogostoma njemu darovati
svoje djanje in nehanje.. 0 da bi me
vendar ljubezen do njega vsaki dan
nanj spominjala, da bi ne bil po¬
doben prisiljenemu Simonu, ampak
Kristusovemu učencu, ki vsaki dan
zvesto za njim hodi!

V tvoje in njeno srce izročim
svojo dušo in svoje telo. Amen.

334

IV. Sveta maša.

v čast Matere Božje „vedne pomoči".

Priprava.

Spomni se, o premila Devica
Marija! da še nikoli ni bilo slišati,
da bil zapuščen, kdor je pod tvoje
varstvo pribežal, v tvojo pomoč klical
tvoji priprošnji se priporočal. S tem
zaupanjem navdan hitim k tebi,
devic Devica, mati! k tebi pridem,
pred stojim vzdihujoči grešnik. Nikar
o Mati (večne) Besede ne zavrzi
mojih besed, temuč poslušaj in u-
sliši milostno! Amen.

300 dni odpustka vsakikrat; popolnoma
pdpustek enkrat v mesecu z navadnimi po¬
goji, ako se moli cel mesec vsak dan. Pij
IX. 25. mal. šerp. 1846.

Sveta Marija, mati Božja > a
Mati! Ti si najsrečnejša izmed vseh
človeških otrok, ti si milosti polna
nevesta, ktero pozdravlja sam Gospod,
svojo izvoljeno prijateljico. Ti si
ona velika kraljica nebes in zemlje,

335

ki je postala Mati vseh živih, ki je
dala izgubljenemu človeštvu po¬
svečevalca. Ti si ona brezmadežna
nevesta s. Duha, ki presega na časti
in veličastvu vse angele in svetnike
božje. Ti si ona velika Mati in mo¬
gočna Devica, kteri je bil podložen
in pokoren sam vsemogočni Sin
Božji. Tudi jaz kličem z našo cer¬
kvijo: „0 sveta brezmadežna De¬
vica! S kterimi slavami naj te po¬
višujem, ne vem da si ti nosila v
svojem naročju, kterega ne obsežejo
nebesa". Kdo ne bi te častil, ko te
časti sam nebeški Oče! ko svojo
najljubšo hčer? Kdo ne bi zaupal
na  te, ko se je tebi izročil sam Sin
božji ko svoji materi? Kdo ne bi
te ljubil, ko te je ljubil sam s. Duh
ko svojo neomadežano nevesto?
Ba, jaz te ljubim in častim, o
Božja Mati, za Bogom najbolj, in
s  to majhino pobožnostjo ti hočem
z daj iskazati svoje otročje spošto¬
vanje hvaležnost, ljubezen. Milostivo

336

se ozri s prestola svoje slave na
me, tvojega nevrednega otroka in
stori, da bom pri daritvi s. maše
pobožno in pazljivo, kakor bi ti
storila, ako bi bila na mojem mestu,
Pri tej s. maši hočem biti, 1) da
bom po tebi, o Marija, troedinega
Boga molil in poveličeval; 2) da se
bom spravil z Očetom, ki mi je po
tebi Odrešenika dal, zavoljo mojih
grehov; 3) da se bom zahvalil Sinu,
ki mi je v tebi dal najljubeznivišo
Mater, ki je vedno pripravljena po¬
magati; 4) da bom prosil s. Duha,
ki je vlil v moje srce otroško lju¬
bezen do tebe, da-bom v življenju
zvesto posnemal tvoje vzglede, v
smrti pa k tebi priti mogel; in 5)
da bom izprosil tvojo pomoč vsem
živim in mrtvim. Naj ti bo všeč, o
dobra Mati ta moj namen in v
zvezi s to presveto daritvijo tvojega
Sina, daruj ga nebeškemu Očetu.
Amen.

337

Pristop.

Vsi ljudje morajo z Davidom
vzdihovati: „V grehih sem spočet,
in v grehih me je rodila mati,“
samo ti o brezmadežna devica Ma¬
rija se moreš veseliti in hvaliti, da
nisi bila nikdar v oblasti prvega
greha. Ti si imela stari kači glavo
streti, in zato nisi bila nikdar sožnja
te kače. Od vekomaj si bila odločena
da boš kraljica angelov in ljudi;
zato si bila v tisti milosti, ki te je
povzdignila nad vse stvari. Vsega-
mogočni te je od vekomaj izbral,
da bi bila svojemu Sinu v čisto
Prebivališče s. Duhu brezmadežna
nevesta, in zato nisi bila nikdar v
madežu greha. Da, jaz te slavim in
častim, o Marija, kot ono najsreč¬
nejšo izmed človeških otrok, ki si
sama bila brez izvirnega greha; tebi
je sam Gospod rekel: „Lepa si moja
Prijateljica, in madeža ni na tebi.“
Oh vzvišena kraljica in mati mo-

22

338

jega Boga! jaz ubogi grešnik bi si
moral zakriti obličje, na tla pasti,
obmolkniti, ko premišljujem tvojo
svetost; pa kakor se ne more dober
otrok vzdržati, da ne bi večkrat
nežno pogledal svoje matere, in jo
tako pozdravil in s sladkimi bese¬
dami ogovoril, ravno tako tudi jaz
ne morem svojih oči od tebe obrniti,
in zamolčati besedi otroške ljubezni.
Zato naj se ti dopade zdaj ponižna
prošnja nevrednega otroka, in očisti
me zavolj zasluženja tvojega Sina
po ti daritvi svete maše vseh ma¬
dežev greha! Očisti moje oči, da
bodo vredne proti k tebi gledati!
Očisti moj jezik, da bo vreden s
teboj govoriti! Očisti moje roke, da
ne bodo nevredne se proti k tebi,
o najčiščejša, povzdigovati! Očisti
slednjič moje srce, da bo vredno
napolnjeno biti s sladko ljubeznijo
do tebe! Amen.

339

K listu.

Brezmadežna in sveta si prišla,
o Marija, iz roke svojega stvarnika.
Kakor velika je tvoja izvirna čistost,
ravno tako velika je bila tvoja skrb,
da bi jo nepokvarjeno ohranila, in
poveličevala z vedno vajo v čed¬
nostih. Tvoja bogaboječnost in pa
skrb čistost srca ne pokvariti, je
kila tako velika, da si se vstrašila
celo pri pogledu angela. In tvoja
ljubezen do deviške čistosti je bila
tolika, da bi se rajši odpovedala
naj viši časti božjega materstva, kakor
Pa izgubiti dragi zaklad devištva.
fri vsi varnosti si bila tako boječa
J n varna pred narmanjšim grehom,
da si ločena od sveta skoraj nepo¬
znana in neopazovana v tihi samoti
živela, in tukaj samo Bogu služila.
Ne na očitni cesti, ne med šumom
Sv eta, te ni našel angel, tudi ne
Pd veseli kratkočasnosti, temveč
klečočo pri molitvi in premišljevanju

22 *

340

te je našel nebeški poslanec. —
Oh, mati, kako zelo sem ti neenak!
Ti si bila že v skrbeh, ko se je
prikazal angel: jaz se pa večkrat
še celo ne zmenim, ko sem z dru¬
gimi! Ti si bila tako boječa v sa¬
moti, in jaz se tako malo bojim
greha med množico ljudi! Ti si se
bala angela, jaz pa se ne bojim še
zapeljivca! Ti se nisi štela varne,
o Marija, pred grehom v sobici, pri
molitvi, jaz pa se imam za varnega
v onih najbolj nevarnih družbah!
Oh, ako je celo apostol v velike
grehe padel, ker je bil pri sovražnikih
svojega učenika., kako se bom P a
jaz slabi človek greha' varoval, ako
se bom družil z brezbožnimi, > n
prijateljstva sklepal z lahkomišlje-
nimi otroci sveta? Da, preljuba Mati,
tudi jaz, tvoj otrok, hočem se za-
naprej skrbno ogibati vsakega kraja,
vsakega znanstva, vsakega obče¬
vanja in vsake priložnosti, kjer bi
mogel izgubiti ves svoj dušni zaklad.

341

Pomagaj mi in napolni moje srce
s pravim božjim strahom, zakaj ta
je začetek modrosti in vir moje
sreče. Amen.

Pri evangeliju.

Slišim, da te slavijo, o Marija,
da si najsrečnejša človeškega rodu ;
vidim, da te cela sveta cerkev ob¬
čuduje in poveličuje. Zakaj pa ? Ker
si mogla živeti v bogastvu in obil¬
nosti? Oh ne ! saj si živela s svojim
Sinom v naj večera uboštvu in po¬
trebi. Morebiti, ker si se svetila na
zemlji v slavi in časti? Ne, zakaj
vse življenje si bila s svojim Sinom,
nepoznana, zaničevana in sovražena.
Morebiti zato, ker si imela na zemlji
veliko veselja, malo pa žalosti ? Tudi
te ne; zakaj ti si bila Mati bolečin,
tvoje življenje ni bilo kakor vedna
križeva pot, in sedmeri meč bolečin
ti je prebadal srce. Zakaj si vendar
Najsrečnejša ? Da, iz ust tvojega

342

božjega Sina slišim odgovor: Srečna
si, ker si poslušala božjo besedo in jo
v srcu ohranila.  O vodi tudi mene,
o preljuba Mati, po ti poti v izve-
ličanje. Daj, da bom vedno rad
poslušal božjo besedo, in jo v srcu
tako hranil, da bo v mojem življenju
obilen sad donašala za nebesa! Daj,
da bom posebno te božje besede
poslušal in jih ohranil: Nebeško kra¬
ljestvo silo trpi,  da ne bom padel v
mlačnost in v njej živel, kakor bi
bila majhina reč izveličati se!
Daj, da bom posebno te le božje
besede poslušal in ohranii: Iščite
najprej nebeškega kraljestva,  da ne
bom preživel svoje življenje z brez¬
koristnimi skrbmi, na koncu pa iz¬
gubil večno nebeško kraljestvo!
Amen.

Pri darovanju.

O Marija, zdaj se spominjam,
kako si se ti nekdaj že v nežnih
otročjih letih v templu Bogu daro-

343

vala. Iz tega se učim, da se človek
nikdar ne daruje Bogu prezgodaj:
kako bi mogel tedaj še dalje čakati
svojemu Bogu se darovati ? Ali naj
bo Bog z menoj ubogim človekom
zadovoljen, ko me bo svet v svoji
službi vsega porabil? Ali naj ima
morebiti Najvišji še dopadajenje na
mojem, srcu, ko bo v grehu zarjavelo
in se v satanovi službi postaralo ? —
Da, kdor mi noče dati rože, ko še
cvete in diši, naj jo za se pridrži,
ko je vela in odpala! In svojemu
Bogu bi mogel dajati svoje srce,
ko bi ne imelo več veselja na no¬
beni reči ? bi mogel zadovoljiti Boga
ki ima največe pravice do mojega
življenja z ovenelim cvetjem mo¬
jega telesa in življenja ? — Preljuba
Mati! obvaruj me take prekletstva
vredne predrznosti! — Jaz vidim,
kako si se ti, o Marija popolno,
brez delitve in brez pridržka tvo¬
jemu Bogu darovala: svoje telo z
vednim devištvom, svojo dušo s po-

344

polno ljubeznijo; slednjič vse svoje
svoje z darovanjem svojega prelju-
beznivega Sina. In zdaj naj bi jaz,
tvoj otrok, o božja Mati! Bogu da¬
roval malenkosti ? in ne vsega kar
bi Gospod zahteval ? Da, kako bi
bil mogel biti zadovoljen z eno po
lovico srca ta, ki mi je poprej sam
daroval vse svoje srce? Kako bi
mogel biti zadovoljen z eno roko
ta, ki je pustil obe svoji roki za me
na križ pribiti ? Kako bi mogel
slednjič zadovoljen biti z nekterimi
majhinimi rečmi, ki je za me nebesa
in njih krasoto zapustil — ki je
bil tako ubog in potreben, da še
toliko ni imel, kamor bi glavo po¬
ložil? — - Da, jaz sem pripravljen
Bogu se popolno, z vsem, kar sem
in kar imam, darovati, in to resnično
mišljenje zedinjam z namenom mašni-
kovim. Stori, o ljuba Mati! da bo
všeč ta moj dar Najvišemu, in po¬
magaj mi, da po tvojem vzgledu
ne bom nikdar več nazaj jemal

345

tega daru, ali z lahkomišljenim
grehom preklical v djanju. Amen.

Pri povzdigovanju.

Zdaj je sopet tvoj božji Sin, o
mati Marija, iz nebes dolu prišel,
da se vnovič v neznatnih podobah
kruha in vina svojemu nebeškemu
Očetu za me daruje. O ne umljivi
čudež ljubezni! Božji Sin za me
grešnika umira na križu, in to ni
bilo dovolj njegovi ljubezni: vsaki
dan umrje tako rekoč vnovič, ko
ponavlja ono veliko daritev ljubezni
na oltarju nekrvavo; vsaki dan se
vnovič poniža zavoljo mene, ko
biva v tako malo vrednih podobah
med grešniki, ki ga vedno izdajajo
in žalijo. O naj čistejša in naj sve¬
tejša Devica! pomagaj mi vendar
hvaležno častiti in moliti tako lju¬
bezni polnega Boga! Oh, pomagaj
mi vendar, da bom odtrgal svoje
srce s ponižnostjo in s zatajevanjem

346

od vsake stvari, od vsake posvetne
dobrote, da bom ljubil edino tega
Boga in se njega držal! — Jezusa
Sina božjega, kteremu mora služiti
ves svet, čigar stanovanje so nebesa,
in čigar prestol so kerubini, vidim
pri njegovem rojstvu kot ubogo člo
veško dete v hlevcu, v jaslicah, na
trdi slami ležati med živalimi; v nje¬
govem življenju ga vidim pri težkem
delu v revnem stanovanju; pri nje¬
govi smrti ga vidim na sramotnem
drevesu križa, in zdaj po njegovem
častitljivem vnebohodu ga gledam
vedno tu prebivajočega v neznatni
podobi kruha. Tebe pa, o Mati tega
božjega Sina in kraljico nebes in
zemlje! kakšno te vidim? — Oh
vedno v tisti nizkosti, uboštvu, za¬
puščenosti in žalosti! Od ljudi od¬
pravljena, si morala iskati preno¬
čišča v hlevu pri živalih; na begu
pred grozovitimi ljudmi si morala
trpeti vsako potrebo in pomanjkanje;
revna in zavoljo Sina sovražena si

347

morala pretrpeti vsako poniževanje
in žaljenje, in z največo ponižnostjo
in zatajevanjem si prenašala te so-
pernosti, ne samo rada, temveč po¬
polno si se odpovedala vsaki časti,
'n si se podvrgla celo postavi, čez
ktero si bila daleč vzvišena. O str¬
mite nebesa, tako ste se ponižali
naj svetejši osebi, ktere je kdaj
zemlja nosila, jaz pa reven in grešen
Črviček bi se še rad ošabno povi¬
ševal ? bi bil rad velik in se nosil ? —-
Moj Bog in moja božja Mati se za¬
voljo mene rada odpovesta vsaki
časti in veselju: jaz pa ne bi si
hotel ničesar odtrgati in nobenega
zatajevanja poznati ? Celo svoje živ¬
ljenje nista nič imela, kar bi se
Počutkom dobro zdelo: jaz pa bi
ra d, ničesar da bi ne odrekel svojim
Počutkom ? — Vsaki dan sta imela
reve in nadloge: jaz pa nimam nikdar
dosti složno! Oj kakošen razloček!
Kralj in kraljica se ponižujeta, hlapec
P a  in dekla gledata počutkom vsako

348

željo ispolniti! Da, tukaj vidim po¬
gubljeno prazno ošabnost in veselo
meseno življenje! O Mati milosti!
stoj mi vendar na strani, da bom
rad prenašal vsako poniževanje, da
se v ponižnosti učim in vadim.
Ne daj, da bi kdaj pozabil besede
s. Duha: Kjer je ošabnost, tam je tudi
sramota: kjer pa je ponižnost, tam je
tudi modrost.  Stori s svojo mogočno
priprošnjo, o preljuba Mati! da se
bom vedno zatajeval, čez meseno
poželenje gospodoval in tako ispol-
noval apostolovo opominovanje: Ro¬
simo zatajevanje našega Gospoda Jezusa
Kristusa na telesu, da se bo razodevalo
življenje Jezusovo nad nami.  Brez z a '
tajevanja in ponižnosti, ne morem
biti ne tvoj otrok, ne dober kristjan;
zakaj tvoje in tvojega Sina življenje
je bilo le podoba in vedna vaja teh
čednosti. Amen.

349

Pri obhajilu.

O Marija! Mati vedne pomoči,
prosi za me, da bom vreden se zdaj
2  mašnikom obhajati, ako ne resni¬
čno, saj vendar po duhovno, in tako
svojega preljubeznivega Izveličarja
2  njegovimi milostmi z živim hre¬
penenjem vsprejeti v svoje revno
srce, da, kakor je enkrat po daritvi
na križi počival v tvojem naročju
in te napolnil z nepopisljivo žalostjo
in tugo, tako tudi mene napolni z
največo žalostjo čez moje grehe in
obudi v meni svete želje! Stori, o
dobrotljiva Mati! da bo tvoj božji
Sin moje dobre misli, ktere zdaj
imam v svojem srcu, s svojo mi¬
lostjo krepil in hranil, da jih ne
bodo sopet hitro izpodrinile in ne¬
rodovitne napravile zemeljske skrbi,
časna opravila, posvetno raztrešenje.
Odganjaj od mene, od tvojega otroka
o Marija! posebno vsako neredno
Poželenje po zemeljskih zakladih

350

ali bogastvu; zakaj na tebi spoznam,
da je na svetu le eno samo pravo
bogastvo,  namreč bogat bitiv
čednosti  in pobožnosti. Odstrani
od mene posebno vsako hrepenenje
po časti in slavi pred ljudmi, zakaj
ti me učiš, da je na svetu samo
ena prava čast, namreč pri Bogu
biti v časti in slavi zavoljo čistega
srca. Slednjič varuj me, svojega
nevrednega otroka, vsakega hrepe¬
nenja po ničemurnem veselju in
vsakega hlepenja po praznem svet¬
nem radovanju. Zakaj pri tebi vidim,
da je na zemlji le eno pravo veselje,
namreč to, biti božji otrok in pri;
jatelj. Zato, o preljuba Mati! prosi
za me, tvojega otroka, danes in
vedno pri prestolu nebeškega Očeta,
ne časnih dobrot, ktere nam morejo
ljudje ukrasti in čas oropati, ne
časti in slave, ki v zraku ispuhti
kakor dim, tudi ne posvetnega ve¬
selja in radovanja, ki ne more mo¬
jega srca nikdar nasititi in zado-

351

voljiti, temuč samo to: čisto in po¬
božno srce; zakaj blagor jim ki so
čistega srca, ker Boga bodo gledali.

K sklepu ti še priporočim, o
mogočna Devica! vse duhovne in
posvetne predstojnike in vladarje;
ohrani jih v miru in edinosti, v
živi veri, in v svetem življenju, da
morejo pospeševati, kar pripomore
n jih podložnim k izveličanji, Bogu
Pa v čast. Spomni se, o pomočnica
kristijanov, vseh živih in mrtvih,
Posebno pa teh I. I. — za ktere
sem dolžan moliti ali pa sem to
pbljubil. Slednjič še priporočam tvo¬
jemu materinemu varstvu tudi tega
mašnika, ki zdaj opravlja to presveto
daritev in tudi za me pri altarju
ftmli. Daj, da bo, kar bi moral biti
Po svojem svetu poklicu — vreden
delivec božjih skrivnosti.

Marija „vedne pomoči".

Glej, o mati vedne pomoči!
Pred teboj kleči ubogi grešnik, ki

352

je k tebi pribežal in v tebe zaupa.
O mati usmiljenja, usmili se me!
Vsi te imenujemo pribežališče in
upanje grešnikov; bodi toraj tudi
meni pribežališče in upanje! Po
ljubezni Jezusa Kristusa te prosim,
pomagaj mi in podaj roko padlemu
siromaku, ki se tvojemu varstvu
priporoča, in se za vselej tvoji službi
posvečuje. Hvalim Boga in častim
njegovo usmiljenje, da mi je dodelil
to zaupanje v tebe, ktero mi j e
varna zastava mojega večnega izve-
ličanja. Ah, le prepogosto sem padel
v svojem prejšnjem življenju, ker
se k tebi nisem zatekal. Vem, da
bom vselej zmagal, ako mi pomagaš;
vem tudi da mi boš pomagala, ako
te bom klical; pa bojim se, da bj
tega v grešnih priložnostih ne opuščal
in vsled tega se pogubil. To J e
tedaj tista milost, za ktero te prosim,
kolikor morem: da v vseh iskušnja;
vah in peklenskih napadih precej
k tebi pribežim in kličem: Marija

353

pomagaj mi! Mati vedne pomoči ne
daj, da bi še kdaj izgubil svojega
Boga!

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.
17. vel. travna 1866.

Cerkvena molitev.

1. Blagoslovljeno bodi sveto in
brezmadežno in prečisto spočetje pre-
blažene device in matere božje Ma¬
rije.

(300 dni vsakrat.)

2. 0 Marija, brez madeža spo¬
četa! prosi za nas. ki k tebi pribe¬
žimo.

(100 dni odp. vsakrat.)

3 „V spočetju, o devica Ma¬
rija, si bila brezmadežna: prosi za
nas Očeta, čigar Sina Jezusa si od
s. Duha, spočetega rodila -.

(100 dni odp. vsakrat Pij VI., 21 .  nov.
1793.)

4. „*Sladko srce Marijino, bodi
mi rešenje“.

(390 dni odp. vsakrat Pij IX., 30. sept.
1852.)

23

354

V. Sveta maša.

(Z besedami svetnikov.)

Priprava.

(Besede s. Ftdelija Sigmarinskega.)

Iz vsega srca bodi pozdravljena,
sveta devica Marija, mati božja,
kraljica angelov, hiša svetosti, naj¬
čistejša vseh mater na zemlji, milo
pribežališče vsem spokornim greš¬
nikom! Kako sem vesel, kader tiho
in pobožno mislim nate, ki si bila
od Očeta nebeškega z besedo nad¬
angela Gabriela po obsenčenju s.
Duha izvoljena v Mater njegovemu
edinoroj enemu Sinu, našemu Odre¬
šeniku in Izveličarju, ker si bila
brez vsakterega madeža. Ker si bila
ozališana s tolikimi čednostmi in
duhovnimi prednostmi, in zvesto
hodila za Izveličarjem, šla celo na
Kalvarijo in pod sveti križ: zato si
zdaj tudi v nebesih poveličana in
preblažena in nad vse angelske

355

vrste vzvišena. Pa ti si, čeravno
kraljica nebeška, tudi presladka
Mati vernikom, in ko Mati naša
besednica pri Bogu, kteri se smemo
bližati se vsemi našimi potrebami;
in kteri smemo brez strahu odkri¬
vati vso svojo revo, svoje ubožtvo,
svojo slabost, svojo potrtost, naše
rane in trpljenje, da ti vse to poglej
in ljubega Boga prosi, da nam bode
milostivi pomočnik. Amen.

„Spomni se“.

(Besede s. Bernarda.)

0 premila devica Marija! da še
nikoli ni' bilo slišati, da bi bil za¬
puščen, kdor je pod tvoje varstvo
pribežal, v tvojo pomoč klical, tvoji
priprošnji se priporočal. S tem za¬
upanjem navdan hitim k tebi, devic
Devica, mati! k tebi pridem, pred
teboj stojim vzdihujoči grešnik.
Nikar o Mati (večne) Besede ne
zavrzi mojih besed, temuč poslušaj
in usliši milostno! Amen.

23 *

356

300 dni odpustka vsakikrat; popolnoma
odpustek v mesecu z navadnimi pogoji, ako
se moli cel mesec vsaki dan. Pij IX. 25. mal.
šerp. 1846.

Pristop.

(Besede a. Marije Egiptovske.)

Obračam se nate, o sveta de¬
vica Marija, mati božja, kraljica
vseh vernih, ki si božjo besedo v
mesu rodila! Dobro vem, kolikanj
se ne spodobi, da bi moja uboga
duša, z grehi omadežana in one-
čiščena, gledala tebe prečisto devico.
Tudi vem, da se tvoja čistost po
pravici obrača od moje gnusobe.
Ker pa je dobri Bog, z mesom od
tebe vzetim, prišel, da grešnike re¬
šuje, zatoraj mi dovoli danes ma¬
terino pomoč svoje priprošnje, ker
sicer nimam, kam bi se zatekla. O
kraljica nebeška, vsprejmi me v
tvoje varstvo, in spravi me s svojim
Sinom! O presladka devica in pre¬
slavna kraljica, ne zavrzi me, in
spominjaj se mojih prošnja! Dodeli

357

mi, da pridem po tvojem posredo¬
vanju k tvojemu in mojemu Jezusu
Kličem tebe na pričo, da nečem več
v greh privoliti, in s tem se ogrditi.
Z milostjo svetega križevega pota
se hočem odreči svetu in njegovemu
poželenju, ter hoditi edino le po
potu izveličanja, po kterem si sama
hodila za Izveličarjem sveta, svojim
Sinom, svojim Bogom in človekom.
Amen.

Usmili se nas.

(Besede s. Anzelma.)

0 moj Bog, usmili se me, in
bodi mi milostiv! Sveta Marija, pre-
Ijubezniva mati vernikov, prosi zame
tudi ti, za služabnika tvojega Go¬
spoda! O dobrotno mogočna in mo¬
gočno dobrotna Devica, iz ktere je
pritekel vir božjega usmiljenja, glej
mojo bolečino; pokaži mi svojo
dobrotljivost s tem, da prosiš zame
Pri Bogu. Amen.

358

Slava.

(Besede s. Epifanija.)

Tebi o preblažena devica Ma¬
rija, ktero te občudujejo nebeški
duhovi, naj se prinaša čast in po-
češčenje, ker ti si ona Mati, ki je
napravljena s solncem slave, in na
rokah nosi studenec vse svetlobe!
O nekalna luč devičnosti, ki prijazno
obsevaš tudi one, ki bi se sicer po¬
gubili v mraku in temoti hudega:
milo poglej name sem dolu, ki v
tebe zaupam! Zakaj bi te ne pove¬
ličeval? Zakaj v tebe ne zaupal?
Po tebi, o Blagoslovljena, strt je sta¬
rega sovražtva zid; v revi in stoku
zakopanemu svetu dan je mir ne¬
beški, ljudje so povzdignjeni o občino
Božjo, prijatelji in bratje edinoroje-
nega Sina Božjega imenovani. Po
tebi je bila umorjena smrt, kači
glava strta, peklu plen uzet, stara
gnusoba malištva razdejana. P°
tebi smo prejeli večno luč samo,

359

edinorojenega Sina Božjega, kterega
si rodila ti, naj čistejša vseh mater,
namreč našega gospoda Jezusa
Kristusa, ki bodi hvaljen na vse
večne čase. Amen.

Molitev.

(Besede s. Anzelma.)

0 gospod Jezus Kristus, od ve¬
komaj edinorojeni Sin Božji, ki si
se časno učlovečil v prečistem te¬
lesu preblažene device Marije! prosim
te, po onem usmiljenju, po kterem
se nisi bal devičinega telesa: ulij v
moje srce, kako je čutila tvoja pre¬
sladka Mati, in kako je mislila, ko
te je otroka v naročju nosila, in se
vso prisrčnostjo ljubila. Oh, dovoli
mi, da v sebe vsprejmem to njeno
ljubezen do tebe; — ker pa zavoljo
svojih velikih grehov nisem vreden
vso to njeno ljubezen dorazumeti,
daj mi, da je le nekaj okusim,
da me bo vsaj to krepilo na poto¬
vanju življenja. Amen.

360

Berivo.

(Iz prevoha Izaije VII. 10 — 15.)

Gospod je govoril Ahazu 1 ) rekoč:
Prosi znamenja od Gospoda, svojega
Boga, ali zdolaj v globočini ali zgo¬
raj na visočini. 2 ) In Ahaz je rekel:
Ne bom prosil in ne bom iz¬
kušal Gospoda 3 4 ). In je rekel 1 ). Poslu¬
šajte hiša Davidova 5 * ). Vam je li
premalo 3 ), nadlegati 7 ), ljudi 8 ), daste
nadležni tudi mojemu Bogu 9 )? Za¬
voljo tega vam '°),bo Gospod znamenje
dal 1 '): Glejte, Devica 2 ) bo spočela in
Sinu rodila, in ime se mu bo ime¬
novalo Emanuel 13 ).

0 po preroku Izaiju. — 2 ) Storil bom
čudež, kjerkoli češ, da boš verjel, kar ti
pravim : Bog vas bo rešil sovražnikov, brez

človeške pomoči. — 3 ) Ahaz kralj se zvito
izgovarja, ker več upa od ljudi, od zveze s

kraljem asirskim, kakor od pomoči Božje. —;

4 ) namreč prerok Izaija — 5 ) ti kralj in vsi

tvoji ljudje, ki omahujete — s ) sitnosti na¬

pravljali z nevernostjo — 7 ) nam prerokom,

ki smo samO ljudje — 8 ) preveč se upirate

a mislite, da to še ni dosti? — 9 ) še Boga

361

Evangelij.

(Po besedah evangelista Luka 1, 26 — 39.)

V tistem času je bil angel
Gabriel 1 ) poslan od Boga v mesto
Galileje, ki mu je ime Nazaret, k
devici, zaročeni možu, kteremu je
bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in
devici je bilo ime Marija. In angel
je prišel k nji, in ji rekel: Pozdrav¬
ljena-)! milosti polna' 1 ), Gospod je

morate žaliti, da ne marate čudeža, izpriča ?
I0 ) vašemu rodu, vašim potomkom; zdaj ni
treba — “) Odrešenika, t. j. vaš zarod bo
do znamenja — la ) sama brez družbe, to je
čudež in znamenje — ls ) t. j. Bog z nami,
z ljudmi, Bog s človekom, z mesom, po
takem tista ..žena" Devica in Mati, in tisto
rojenče Bog in človek. Veste, da nam Bog
gotovo pošlje Mesija, prav tako gotovo nam
Pošlje tudi rešenje. — S temi besedami je
prerok določil, kakošen bo Mesija, ali la-
košnega njegovi rojaki niso vsprejeli.

‘) moč Božja, izmed najviših angelov. —
2 ) hebr. have.. lat. Ave, t. j. Zdravo ! a. Po¬
zdravljena od Boga, — “) pravični imajo
milost, kolikor toliko ; ti jih imaš več. več
ko vsi pravični, ti si jih polna, polna milosti,

362

je s teboj 4 ), blagoslovljena si med
ženami 5 ). Ko je pa to slišala 6 ), se
je prestrašila nad njegovim go¬
vorjenjem 7 ), in je mislila, kakošno
bi bilo to pozdravljenje 8 ). In angel
ji reče: Ne boj se, Marija! ker mi¬
lost si našla pri Bogu. Glej, spočela
boš v svojem telesu, in rodila Sinu,
in imenuj mu ime Jezus 9 ). Ta bo
veliki in Sin Najvišega imenovan 11 ');
in Gospod Bog mu bo dal sedež
Davida njegovega očeta"), in bo

to je največi vrhunec: v polno posodo ne
gre nič več. — 4 ) ti si vsa Božja po duši
in telesu: Bog pa je s tako stvarjo, — 5 ) ve-
liko je bogoljubnih žena, a ti si prva, prva
devic, prva mučenic... ti si izvoljena, ti si
vsem krona. —• 6 ) t. j. ko ga je videla, možko
podobo. — ’) toliki hvali, a sama .je tako
ponižno mislila o sebi. Prestrašila se je mož-
kega in hvale, in mislila, če ni vse to na-
stava satanova. — 8 ) premišljevala je, s čim
bi bila zaslužila ta pozdrav. V ponižnosti ni
dvojila o njem, tudi ne ga odklanjala. —j
s ) Odrešenik, Mesija, tisti ki ga je napovedal
prer. Izaija (VII. 10—15). — 10 ) ki bo v
času v mesu porojen, je Sin Božji, človek m

363

kraljeval v hiši Jakopovi vekomaj 12 ),
in njegovemu kraljestvu ne bo ko¬
nec 13 ). Marija pa je rekla angelu :
Kako se bo to zgodilo, ker moža
ne spoznam 14 )? In angel je odgovo¬
ril in rekel: Sveti Duh bo v te
prišel, in moč Najvišega te bo ob-
senčila 15 ); in zavoljo tega bo Sveto,
ktero bo rojeno iz tebe lu ), imenovano
Sin Božji' 7 ). In glej, Elizabeta tvoja
teta, je tudi spočela sinu v svoji
starosti, ki je imenovana nerodo-

Bog. Bog in Človek. — “) kralj bo izraelski
t j- vsega človeštva, ker so bili Izraelci pred-
podoba vseh ljudstvi. — 12 ) v duhovnem
Pomenu; veliki duhovnik krščanstva. — 1S )
duhovno to kraljestvo med kristjani se bo
Spremenilo ob koncu dni v nebeško. — ,4 )
Vem, da je to mogoče, ali kako? Bogu sem
obljubila devica ostali, kako bi mogla mati
piti? Baje se odrečem materstvu, četudi ne¬
zmerno vzvišenemu, da ostanem devica. —

1 ") Spočela boš po čudežu, ne po naravnem
Potu, t. j. Bog bo vstvaril človeško podobo,
kaker je svet iz nič. — “) iz tebe same, ne
ž družbe dveh. — ”) Tista človeška podoba
ki se ima začeti v tvojem brezgrešnem in

vitna' 8 ). Ker pri Bogu ni nemogoča
nobena reč 19 ). Marija pa je rekla:
Glej, dekla sem Gospodova; zgodi
se mi po tvoji besedi- 0 ).

V e r a.

(Besede s. Vincencija Fererskega.)

O moj Izveličar Jezus Kristus!
Sicer sem ubogi in revni grešnik,
vendar zvesto spoznavam s srcem
in z ustmi sveto katoliško vero. in
vsaki nauk posebej, kakor ga ima
naša častitljiva mati, edina, sveta
apostolska, rimsko katoliška cerkev,
kakor ga ona oznanja in ohr'anja.
In ker nam v zadnjih hipih našega
življenja tolike nevarnosti in izku-

svetem telesu, po volji božji, bo Sveto, bo
Sin božji. — 18 ) Kakor pri Elizabeti starost ni
zaprečila spočetja, tako ga pri tebi ne bo
devištvo. — 10 ) Kar Bog reče, tako je, > n
zgodi se, četudi se zdi ljudem, da je nemo¬
goče. — 20 ) Dasiravno ne razumem te skriv¬
nosti božje, vendar se rada podvrženi volji
božji.

365

šnjave žugajo, to ponavljam in za¬
trjujem, o Gospod, za zdaj in za-
naprej, ko bi me izkušnjave motile
v veri, da hočem v tej sveti kato¬
liški veri, v naročju svete cerkve,
svoje matere, ki nobenemu spokor¬
niku vrat ne zapira, živeti in umreti,
in nikakor v nobeni greh ne privo¬
liti. Amen.

Darovanje.

(Besede s. Alfonza Ligorskega.)

O moj Bog, kako dolgo si mi
prizanašal po milosti svojega Sina!
Nečem se ti več odtegovati; odslej
se ti hočem vsega darovati. Le tebe
hočem ljubiti, svetu in njegovemu
veselju pa se odpovedati. Glej, tukaj
sem! Iztegni le milo roko tvoje do¬
brote, pa bom ves tvoj. O neoma-
dežano Jagnje, ktero si se krvavo
darovalo na Kalvariji, tukaj na al-
tarju pa se nekrvavo daruješ, in
življenje dalo za moje izveličanje:
očisti me po zasluženju te tvoje

366

visokosvete daritve v teh prevzvi-
šenih trenotkih: odpusti mi vse
moje grehe, in užgi me s svojo sveto
ljubeznijo! Ljubim te iz vsega srca,
ljubim te nad vse. Kaj bi mogel v
nebesih in na zemlji bolj ljubiti, ko
tebe samega! Ti si me ljubil od ve¬
komaj, zato ti darujem s to visoko-
sveto daritvijo tudi svojo ljubezen,
ki naj tebe ljubi časno in večno. —
Sveta Marija, mati Božja, prosi zame
tudi ti, in stori s svojo uspevno
priprošnjo, da bom resnično in zmeraj
v službi tvojega in mojega Boga-
Amen.

Tiha molitev.

(Besede s. Veronike Julijanske.)

O moj Bog, daj tvojo pomoč
moji duši, da bo vsa tvoja! Priprav¬
ljena sem storiti vse, karkoli zapo¬
veduješ. In da morem to milost do¬
biti, prosim tebe, o preblažena de¬
vica Marija, daruj se ti v moji
osebi — s vsem trpljenjem, s vsemi

367

bolečinami, ki si jih prestajala pod
svetim križem in ves čas bridke
muke Jezusa Kristusa, s vsem svojim
zasluženjem — daruj se ti Gospodu,
da mu bom prijetna, ter mi nakloni
svojo milost in usmiljenje. Amen,

Predglasje.

(Besede s. Methilde.)

O moj Bog, o presveta Trojica!
častim te, slavim te, povišujem te
zavoljo tvoje vsemogočnosti, modrosti
in dobrotnosti, v kteri si prečisto
devico Marijo, kije polna milosti in
blagoslovljena, sodelnico našega Iz-
veličarja vstvaril in izvolil: tvoje
vsmiljenje je po nji vse ljudi obis¬
kalo in poživilo z blago roso tvoje
milosti. Čast in molitev in hvala
bodi zatoraj v imenu vsega človeštva
dajana tebi, vsemogočnemu, troedi¬
nemu Bogu: Očetu, Sinu, svetem
Duhu, zdaj in vekomaj.

378

(Besede s. Civila Aleksandrijskega.)

Tudi tebi, o sveta Marija, mati
Božja, bodi čast in hvala! Ti si
predragi biser te zemlje! Ti si neuga-
siva luč bogoljubnega življenja pred
našimi očmi! Ti si krona devic! Ti
si steber prave vere! Ti si vzvišeni
in vidni tempel, ki je onega obsegal,
kterega sicer nič obseči ne more!
Ti si deviška Mati večno Blagoslov¬
ljenega, ki je prišel v imenu Gospo¬
dovem, in po kterem se padli človek
povzdiguje v otroka Božjega! Zato-
raj bodi češčena z ljubeznijo, in moljen
bodi tvoj Sin, prečisti ženin naše
svete cerkve zdaj in vekomaj. Amen.

Svet.

(Besede s. Efrema.)

Večna slava in večno češčenje
bodi nebeškemu Očetu, ki je izvolil
Marijo, čisto devico, za mater Odre¬
šeniku! Večna slava in večno češčenje
bodi Sinu, ki ‘je s sveto hrabrostjo

369

mučenike osrčil! Večna slava in
večno češčenje bodi s. Duhu, ki je
mrtve poživil, da so veselo delali v vi¬
nogradu Gospodovem iNadme pa pridi
polnost vsmiljenja Božjega! Amen.

Tiha maša.

(Besede s. Gregorija.)

Reši me, o Gospod, in vse tvoje
služabnike po tej visokosveti daritvi
vsega hudega: ki nas teži iz prete¬
klosti, sedanjosti, prihodnosti — in
dodeli nam na priprošnjo blažene in
slavne, vselej čiste device Marije,
porodnice Božje, kakor tudi tvojih
ss. apostolov Petra in Pavla in
Andreja in vseh svetnikov : tvoj mir
v naših dneh, da nas podpirane s
tvojim vsmiljenjem greh ne premaga
in zmota ne napade, po Jezusu
Kristusu, Sinu tvojem, Gospodu na¬
šem,kis teboj živiin kraljuje v edinosti
s  s. Duhom, Bog na vse vekomaj.
Mir Gospodov bodi z menoj in se
vsemi vekomaj.

24

370

„ Brezmadežna devica Marija! Mi,
tvoji služabniki in otroci svete rim¬
ske katoliške Cerkve, ki popolnoma
zaupamo v tvoje mogočno varstvo,
te ponižno prosimo, nakloni svetemu
Duhu na čast in slavo njegovega
večnega izhoda iz Očeta in Sina vsem
razkolnikom obilnost njegovih milosti,
da po njegovi oživljajoči milosti raz¬
svetljeni se vrnejo v naročje katoli¬
ške Cerkve, pod nezmotljivo vodstvo
njenega najvišega pastirja in uče¬
nika, rimskega papeža. Dodeli, da,
z nerazumljivimi vezmi svete vere
in ljubezni resnično z nami sklen¬
jeni, z dobrimi deli presveto Trojico
z nami vred preslavjaj, in tebe o
milosti polna Devica in Mati Božja
Marija, častijo in hvalijo vekomaj.
Amen.“

(300 dni odpustka enkrat na dan; po¬
polnoma odpustek enkrat v mesecu z na¬
vadnimi pogoji, ako se moli cel mesec vsak
dan. Pij IX. 11. rožn. 1869.

371

(Besede s. Janeza Zlatousta.)

O Gospod! daj mi da bom v
hajveči pobožnosti pred tvojim al-
tarjem, ki je presvečen z duhovno
slavo, ker se obhaja na njem pre¬
sveta skrivnost našega odrešenja, in
se presveto jagnje izveličanja nekr¬
vavo tebi daruje za nas. Bodi v po¬
božnosti pozdravljen, ti prečastitljivi
altar, pri kterem služijo kerubi in
serafi priklonjenih glav, pobešenih
obličij, molče, moleči! Bodi pobožno
pozdravljen, o moj Jezus, ki se nam
vdaj bližaš! Amen.

Povzdigovanje.

(Besede s. Alfonza Ligorskega.)

O moj Jezus! kteri ko Bog in
človek iz ljubezni do svojih vernih
tukaj stoluješ. —Saj verujem, da si v
presvetem altarskem zakramentu
pričujoč. Četudi si prikrit telesnim
očem, te vendar spoznavam v tej
presveti hostiji skozi luč svete vere

24 *

372

ko Gospoda nebes in zemlje, ko
Odrešenika vesoljnega sveta.

O moj Jezus, verujem trdno in
zaupno, da v tem kelihu več ni vino
ampak v resnici tvoja presveta kri
pričujoča, ktero si prelil za nas na
križu, da bi nas očistil vseh ma¬
dežev greha. Presladki moj Odre¬
šenik! kakor si ti edino moje izve-
ličanje in moje upanje in moje pravo
življenje, tako hočem tudi jaz za-
naprej nate obračati vso svojo lju¬
bezen, vse svoje misli, vse hrepe¬
nenje in nagnenje.

JPo izpremenjenjti.

(Besede čast. Ludovika Gramskega.)

O moj Bog! Prosim te ponižno:
vsprejmi to presveto daritev ko
spravo za moje grehe, in daj, da mi
bo teknila v resnično poboljšanje
mojega življenja. Očisti me ž njo,
povzdigni me v tvojo prijaznost, in

373

nadomesti milostivo, kar mi manka
duhovnih prednosti in čednosti, saj
dosti poznaš moje ubožtvo, ktero
moreš prečudno obogatiti s zakladi
svoje milosti. Zamori v meni z
močjo te daritve, kar je v tvojih
očeh nečistega in neprijetnega, in
uravnaj me po tvoji sveti volji. Do¬
deli mi tudi, o Gospod, da po tej
blaženi skrivnosti vedno v tebi
ostanem, tebe popolnoma ljubim, in
da bom s teboj vedno zedinjen na
tvojo čast in slavo.

(Besede s. Bonaventura).

Sveta Marija, mati Božja, to¬
lažnica žalostnih, pomočnica krist¬
janov ! Ti premila Devica, ki si Mati
našega Jezusa, in tudi vsem vernim
dobra Mati, zatoraj tudi Mati vseh
ubogih vernih duš v vicah, ki se
v težkih kaznih pokore: tudi
tebe prosim, in sicer po prebogati
dobroti tvojega srca: stopi pred

374

svojega Sina in prosi ga, naj po za-
služenju te njegove presvete daritve
dobe vse uboge duše, ki še trpe v
ognju vic, željeno hladilo in odre¬
šenje. Amen.

Oče naš.

(Besede s. Frančiška Asiškega).

Sopet te prosimo, oh Oče ne¬
beški, da nam odpusti naše dolge:
po tvojem neizrekljivem vsmiljenju,
po moči trpljenja tvojega ljubega
Sina, po zasluženju in priprošnji
preblažene device Marije, in vseh
tvojih izvoljenih — kakor tudi mi
odpuščamo svojim dolžnikom. Ce
ne odpuščamo popolnoma, kakor bi
imeli, stori ti, o Gospod, da bomo
popolnoma: — da bomo svoje sov¬
ražnike zavoljo tebe odkritosrčno
ljubili, za nje bogoljubno pri tebi
prosili, nikomur hudo s hudim ne
povračevali, ampak si prizadevali,
vsem v tebi koristiti Amen.

375

Jagnje božje.

(Besede s. Alfonza Ligorskega).

O  moj Jezus, ti jagnje božje,
ki odjemlješ grehe sveta! kako se
veselim, da si tukaj pričujoč v pre¬
svetem zakramentu, da smem k
tebi priti, k tebi, svojemu Bogu,
Bogu neizmernega veličastva in ne¬
skončne dobrote, kterega ljubi moja
duša nad vse. O da bi te ljubil s
tako plamtečo ljubeznijo, kakor te
je ljubila preblažena Devica in vsi
svetniki!

Obhajilo.

(Besede s. Fidelija Sigmarinškega).

O  moj Jezus! zedini me s teboj
tako prisrčno, da se od tebe ne
bom nikdar več ločil. Ponavljam
goreče želje svoje duše: Hočem, da
bodi in ostani v tvoji dopadljivosti
vse moje srce, vse svoje želje, vse
moje bitje, vse moje življenje, da
bom popolnoma združen s tvojo
presveto voljo, da le ti v meni go-

37G

spoduješ, in da le to želim, kar
prihaja iz tvoje svete volje. Da
tebi dopadem, to bodi namen svo¬
jega hrepenenja, moj blagor, moje
veselje, moje izveličanje; to mi bodi
najviše tudi v najhujših bridkostih:
bodo naj te ali bolezni ali obreko¬
vanje ali preganjanje ali zatiranje
ali izkuševanje, ki me zadene.

(Besede s. Iraniiska Šaleškega).

V najstrašnejših obiskovanjih bo¬
di mi tolažba in mir, če vem, da sem
s teboj, in morem veselo zaklicati:
Jezus je moj, in gospoduje v meni
vekomaj. Sveto njegovo ime, pa tudi
ime preslavne Matere njegove, bodi
vsigdar blagoslovljeno. Jezus in Ma¬
rija naj živita v meni. Svet naj
umrje v meni, ker imata v meni
živeti le Jezus in Marija. Amen.

Molitev.

(Besede s. Frančiška Asiškega).

O preblažena devica Marija,
moja kraljica! V tvojo blagoslov-

ljeno zvestobo in v tvoje prav po¬
sebno varstvo in v naročaj tvoje
dobrote priporočam danes in vsaki
dan in na mojo zadnjo uro: svoje
telo in svojo dušo. Tebi zaupujem
in izročujem vse svoje upanje,
svojo tolažbo, svoje bridkosti in bo¬
lečine, svoje življenje in svojo smrt:
da bodo po tvojih priprošnjah in
zaslugah vsa moja dela in opravila
uravnana in storjena, kakor je volja
tvojega božjega Sina. Amen.

j Blagoslov.

(Besede s. Gregorija).

0 Gospod, moj Bog! prosim te,
dodeli mi, da ti bom zmeraj z ve¬
seljem služil, in da vsaki čas pre¬
mišljujem, kako je večna in po¬
polna blaženost, če zmeraj služim
začetniku vsega dobrega. Tvoje
usmiljenje, o Gospod, me vedno
prehitevaj, in dobrota tvoje milosti
izpolnjuj mi že naprej vse prošnje

378

in želje, po Gospodu našem Jezusu
Kristusu.

(Besede s. Gregorija Nazijanškega).

0  preblažena mati Marija, sve¬
tloba devic, ki si mi s svojo pri¬
prošnjo že veliko milosti od Boga
izprosila, in me že iz velikih nadlog
rešila, in me sovražnikov obvaro¬
vala : bodi mi vzgled in vodnica, da
na stezi svojega potovanja vedno
bogatim v nebeških čednostih; in
in da vzvišeni ta namen res do¬
sežem, bodi mi vedno dobrotna pri-
prošnjica pri Sinu svojem Jezusu
Kristusu. Amen.

Evangeli je zadnje.

(Besede s. Frančiška Šaleškega).

0 preblažena Devica in Mati
mojega Boga, kteri se zavoljo to¬
likanj vzvišene časti spodobi, da jo
angeli in ljudje najponižniše časte:
ti veš, da sem te o prvi pameti iz¬
volil si za Mater, priprošnjico vari-
hinjo. Spoznavam ponižno in hva-

379

ležno, da sem prejel veliko milosti,
ki mi jih je Gospod Bog poslal, le
po tvoji priprošnji. Zakaj pa tebi,
o preljubljena Mati, tako zvesto ne
služim kakor si mi ti rada in dobrotno
pomagala? Odslej pa te hočem ča¬
stiti, tebi služiti, tebe ljubiti, koli-
korkoli bodo pripuščale moje slabe
moči. Milostivo vsprejmi to moje
spoznanje, se kterim pričam, da sem
ves tvoj. Potrdi moje prisrčno za¬
upanje, in zadobi mi od mojega
Odrešenika, svojega ljubega Sina,
živo vero, trdno upanje, gorečo in
veselo in zvesto ljubezen. Izprosi
mi, da bom čist na duši in telesu,
stanovitno ponižen, nevstrašeno po¬
trpežljiv, ves udan v voljo Božjo.
Stori tudi še, o preblažena devica
Marija da bom hodil zmeraj za
teboj, da se bom vadil v vseh čedno¬
stih, in tako zaslužil tvojo pomoč in
tvoje varstvo ob moji zadnji uri. Amen.

Cerkvena molitev.

(Glej stran 266.)

380

VI. Sveta maša,

(na čast svetemu Jožefu).

Priprava.

Naj nam, prosimo, o Gospod,
zasluženje ženina tvoje presvete
Matere Marije pomaga, da kar naša
slabost ne premore, nam bode po
njegovih prošnjah podeljeno, ki živiš
in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti svetega Duha, Bog vekomaj.
Amen.

Z živo vero sem prišel danes,
o moj Bog, na ta sveti kraj, da te
po Jezusu Kristusu, tvojem.'ljubem
Sinu. molim, častim in te hvalim,
da si svetega Jožefa s tolikimi mi¬
lostmi oblagodaril, ter ga tako po¬
višal, da more deliti tolažbo in
veselje vsem ljudem. — Pomagaj
mi s svojo milostjo, da med mašo
ne bom raztresen. S. Jožef, izprosi
mi v tem svetem trenotku ono res¬
nobo in ono gorečo ljubezen, ki je
tebe navdajala na zemlji.

381

S ponižnim srcem stopim pred
te, o prezvesti skrbnik Jezusov,
sveti Jožef, ter te prosim v zadevi...
tvoje milostive prošnje in podpore.
Trdno udam, da pri Bogu vse pre-
moreš, ker te je izvolil rednika svo¬
jemu Sinu Jezusu. O presrečni svet¬
nik, ki si rešil nebeški zaklad ž
njegovo materjo divjosti njegovih
sovražnikov, ki si nebeško dete v
potu svojega obraza živil in ga
očinski varoval: vsprejmi zavoljo
Jezusa tudi mene za svojega otroka,
in pridi mi v tem nesrečnem stanu
s priprošnjo pri Bogu na pomoč.
Neizmerna dobrotljivost našega Iz-
veličarja, ki te je na zemlji častil
in spoštoval in ljubil kakor svojega
očeta, ti zdaj v nebesih ne bo od¬
rekla nobene prošnje. Veliko tisoč
pobožnih duš, ki so v svojih stiskah
k tebi se zatekle, so izkusile v svoje
oveseljenje, kako dobrotljiv in mil
in radodaren da si, kako izdatno in
uspešno se za one poteguješ, ki te

382

na pomoč kličejo; kako mogočen
si, in rad pomagaš vsem, ki so ža¬
lostni in potrtega srca. Zatoraj te
ponižno prosim, zvesti skrbnik Je¬
zusov, prečisti ženin Marijin, sveti
Jožef, prosim te po tisti prisrčni
ljubezni, ki si jo imel do Jezusa in
Marije na zemlji, tolaži me v tem
stiskanem stanu, prosi zame pri
Jezusu in Mariji, in ne zapusti me.
O sveti Jožef, k tebi povzdigujem
svoje roke in prisrčno te prosim
pomoči. 0 preblaženi krušni oče
mojega odrešenika, prosim te, usmili
se me! Amen.

Pristop.

Skesanega in potrtega srca sem
pred altarjem svojega Boga, ter
prosim milosti in odpuščanja svojih
grehov, ki jih spoznavam devici
Mariji, svetemu Jožefu, svetima apo¬
stoloma Petru in Pavlu in vsem
svetnikom; vi vsi prijatelji Božji

383

prosite zame pri usmiljenem Bogu.
— In ti, sveti Jožef, preoblagodar-
jeni rednik Kristusov, prosi svojega
Sina, naj očisti moje srce madežev
greha, naj ga posveti, ter ga na¬
polni s svojimi milostmi. — S svetim
veseljem premišljujem, o moj pre¬
ljubi Odrešenik, tvojo ljubezen, se
ktero si nas ljubil do konca. Trdno
sklenem greha se ogibati, in vsako
grešno nagnjenje po vzgledu svetega
Jožefa zatirati.

Gospod, usmili se me, kakor
si se usmilil Izraelcev.

Kriste, usmili se me, kakor si
se usmilil desnega razbojnika.

Gospod, usmili se me, kakor
si se usmilil cestninarja v templu.

Slava

Bogu na višavah in mir ljudem na
zemlji, hi so blage volje.  Tako so peli
angeli, ko se je Kristus porodil, in
ko sta ga Marija in Jožef klečč po-

384

nižno molila. Z Marijo in Jožefom
združen, in zedinjen z vsemi an¬
geli in pobožnimi pastirji, padam
tudi jaz na kolena, o Jezus, ter te
molim svojega Boga, hvalim svo
jega Odrešenika, in prosim svojega
Izveličarja, — Usmili se me in po¬
magaj mi, o moj Izveličar, da te
morem vredno hvaliti, ker ti sam
si Gospod, ti sam najviši, ti si edino
moje vse, ki z Očetom in svetim
Duhom živiš in kraljuješ vekomaj.
Amen.

Vsemogočni večni Bog, ki si
svetega Jožefa variha prečisti devici
Mariji izvolil, svojemu Sinu pa red¬
nika, dodeli, da s. Jožef tudi nas
varuje, in nam sveti ves čas na¬
šega življenja, da ti bomo zvesto
služili, ter se enkrat vdeležili ve¬
ličanstva, ki si ga obljubil svojim
zvestim. Amen.

List.

Tvoja milost, o moj Bog, me je
pripeljala v tvojo sveto cerkev,

385

ktera edina ima nauke večnega
življenja. Zahvaljam se ti in te
prosim, potrjuj me v veri, da bom
zmeraj tako mislil, tako hotel, tako
govoril in delal, kakor sveti Jožef,
da bom naposled tudi jaz deležen
nebeškega veselja, kakor on.

Presveti Jožef f V tiste tvoje
roke, s kterimi si se v zaroki do¬
tikal roke preblažene svoje neveste,
device Marije, in na kterih si potlej
nosil dete Jezusa, izročam svojo
dušo. In ker si bil gospodar hiši Je¬
zusovi in Marijini, postavljam te go¬
spodarja tudi jaz sebi. Ravnaj v
moji hiši, da dobro umrjem, in da
s taboj vekomaj živim v hiši božji.
Amen.

Evangelije.

Gospod, očisti moje ustnice in
moje srce, da bodo tvojo čast in
slavo oznanjevale vse moje misli in
besede.

2n

386

Dobri pastir, Jezus Kristus, moj
Bog in moj Gospod! izmed milijonov
ljudi si me odbral, ter me pripeljal
k luči svetega evangelija. Usmili se
vseh zmotjenih in revnih greš¬
nikov, da spoznajo svojo zmoto in
revo, da svoje grehe obžalujejo, ter
nastopijo pot pokore. Tvoje pre¬
sveto ime bodi češčeno pri vseh
ljudeh, kakor je' bilo pri svetem
Jožefu, tvojem krušnem očetu.

„0 Marija, mati usmiljenja in
pribežališče grešnikov! Prosimo te,
poglej s svojimi milostljivimi očmi
na ljudstva, ktere živijo v krivo¬
verstvu in razkolništvu. Ti, sedež
modrosti, razsvetli temo nevednosti
in pregrehe, ktera obdaja njih ne¬
srečna srca, da sveto, rimsko, ka¬
toliško, apostolsko Cerkev jasno
spoznajo kot edino pravo Cerkev
Jezusa Kristusa, zunaj ktere ni ne
svetosti ne izveličanja. Dovrši njih
spreobrnjenje s tem, da jim sprosiš
milost resničnega spoznanja vseh

387

verskih resnic in otroške vdanosti
do rimskega papeža. Vez ljubezni
naj jih sklene z nami, da postanemo
ena čeda z enim pastirjem, in da
zamoremo tebe, o prečastita Devica,
vekomaj preslavljati rekoč: Raduj
se, devica Marija! ti edina si vse
krive vere pokončala po vsem svetu.
Amen. Češčena si Marija"... (trikrat).

300 dni odpustka enkrat na dan.
Pij IX. 30. grudna 1868.

Vera,

Verujem vse resnice, ki jih je
Bog razodel, Jezus Kristus učil,
apostoli oznanjevali, sveta cerkev
Pridiga, ktere ud hočem ostati do
smrti. Odpovem se iz vsega srca
hudiču, njegovemu napuhu in vsem
njegovim delom. Odpovem se vsi
ničemurnosti in krivim naukom
sveta. Sklenil sem krščansko živeti.
0 Bog, potrdi me v mojem sklepu
s svojo vsemogočno milostjo. Amen.

25*

388

Darovanje.

Poglej, nebeški Oče, milostljivo
dari, ki ti jih hvaležnega in poniž¬
nega srca prinašamo po rokah
mašnika, tvojega služabnika. Kakor
je nekdaj sveti Jožef, tvoj služabnik,
vse svoje misli in želje in djanja
tebi izročil, da je hotel in delal le
ono, kar ti hočeš: tako ti izročam
tudi jaz vse svoje misli in želje,
svoje djanje in nehanje, svoje živ¬
ljenje in smrt. Pokaži mi, kaj je
tvoja volja, in potem mi daj moč,
da jo veselega srca izpolnim, kakor
je to storil sveti Jožef do zadnjega
diha. Amen.

„ Večni Oče! Darujem ti predrago
kri, trpljenje in smrt Jezusa Kri¬
stusa, bolečine preblažene Device j
Marije in svetega Jožefa, v zado- j
sčenje za svoje grehe, v tolažbo j
ubogim dušam v vicah, za potrebe ;

389

naše matere, svete Cerkve, in za
spreobrnjenje grešnikov. “

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.
30. mal. travna 1870.

Prosimo te, o Gospod da nam
po zasluženju ženina prečiste de¬
vice Marije dodeliš vse ono, česar
potrebujemo na duši in telesu, in
česar sami doseči ne moremo. Amen.

„ Spomni se, o prečisti ženin Ma¬
rijin, o moj ljubeznivi varih, sveti
Jožef, da še nikoli ni slišati bilo,
da bi ga zapustil, ki te je varstva
prosil, in se tvoji prošnji priporočal.
S takim zaupanjem naudan pridem
k tebi, in se ti iz globine srca pri¬
poročam. 0 ne zavrzi mojih prošenj,
ti zdetni oče mojega odrešenika,
ampak dobrotljivo jih sprejmi. Naj
s e zgodi tako.*

_ (300 dni odpustka enkrat na dan.

p ‘j IX. 1862.)

Predglasje.

Prav in spodobno je, trojedini
“Og, da tebe zmeraj in povsod hva-

390

limo, ki si vse stvaril, ki vse
vzdržuješ in vladaš. Zatoraj se
sklepamo s vsemi kerubini in sera¬
fi ni, z vsemi angeli in svetniki, izlasti
s svetim Jožefom, da ponižno in
spoštljivo hvalimo in častimo troje-
dinega Boga: Svet, svet, svet si o
Gospod, Bog vojnih trum.

Nebo in zemlja ste polni tvoje
slave. Čast Bogu na visokem! Bla¬
goslovljen, ki pride v imenu Go¬
spodovem !

„Svet, svet, svet si ti, Gospod,
Bog vojskinih trum. Polna je zemlja
tvoje slave. Slava Očetu, slava Sinu,
slava svetemu Duhu!“

100 dni odpustka enkrat na dan, trikrat
pa ob nedeljah, v praznikih presv. Trojice
in vsak dar v osmini tega praznika.

Tihe molitve.

Češčen bodi sveti Jožef, ženin
božje Matere, milosti si poln, Go-

391

spod je s teboj, blagoslovljen si
med ženini, in blagoslovljen je sad
tvoje presvete neveste, Jezus Kri¬
stus, ki si nam ga odgojil. 0 sveti
Jožef, Kristusov rednik, Marijina to¬
lažba, prosi za nas grešnike, zdaj
in na našo smrtno uro. Amen.

„0 častitljivi sveti Jožef, oče in
zavetnik devic, zvesti varih, kteremu
je Bog nedolžnost samo, Jezusa
Kristusa in Marijo, devic devico
izročil, o prosim in rotim te po Je¬
zusu in Mariji, teh tebi tako dragih
zastavah, zadobi mi milost, da se
obvarujem nečistosti, in s čistim,
deviškim srcem služim Jezusu in
Mariji, lin da v njeni službi stano¬
viten ostanem v popolni čistosti.
Naj se zgodi tako.“

(300 dni odpustka enkrat na dan.
p ij IX. 1863).

Preusmiljeni nebeški Oče, glej
me pred teboj klečečega, ki te
prosim po Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem, Gospodu našem, vsprejmi mi-

392

lostljivo ta dar: za poglavarja svete
cerkve, za našo duhovno in svetno
gosposko, in za vse spoznavavce
svete katoliške in apostolske vere.

Spomni se tudi svojih služab¬
nikov in služabnic, ki jih tvoji mi¬
losti in dobroti priporočam.... Bodi
nam vsem milostljiv in usmiljen po
zasluženju in priprošnji preblažene
device Marije, svetega Jožefa in
vseh tvojih svetnikov, s kterimi
smo v občestvu. Iz ljubezni do njih
nam dodeluj tvojo milost, svoj božji
mir, ter nas varuj večnega pogub¬
ljenja, da bomo vredni enkrat izvo¬
ljenim prišteti biti; po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

„Premogočni očak, sveti Jožef,
varih vesoljne cerkve, ki te je vsikar
klicala v svojih potrebah in stiskah,
ozri se dobrotno z uzvišenega pre¬
stola svoje časti na katoliško cerkev.
Tvoje očetovsko srce naj bode ga¬
njeno, ko vidi, da skrivnostno ne¬
vesto Kristusovo in njega namest-

393

nika žaloste in stiskajo mogočni
sovražniki. Po onih tvojih pregroz¬
nih bolečinah, ki si jih ti na zemlji
trpel, obriši solze častitemu papežu;
brani in oslobodi ga, ter izprosi pri
delivcu miru in ljubezni, da se raz¬
rušijo vse zopernosti in zmote, in
da cerkev varno in brez ovir služi
Bogu.“

(100 dni odpustka vsaki dan. Leon XIII.
1882 ).

Marija „vedne pomoči".

„Glej, o mati vedne pomoči!
pred teboj kleči ubog grešnik, ki je
k tebi pribežal in v tebe zaupa. O
mati usmiljenja, usmili se me! Vsi
te imenujejo pribežališče in upanje
grešnikov; bodi toraj tudi meni pri¬
bežališče in upanje Po ljubezni
Jezusa Kristusa te prosim, poma¬
gaj mi in podaj roko padlemu si¬
romaku, ki se tvojemu varstvu
priporoča, in se za vselej tvoji
službi posvečuje. Hvalim Boga in

394

častim njegovo usmiljenje, da mi
je dodelil to zaupanje v tebe, ktero
mi je varna zastava mojega več¬
nega izveličanja. Ah, le pregosto
sem padel v svojem prejšnjem živ¬
ljenju, ker se k tebi nisem zatekal.
Vem, da bom vselej zmagal, ako
mi pomagaš; vem tudi, da mi boš
pomagala, ako te bom klical; pa
bojim se, da bi tega v grešnih pri¬
ložnostih ne opuščal in vsled tega
se pogubil. To je tedaj tista mi¬
lost, za ktero te prosim, kolikor
morem: da v iskušnjavah in pe¬
klenskih napadih precej k tebi pri¬
bežim in kličem: Marija pomagaj
mi! Mati vedne pomoči, ne daj, da
bi še kdaj izgubil svojega Boga!“

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.
8. vel. travna 1866.

Povzdigovan} e.

Jezus, moj Izveličar, verujem, da
si pod podobo kruha ko Bog in človek
resnično pričujoč. Molim te svojega

395

Gospoda in Boga! Jezus, bodi mi
milostljiv! Jezus, odpusti mi moje
grehe!

Sveti Jožef, prijatelj Božjega Srca,
prosi za nas!

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.
3. rožn. 1874.

Jezus moj Bog, ljubim te čez vse!

50 dni odpustka vsakikrat. Pij. IX. 7. vek
trav., 1854.

Presladki Jezus ne bodi mi Sodnik,
ompak Izvtličar!

50 dni odpustka vsakikrat; popolnoma
odpustek 20. mak srpana ali naslednjih osem
dni enkrat z navadnimi pogoji, ako se moli
celo  leto vsak dan. Pij IX. 11. vek srpana
1851 in 29. listopada 1853.

Moj Jezus, usmiljenje!

100 dni odpustka vsakikrat. Pij IX.
23. kim. 1846.

Presveta kri mojega Odrešenika F
Jezus, verujem, da si pod podobo
vina resnično pričujoč. Jezus, očisti
me vseh madežev! Jezus, naj bom
tvoj živ in mrtev.

396

Večni Oče! Darujem ti predrago
kri Jezusa Kristusa v zadoščenje za
svoje grehe in za potrebe s. Cerkve.

100 dni odpustka vsakikrat. Pij Vili
22. kim. 1817.

Jezus, Marija, Jožef, vam izročim
svoje srce -in svojo dušo!

Jezus, Marija, Jožef, pomagajte
mi v smrtnem boju!

Jezus, Marija, Jožef, v vasi dru¬
ščini naj se v miru loči moja duša!

100 dni odpustka vsakikrat za vsaki
posamezni vzdihljaj.

Prošnje.

Stori s. Jožef, da nam brez škode
poteka življenje, in da bode varno pod
tvojo hrambo.

100 dni enkrat na dan. Leon XIII-
18- mr. 1882).

Zdaj si, o preusmiljeni Jezus,
pod podobama kruha in vina res¬
nično na altarju. Z vernimi očmi
te vidim, kakor te vidijo tvoji an¬
geli in svetniki. Molim te, hvalim

397

in prosim te, ne izpuščaj me, dokler
me ne blagosloviš s tvojo sveto mi¬
lostjo. Ti veš, kako malo spoznam
tvojo ljubezen, kako slabo umevam
tvojo dobroto. Ti poznaš mojo sla¬
bost: kako redko ljubim ono, kar
edino je ljubezni vredno; kako redko
govorim in delam, kar je tebi do¬
padljivo. — Potrjuj me toraj v mo¬
jih sklepih, podpiraj moje dobre na¬
mene, da vselej le tvojo sveto voljo
izpolnjujem tako radovoljno, kakor
jo je sveti Jožef, tvoj zvesti slu¬
žabnik. Tega te prosim pri tvojih
svetih peterih ranah, in po neskončni
ljubezni, ki te je na altar in med
nas ljudi postavila: ki z Bogom
Očetom in s. Duhom pravi Bog
živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

Spomin mrtvih.

Usmili se o Gospod, vseh mrtvih,
ki so mi dobro storili v življenju,
m ki so z znamenjem vere šli v

'398

večni pokoj. Spomni se tudi vseh
mojih sovražnikov, kterim iz srca
odpuščam; po svojem velikem us¬
miljenju jim tudi ti milostno od¬
pusti. — Posebno pa tebe prosim,
o s. Jožef, da zmenoj vred prosi
svojega Sina milosti in usmiljenja
vsem onim rajnim, ki s zaupanjem
in svetim hrepenenjem čakajo re-
šenja iz ognjene ječe vic. Stori, o
s. Jožef, da se kmalu združijo s
teboj, da bodo s tabo vred hvalile
presveto Trojico.

Očenaš,

Meri. si v nebesih! Posvečeno . . .  Reši
nas, o predobrotljivi Izveličar vsega
greha in tudi vsake grešne strasti.
Ovaruj nas hudega na duši in na
telesu. Odvrni od nas in naših vsako
nesrečo, ki bi nam ne bila v dušni
prid. — Dodeli nam pravi mir, mir,
kakoršen ne more dati svojim revni
svet, da bomo vsikdar tvoje zapo-

399

vedi izpolnjevali, tebi zvesto služili,
ter si večno plačilo zaslužili v ne¬
besih, po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Jagnje božje.

ki si se na križu darovalo za nas
in za grehe vsega sveta, ter v od¬
rešenje človeštva vso svojo drago
kri prelilo, izprosi mi ponižnost in
pohlevnost srca, potrpežljivost v
nadlogah, udanost v trpljenju, ki
mi ga Bog pošilja v zdravje moji
duši. Pridi, 6 jagnje božje, ki si od¬
vzelo grehe sveta, ter odvzemi tudi
moje grehe. Pridi o jagnje božje,
ter se sklepaj z nami, in potrjuj
nas s svojo milostjo. Pridi, o moj
Jezus, s svojo milostjo, in napolnjuj
me s svojim duhom, da po tvojem
duhu mislim, želim, govorim, delam.

Pomagaj mi, da v dobrem sta¬
noviten ostanem do konca. Tega te

400

preponižno prosim po tvojih peterih
krvavih ranah. Amen.

Dodeli mir, o Gospod, v naših
dnevih, ker nihče se ne vojskuje za
nas, kakor ti naš Bog.

V. Bodi mir v tvoji moči!

Od. In obilnost v tvojih stolpih.

Molimo.

O Bog, od kterega pridejo svete
želje, pravične misli in dobre dela;
daj svojim služabnikom tisti mir,
ki ga svet ne more dati, da bodo
naše serca tvojim zapovedim vdane
in časi, brez strahu pred sovražniki
v tvojem varstvu mirni, po Gospodu
našem Jezusu Kristusu. Amen.

100 dni odpustka vsakikrat; popolnoma
odpustek enkrat v mesecu z navadnimi po¬
goji, ako se moli cel mesec vsak dan. Pij
IX 18. vel. travna 1848.

401

vsprejmem v svoje srce, da mu od¬
krijem vse svoje slabosti, mu po¬
tožim svojo veliko sirctnaščino, ter
ga prosim, česar mi je treba, da
morem dolžnosti svojega stanu na¬
tanko izpolnjevati, in kakor ti, o
sveti Jožef, le Jezusu živeti, enkrat
pa v njegovem naročju umreti.
Amen.

Gospod nisem vreden,

da’greš pod mojo streho, temuč reci
le besedo in ozdravljena bo moja
duša (trikrat). — Sveti Jožef, ki si
bil tako srečen, da si tolikrat v na¬
ročju imel Jezusa, svojega Izveli-
čarja, stoj mi na strani in pomagaj
mi, da Jezusa, mojega Boga in Od¬
rešenika, tudi jaz po vrednem

Po zavživanju.

„Duša Kristusova, posveti me.
— Telo Kristusovo, izveličaj me. —

26

402

Kri Kristusova, napoji me. — Voda
strani Kristusove operi me. — Tr¬
pljenje Kristusovo, potrdi me. — 0
dobri Jezus usliši me. V svoje svete
rane skrij me. — Od tebe ločiti se,
ne pusti me. Hudega sovražnika
varuj me. — 0 smrtni uri kliči me.
— In k sebi priti vabi me. — Da
s svetniki tvojimi hvalim te. — Na
vekov veke vse Amen“.

(Pri svetem obhajilu 7 let in 7 štiride-
setnic odpustka — Sicer 300 dni odpustka
vsakikrat.)

0 Preljubu moj Jezus! Ljubim
te iz vsega svojega srca, iz vse
svoje duše, iz vseh svojih moči. 0
da bi te mogel vsaki hip tako lju¬
biti, kakor te ljubijo vsi angeli in
izvoljeni in sama ljuba mati božja,
prečista devica Marija. Kolikorkrat
mi srce utripne, tolikrata te želim
z vsemi nebeščani hvaliti in ljubiti.
To je moja resnična in trdna volja.
Neizmerno tvoje usmiljenje naj po
trdi to mojo dobro voljo, da bo

403

kakor zveza med menoj in mojim
IzveliČarjem.

Spomni se, o sveti Jožef, da te
je ljubezen tvojega Sina postavila
variha in branitelja ubogim ljudem.
Zatoraj prosi za vse ljudi, za vse
stanove, za stare in mlade, za vla¬
darje in siromake. Prosi za otroke
in njih učitelje, za zdrave in bolne,
za podložne in predpostavljene, za
verne in neverne, za žive in mrtve,
posebno pa za tiste, ki so se tvo¬
jemu varstvu priporočali, da bodo
po trpljenju tega sveta sprejeti v
veličastvo trojedinega Boga. Amen.

S. Jožef! Ko ženin preblažene
device in matere božje Marije, si
Wl od Boga izvoljen tudi rednik
Jezusa Kristusa. O kako neskončno
visoka je ta tvoja dvojna čast. Ko¬
like tolažbe in kolike milosti so ti
prihajale iz presvetega srca tvojega
božjega varovanca Jezusa! Saj je
ko dete tolikrat počival na tvojih
Prsih; kako se je božja ljubezen v

26 *

404

tvojem očinskem srcu iznovič oživ¬
ljala in užigala! Sveti Jožef po ne¬
precenljivi sreči, ki si jo užival, da
si na presvetem srcu Jezusovem
živel kakor oče na strani svojega
ljubega Sina; po nežni ljubezni, v
kteri je bilo tvoje prečisto srce
združeno s tem božjim srcem, po
vsem kar ti je bilo drazega in lju¬
bega, te prosim: poglej milostivo
na moje nečisto in grešno srce. Po
svoji mogočni priprošnji mi zadobi
milost od svojega Sina Jezusa, da
se moje srce greha zmeraj bolj o-
čiščuje, v vsem dobrem pa zmeraj
bolj utrjuje. Stori, da svojemu pre¬
ljubemu Gospodu in Izveličarju vedno
zvesto služim, si čednosti njegovega
srca zmeraj skrbljivejše prilastujem
in Kristusa v vsakem s. obhajilu
dobro pripravljen prejemam.

Tudi te prosim že zdaj iz vse
duše, izprosi mi milost, da na koncu
svojega življenja še enkrat vredno
prejmem svojega Izveličarja in pri-

405

hodnjega sodnika. Spomni se, o s.
Jožef, da tebi je bilo dano ločiti
se s tega sveta v navzočnosti Je¬
zusovi in Marijini. Pri tej veliki
milosti te prosim: pridi mi na po¬
moč v moji smrtni uri, in ostani
pri meni s svojim mogočnim var¬
stvom. Sprejmi mojo ločečo se dušo
v svoje roke, pelji jo pred sodni
stol Jezusa Kristusa, prosi ji milostne
sodbe, da po njegovem usmiljenju
pridem v večno izveličanje. Amen.

Zadnje molitve in blagoslov.

Predobrotljivi nebeški Oče! za¬
hvalim se ti, da sem mogel biti
Pri daritvi tvojega večnega Sinu.
Sprejmi ta dar, ki je neskončne
cene, k svoji veči časti, v tolažbo
vernim dušam, nam pa v večno iz¬
veličanje. Kar mi je manjkalo zbra
posti in pobožnosti, to naj popravi
in nadomesti zasluženje Jezusovo,

Marijino, s. Jožefa in vseh tvojih
svetnikov.

Po mašnikovih rokah pridi name
tvoj vsemogočni blagoslov. Blagoslo¬
vi in varuj me po vseh mojih potih.
Vodi in posvečuj vse moje misli in
želje, besede in djanja, zdaj in vse
dni mojega življenja, da bom zme¬
raj v ljubezni s taboj sklenjen. —;
Blagoslovi me toraj vsemogočni
Bog f Oče, f Sin, f in sveti Duh.
Amen.

Konec.

Tebi na čast in počeščenje, s.
očak Jožef, sem bil pri tej sveti
maši. Naj ti dopade moje češčenje,
meni pa naj tekne v dušno izve-
ličanje, saj je tvoj Sin, ki sem ga
daroval nebeškemu Očetu. — Toda,
tudi pri tem najsvetejšem opravilu
sem bil mlačen, razstresen! Izprosi
mi ti odpuščanje vseh teh mojih
pogreškov in napak, ter daruj Bogu
namestu mene svojo pobožnost in

407

svoje goreče molitve, ki si jih storil
na zemlji. Bodi iznovič moj varih
in moj duhovni oče. Povračam se
spet na delo in k svojim opravkom.
Po tvojem izpodbudnem uzgledu
bom pa le to delal, kar presveta
volja božja od mene zahteva. Po
tvoji mogočni priprošnji in pod
tvojim očetovskim varstvom upam
srečno, kakor ti dospeti v sveto
svojo domovino. Amen.

Cerkvena molitev.

(Glej stran 266.)

Molitev k s. Jožefu.

(V mesecu oktobru.)

K tebi o s. Jožef, pribežimo v
svoji bridkosti, in ko smo na pomoč
klicali presveto tvojo Nevesto, s
polnim zaupanjem prosimo tudi tvo¬
jega varstva. Pri ljubezni, ki te je
vezala z brezmadežno Devico, božjo
Porodnico in pri očetovski ljubavi,
s ktero si objemal Dete Jezusa, te
Ponižno prosimo, da se milostno

408

oziraj na dediščino, pridobljeno s
krvjo Jezusa Kristusa, in da nam
pomagaj v naših potrebah z mo¬
gočno svojo priprošnjo.

Čuvaj, skrbni varuh svete Dru¬
žine, izvoljene otroke Jezusa Kri;
stusa! Odvračaj od nas, Ijubeznipolni
Oče, vsako kugo zmot in spačenostij!
Milostno z nebes podpiraj nas, mo
gočni varuh v sedanjem boju z
močmi teme! In kakor si nekdaj
Dete Jezusa iz smrtne nevarnosti
otel, tako brani sedaj sveto cerkev
božjo zalezovanja sovražnikov in
vsakega nasprotovanja ter varuj
vsikdar nas vse, da moremo P°
tvojem vzgledu in s tvojo pomočjo
sveto živeti, srečno umreti in do¬
seči večno izveličanje v nebesih.
Amen.

Odpust. 7 let iu 8 kvadragen. Leo XIII-
17. avg. 1889.

409

VIL Sveta maša.

(Počeščenje s. Ane.)

Pripravljanje.

0 moj Bog! zdaj hočem biti
pri tej s. maši:

1. Da počastim in se ti zahvalim
za trpljenje in smrt Jezusa Kristusa.

2. Da zadobim vse milosti in
zasluženja, ki nam jih je Kristus na
križu pridobil, in ki nam jih v da¬
ritvi s. maše deli.

3. Da trpljenje Kristusovo iz¬
briše moje grehe, in Kristusova kri
opere in očisti mojo dušo.

4. Da me Kristusov križ in nje¬
govo trpljenje v vsem dobrem po¬
trjuje in vsega hudega varuje.

5. Da bi v vseh bridkostih in
težavah iz morja Kristusovega trp¬
anja dobival tolažbe in potrpež¬
ljivosti.

6. Da bi zadobil posebno lju¬
bezen do križanega Jezusa, in da

410

bi ž njegovo podobo v rokah umiral
in v milosti Božji umrl.

Pristop.

0 najsvetejši Jezus! v duhu
svete cerkve želim udeležiti se te
presvete daritve, ktero nekrvno
opravljaš svojemu nebeškemu Očetu.
Napolni me z duhom prave pobož¬
nosti, da spoznam tvojo neskončno
ljubezen do nas grešnikov, da te
hvaležno in ponižno molim, da svoje
grehe srčno obžalujem, in po tej
sveti daritvi moč zadobim, grešno
svoje življenje resnično poboljšati.
— Dodeli mi vse zaklade in milosti
svojega trpljenja in svoje smrti, da
bom ž njimi očiščen in posvečen,
in da vreden postanem večnega živ¬
ljenja.

Z največo hvaležnostjo se spo¬
minjam pri tej s. daritvi, o moj Jezus!
neskončne tvoje ljubezni do nas
grešnih ljudi. Zahvaljujem se ti po

411

ustih s. Joahima za njo in s. Ane
in njene hčere Marije; za božje
nauke, ktere si nam dajal; za pre¬
svete vzglede, ktere si nam zapustil;
za tvojo smrtno bridkost na Oljiski
gori; za nepopisljive bolečine tvo¬
jega krvavega bičanja in trnovega
kronanja; za tvoje presvete rane
in grozno smrt, sš ktero si na s.
križu odrešil svet, in nam zaslužil
nebesa.

Iz največe globočine grešnega
svojega svojega srca te pozdravljam
v tvojem presvetem srcu, o preča-
stitljiva mati Ana, in s tem prisrč¬
nim pozdravom te blagrujem zavoljo
vseh milosti, ki ti jih je podelil ne¬
skončno dobrotni Bog.

»Češčena bodi, milosti polna!
Gospod je s teboj. Tvoja milost bodi
tudi z menoj. Blagoslovljena si med
ženami, in blagoslovljena bodi sveta
Ana, tvoja mati, iz ktere si bila
rojena brez madeža in greha, o de¬
vica Marija.

412

Od tebe pa je bil rojen Jezus
Kristus, Sin živega Boga. Amen“.

(100 dni odp. vsakikrat. Popolni odp.
na dan svete Ane pod navad, pogoji, ako si
je molil vsaj desetkrat v mesecu. Pij VII.
1815.)

Gospod usmili se nas;

po svojem velikem usmiljenju se nas
usmili. Oče nebeški, zavoljo tvojega
Božjega Sina Jezusa usmili se nas.
Kriste, usmili se nas, ki si na svet
prišel grešnike izveličevat. Jezu
Kriste, Sin božji, zavoljo tvoje ne¬
skončne ljubezni usmili se nas.
Kriste, usmili se nas, ki si nam še
na križu prosil odpuščanja.

Sveti Duh, resnični Bog, za¬
voljo ran in bolečin telesa Kristu¬
sovega, ki si ga v Mariji upodobil,
usmili se nas. Presveta Trojica,
edini Bog, ki si milostno sklenila,
po Kristusu Jezusu odrešiti svet,
usliši glas presvete njegove resne

413

krvi, ki za nas k tebi kliče. S. Jo-
ahim in s. Ana, usmilita se nas, in
prosita za nas pri Bogu.

Slava

Bogu na višavah in mir ljudem na
zemlji. Vsemogočnemu Gospod Bogu
so prijetni, ki so mirni in dobro
mislijo. Hvalite Gospoda, ker je do¬
ber, in večno njegovo usmiljenje!
Pri vsem svojem veličastvu je naj-
ijubezniviši Oče. Oče nebeški, Gospod
in kralj večne časti, slava ti bodi
v svetih višavah, ki svojemu edi¬
nemu Sinu nisi prizanesel iz lju¬
bezni do nas, ampak si ga daroval
v odrešenje sveta. Hvaljen bodi,
Sin božji, Jezus Kristus, naš učenik
in izveličar, ki si za nas umrl, ki
Pa zdaj kraljuješ na desnici svojega
Očeta. Jagnje božje, čast ti bodi, ki
s i bilo umorjeno, ki odjemlješ grehe
sveta. Tebe slave vse angelske vrste,
te be časti izvoljena družba svetni-

414

kov, tvojemu imenu se uklanja, kar¬
koli je v nebesih, na zemlji in pod
zemljo. Vse boš k sebi uzel, kteri
hodijo zdaj za teboj. Sveti Duh, vir
ljubezni in milosti, čast in slava ti
bodi, ki vladaš sveto cerkev na
zemlji, in ki vernih srca s tvojo
lučjo razsvetljuješ. Razlij božji mir
v srca vseh. In kader mine to živ¬
ljenje, gledali te bomo v edinosti
z Očetom in Sinom na vse veke,
kar upamo doseči na prošnjo s.
Ane in njene preblažene hčere ne¬
beške. Amen.

Molitev.

O Bog, ki si sveti Ani milostno
podelil, da je postala mati porodnice
tvojega edinorojenega Sina, daj mi;
lostivo, da po varstvu in priprošnji
one, ki jo častimo, pri tebi pomoč
zadobimo. Po taistem Gospodu Je¬
zusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s
taboj živi in kraljuje v edinosti s
s. Duhom, Bog vekomaj. Amen.

415

List.

(Besede s. apost. Pavla).

»Ljubljeni bratje, veselite se v
Gospodu, še enkrat »rečem, veselite;
se. Vaša spodobnost bodi znana
vsem ljudem; Gospod je blizu. Ni¬
česar naj vas ne skrbi, ampak v ,
vsaki molitvi, v vsakem priporo¬
čanju in zahvaljevanju naj bodo
vaše prošnje znane pred Bogom,

Mir božji, ki ves um presega, varuj
naša srca in našo pamet v Jezusu
Kristusu. Sicer pa, bratje, mislite le
to, kar je dobrega imena, kar je
čednostnega, kar je hvalevrednega
obnašanja. Bog miru bodi z nami‘ : .

Preusmiljeni Bog! Toliko ljudi
§e blodi po temotah nejeverstva!
Toliko je še bratov naših v zmotah
ločitve in tud krivoverstva! Zapu¬
stili so tvojo sveto cerkev, podlago
resnice, zato pogrešajo tolažbe in
moči, ki jo daje tvoj čisti nauk nam
slabotnim ljudem. Gospod, po proš-

416

njah s. Cirila in Metoda se jih usmili
in pripelji jih k pravemu spoznanju.
Kako srečen sem pa jaz, da sem
se porodil v krščanski veri, ktero
je Jezus varovati obljubil do konca
sveta. Iz srca se ti zahvalim, o Bog,
za to nezasluženo milost. Svet mi
bo nauk Kristusov, svete mi bodo
besede njegove cerkve. Ne bil bi
vreden, da me razsvetljuje svete
vere luč, ko bi vedno Boga ne prosil, ;
naj me ohrani v živi veri do zad- j
njega izdiha mojega življenja, po i
Jezusu Kristusu. Amen.

Evangelije.

Tisti čas so pristopili učenci k j
Jezusu rekoč: Kdo je veči v nebes- j
kem kraljestvu? Jezus je poklical j
otroka, ga postavil v sredo med
nje, in je rekel: Resnično vam po¬
vem, ako se ne izpreobrnete, i n
niste kakor otroci, ne pojdete v ne;
beško kraljestvo. Kdorkoli se tedaj
poniža kakor ta otrok, on je veči

417

v nebeškem kraljestvu. In kdor
sprejme takega otroka v mojem
imenu, mene sprejme. Kdor pa po-
hujša koga teh malih, ki v mene ve¬
rujejo, bolje bi mu bilo, da bi se mu
obesil mlinski kamen na vrat, in se
potopil v globočino morja. Gorje
svetu zavoljo pohujšanja! Pohuj¬
šanje sicer mora priti, ali vendar
gorje mu pa, po kterem pohujšanje
pride. — Pripravljen sem po tvojih
svetih zapovedih živeti, sveto svojo
yero pred vsem svetom spoznavati
' n  tudi za njo umreti, ako bi bilo
treba. Spoznam pa, kako sem slab,
: in kako resnično je, kar si rekel:
j Brez mene ne morete nič. Prosim
te, o moj Jezus, zavoljo tvoje pre¬
drage krvi, ki si jo za me prelil,
, Bodi mi ti podpora in moč. Pre¬
gari mi srce, da bo tvoje nauke
rado sprejemalo, da jih bo kakor
velik biser zvesto hranilo, in v po¬
trpežljivosti stoteri sad prinašalo.
Bodeli mi, da s tvojo mogočno mi-

27

418

lostjo tvoje sveto evangelije brez
strahu spoznam, in da zavoljo tvo¬
jega svetega imena rajši vse izgu-
gim, kakor tebe, svojega Boga k
odrešenika, zatajim.

O sveta mati Ana, daj mi mi¬
lost, da svojih otrok in podložnih
krščanskih resnic in svetega in po- :
božnega življenja ne bom učil le 1
besedami, temuč da jim bom s svo-;
jim uzgledom tudi sam kazal, kako
se hodi po potu izveličanja, ker veni:
da beseda brez uzgleda nič ne po¬
maga. Sveti Duh razsvetljuj na preš-;
njo s. Ane mojo pamet, da besede j
evangelija rad sprejemam in p°;
njih živim.

Vera.

O Gospod, ti edini imaš besede
večnega življenja, ker si večna res¬
nica. Zato verujem vse, kar si naff
sam razodel, in kar nas učiš Pjj
svoji sveti cerkvi, ktero si postavo
na skalo, in ktere peklenska vrata!

419

ne bodo zmagala Zapeljivih glasov
krivih učenikov poslušal nikdar ne
bom, ker dobro vem, da pravi Kri¬
stus Jezus živi in govori in dela
le v sveti katoliški cerkvi, ki jo je
on sam ustanovil s svojo rešnjo
krvjo. Sveti trojedini Bog, na proš¬
nje blažene matere s. Ane, ohrani
in pomnoži to v meni.

Darovanje.

Sprejmi, usmiljeni Oče nebeški’
&sti dar kruha in vina, po kterem
te  častimo in hvalimo ter spozna¬
jmo, da ti si edini Bog, kralj ne-
bes  in zemlje, Gospod življenja in
smrti, kterega postavi se morajo
Podvreči vse stvari v nebesih, na
zemlji in pod zemljo. Glej dopad-
Mivo, o nebeški Oče, kar se bo po
zapovedi tvojega Sina zgodilo s tem
kruhom in vinom. Sprejmi ta za¬
hvalni dar, po kterem se ti dostojno
zahvaljujemo za vse na duši in

27 *

420

telesu prejete dobrote in milosti, iz- i
lasti da si nas ustvaril po svoji po¬
dobi, nas odrešil po svojem Sinu,
nas posvetil po s. Duhu, nas po¬
klical v s. katoliško cerkev, nas
otel pogubljenja, in nas odmenil za
nebesa. Sprejmi ta spravni dar, ki
izbrisuje naše grehe, očiščuje naše
duše, plačuje naše dolgove, in nas
grešne otroke spravlja z razžaljenim
Očetom. — Sprejmi ta prosivni dar,
in spoznaj v njem glas svojega umi¬
rajočega Sina, ki za nas prosi mi¬
losti in blagoslova. Bolečin in solz
in molitve svojega za nas trpečega
Sina ne boš zavrgel. Jaz se ti sa¬
mega sebe prepuščam v dar. Kar j
sem in kar imam, vse sem prejel
od tvoje dobrote. Ti zahtevaš, da
vse dobro obračam, in da sem ti v j
vsem pokoren. Glej, o Gospod, pre¬
dajam se ti z dušo in s telesom.
Hočem te ljubiti bolj ko vse stvari,
ker ti edini si vreden največe lju¬
bezni. Ponavljam svoje dobre sklepe,-

421

pobožne namene, hoteč edino le tebi
služiti. Ogibati se hočem vsakega
greha, in vsake priložnosti v greh.
Zatirati hočem svoje hude strasti,
grešna nagnjenja. Moj Bog, potrjuj
me, in naj ti bo prijeten ta moj
dar zavoljo Jezusa Kristusa. Amen.

Sveta Ana, mati božje Matere,
prosi Boga za nas, da se njegova
milost razlije nad vse stvari, ki ga
ljubijo in ne ljubijo; prosi, da verne
potrdi, neverne razsveti, da nedolžne
ohrani in grešnike izpreobrne, da
omahljive krepi in trdovratne mehča,
da izkušnjave od nas odganja in
brani nesreče, da nam da vsakda¬
njega kruha, da nam blagoslovi delo
naših rok in sad zemlje pomnoži,
da se bomo veselili njegovih dobrot,
zaupamo v zasluženje njegovega
Sina Jezusa Kristusa. Amen.

Svet,

svet, svet si, Bog vojnih trum; nebo
in zemlja sta polna tvoje slave.

422

Češčen bodi, ki pride v imenu Go¬
spodovem, slava ti bodi, v nebesih
in na zemlji.

Hvalijo te vsi narodi na zemlji;
iz ljubezni do njih si dal svojega
edinorojenega Sina, da je za nje
svojo kri prelil in njim grehe iz¬
brisal. Čast in hvala in poveličanje
bodi tudi tebi, o moj izveličar Jezus
Kristus! Vzdignil si nas, ki smo
tako globoko pali, ter si nas pov¬
zdignil, da smo spet otroci božji
in tvoji bratje. Ti o Jezus, večna
beseda, si se učlovečil, si se ponižaj
ter se nam zapuščenim sirotam dal
srednika, zagovornika, priprošnika
pri svojem razžaljenem Očetu. Naše
grehe si na se uzel, ter se zanje j
na križu hudo pokoril. — Ker si ti
umrl, smo mi oživeli, in s svojo
smrtjo si nam odprl vrata v nebesa.
Ko si šel k svojemu Očetu, nas nisi
zapustil brez tolažbe. Poslal si nam
svetega Duha, ki naj nas razsveti
ljuje in vodi po pravi poti v sveti ;

423

raj. — Čast in hvala in poveličanje
ti bodi, trojedini Bog, za vse milosti
in dobrote, pa tudi za vse trpljenje,
s kterim nas obiskuješ. Amen.

Daritev maše naj podpira ver¬
nike na zemlji, tolaži duše v vicah,
veseli angele in svetnike v nebesih.
Zato vas vabim vse izvoljene božje:
tebe, Marija, kraljica nebeška, vaju,
ss. Joahim in Ana, vas kerube in
serafi ne, in vse božje svetnike in
svetnice: pridite, da pojdemo veselo
Prepevaj e Jezusu nasproti, ki se
bliža, rekoč: Svet, svet, svet si, Bog,
■vojnih trum, nebo in zemlja te časti,
češčen in slavljen bodi na vse večne
base. Amen.

Pred povzdigovanjem.

Preponižno te prosim, o nebeški
Oče, po Jezusu, tvojem Sinu, Go¬
spodu našem, da presveti ta dar
milostjjivo sprejmeš in blagosloviš.
Ozri se toraj, večni Oče nebeški,

424

na daritev, ki je tebi pripravljena;
žnjo ti darujem tvojega Sina, ki ti
je najljubši.

Glej, darujemo ti ga za tvo;o
sveto cerkev, da jo varuješ vsega
hudega, in jo vodiš po poti božjega
miru; za prednike se svete cerkve
za svetega očeta, za vse škofe, iz-
lasti za našega . .., za vse duhovne
in svetovne kristjane. Ohrani jih
vse v svoji sveti veri, in potrjuj
jih v vseh krščanskih čednostih.

Posebno pa se spomni, o Go¬
spod, teh svojih služabnikov in slu
žabnic ... in pa vseh, ki so pri
tej najsvetejši daritvi.

Dodeli, o gospod Bog, da nam
tekne ta presveti dar v dušno izve-
ličanje in v časni blagor. Glej, 0
večni Bog, na Marijo in Jožefa in
s. Ano, na molitve in zasluženja
vseh svetnikov, in potem se nas
usmili.

Spomni se onih, ki so moji
skrbi in varstvu izročeni, in nado-

425

mesti, kar sem zamudil v svojih
dolžnostih. Spomni se tudi onih,
ktere sem kdaj pohujšal, ali sem
kriv bil, da so tebe razžalili; pri¬
pelji jih zopet nazaj na pravo pot,
in ne dopusti, da bi se pogubili za¬
voljo moje hudobije. Ozri se napo¬
sled še name, najnevrednišo svojo
stvar, ki bi ne smela izreči tvojega
presvetega imena, ki bi ne smela
prikazati se pred tvoje božje obličje,
zato pribežim pod zavetje in pri¬
prošnjo preblažene device Marije,
ss. Joahima in Ane, ss. apostolov
in mučenikov in vseh svetnikov
božjih: zavoljo njih priprošnje in
zasluženja me usliši.

Sprejmi milostno ta dar, in reši
nas po njem večnega pogubljenja,
ter uzemi nas v družbo svojih iz¬
voljenih. V to nam pomagaj ta dar
svete maše, ki se bo zdaj resnično
izpremenil v tvojega Sina pravo telo
in pravo kri.

42G

Med povzdigovanjem.

Ponižno te molim, o Jezus, Sin
živega Boga, hrana izvoljenih, po¬
potnica umirajočih, poroštvo večnega
življenja, tukaj resnično pričujočega.
O Jezus, ti pravi kruh nebeški, ki
si v podobi kruha resnično pričujoč
— v prahu ponižno te molim, ka¬
kor so te molili sveti trije kralji,
ko svojega izveličarja in prihod¬
njega sodnika, in hakor te molijo
vsi angeli in svetniki v nebesih.
Vsega se ti darujem, daruj tudi ti
svoje trpljenje v odrešenje moje
grešne duše. Tebi izročujem svojo
dušo in svoje telo, zdaj in vekomaj.
Tebi, o Jezus, živim tebi umrjem;
naj bom tvoj ali živ ali mrtev.
Amen.

O presveta rešna Jezusova kri,
na s. križu za nas prelita, ponižno
te molim s vsemi angeli in svet¬
niki. Kliči zame grešnika pred božjim
stolom milosti in usmiljenja. Očisti

427

moje srce in mojo dušo. Pridi nadme,
pa ne v zadolženje, ampak v izve-
ličanje. O Jezus, v tebe verujem, v
tebe upam, tebe ljubim. O Jezus,
tebi živim, tebi umrjem, naj bom
tvoj živ in mrtev.

O Jezus, tvojo presveto kri mo¬
lim in častim. Tvoja resna kri me
operi in očisti vseh grehov in ma¬
dežev. Naj mi da moč, da bom iz-
kušnjave premagoval, potrpežljivo
trpel, bogoljubno živel, srečno umrl.
Daj, o Jezus, da se cena tvoja pre¬
svete krvi nad manoj ne izgubi.
Daj, o Jezus, naj kane tudi ena
kaplja tvoje rešnje krvi v ogenj vic,
in naj ga pogasi, in reši uboge duše.
Amen.

Po povzdigovanju.

Milostivi Oče nebeški, ne glej
zdaj na nas, svoje nevredne in
grešne otroke, temuč poglej na ob¬
ličje svojega Sina, Jezusa Kristusa,
ki stoji zdaj med taboj in med nami,

428

kakor naš srednik, zagovornik in
priprošnik, kakor viši duhovnik nove
in večne zaveze, v rokah držeč
krvno daritev svojega trpljenja in
svoje smrti, ki jo tebi daruje v našo
spravo, v odpuščenje naših grehov
in v izveličanje naših duš.

Spet se ti zahvaljujem, o ne¬
beški Oče, da si iz ljubezni do nas
ubogih ljudi na svet poslal svojega
Sina, ki se je učlovečil, nas podu-
čeval, za nas trpel, in na križu
viseč v strašnih mukah umiral in
umrl, da nam je pokazal, kako imamo
tudi mi delati in trpeti, ako hočemo
k njemu priti v raj.

Zavoljo te daritve, usmiljeni
večni Bog Oče, se usmili izlasti
mene, ki sem pri tej daritvi osebno
navzočen, da se obilno udeležim
njenega sadu. Kristus je za grešnike
umrl, in s svojo smrtjo jim novo
življenje zaslužil; zato te prosim,
dodeli tudi meni, da svoje grešno
poželjenje s Kristusom vred na križ

425 »

pribijem, križam in morim, da se
moje srce presadi v ss. Kristusove
rane, da se tamkaj prenovi, da po¬
stane čisto nova stvar, utrjena v
pravičnosti in svetosti. Ne dopusti.
0  Bog, da bi se še kdaj ločil od
Kristusovega križa.

Spomni se predobrotni Oče,
tudi vernih daš v vicah, svojih
otrok, ki so v tvoji milosti umrli,
pa morajo vender še za svoje sla¬
bosti v ognju očiščevanja trpeti,
izlasti onih, za ktere sem posebno
dolžan moliti, ktere nas prosijo, da
bi se jih usmilili z daritvijo s. maše.
Izpreglej jim milostivo ne še izpo-
korjene kazni. Naj jim pomaga ta
presveti dar, tvoje bridko trpljenje
in tvoja smrt. Zapovej toraj, večni
Oče, svojim angelom, da naj uza-
mejo kelih rešne Kristusove krvi, in
ga nesejo na kraj trpljenja, ter ga
razlijejo nad verne duše, da se
ohladi pekoči ogenj, in da se duše
po nji očiščene radostno preselijo v

430

mesto večnega počitka; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Tu pomoli nekaj očenašev in češčenih
Marij s pristavkom: »Gospod, daj jim večni
mir«, za duše v vicah, izlasti za one, ktere
želiš Bogu posebno priporočati).

Vse te prošnje povzamem v
ono sveto molitev, ktero nas je
Kristus Jezus sam moliti učil, rekoč:
Oče naš . . .

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta: Usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta: Usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta: Usmili se nas, in daj nam
mir! •— Resnično, Gospod, dodeli
nam svoje prijateljstvo, svojo ljube¬
zen, svoj mir, ki si da iz nebes
prinesel, da bomo s taboj in z
vsemi ljudmi živeli v miru, prija¬
teljstvu, ljubezni.

Sveto obhajilo.

Gospodova miza je pogrnjena,
jagnje božje je zaklano, in nam v

431

jed pripravljeno. Slišim glas, ki nas
vabi k s. večerji, ki pravi: Pridite
k meni vsi, ki trpite in ste obte¬
ženi, jaz vas bom poživil. 0 ne¬
skončna ljubezen, kako sem mogel
biti tolikanj slep in hudoben, da
sem nate, o sladki Jezus, tolikrat
pozabil, ter te tako grdo in nehva¬
ležno žalil! Iz celega srca obžalujem
to slepoto, objokujem svoje grehe,
in ponavljam še enkrat sklep: po¬
polnoma in resnično poboljšati svoje
življenje. Ker pa, o Gospod, nisem
vreden, da v s. zakramentu pod
mojo streho prideš, te prosim po¬
nižno : reci le z besedo, in bo ozdrav¬
ljena moja duša. Pridi k meni v
duhu, in skleni se z mojo dušo na
vekomaj.

Ponižno in skesano sem te
prosil, da prideš v moje srce, zato
verujem, da si uslišal mojo prošnjo;
v meni prebivajočega te prosim:
razsveti in potrdi mojo dušo, da
nikdar nate ne pozabim, da tvoje

432

nauke vedno premišljujem, da tvoje
uzglede zvesto posnemam, vse križe
in nadloge in težave iz ljubezni do
tebe voljno prenašam, da za te de
lam, živim in urarjem. Moj božji
Izveličar, omagujočega me podpiraj,
izkušanega me brani, očisti in po¬
sveti vse moje misli, besede in
djanja. Tvojemu presvetemu srcu
izročim vsa opravila svojega živ¬
ljenja; vladaj in vodi ja po sveti
svoji dopadljivosti. Varuj moje srce
in moja usta, da ničesar ne mislim
in ne želim, in ne govorim, kar bi
bilo nasprotno tvoji sveti volji-
Predobra mati sveta Ana, prosi
svojo hčer nebeško, da brez madeža
potujem po tej solzni dolini, na
smrtno uro pa milost najdem pred
obličjem svojega Boga. Amen.

Poslednja molitev.

Naj ti dopade, večni Bog! ta
s. daritev, ki smo ti jo darovali v
imenu svete cerkve, in dodeli nam

433

vse milosti, ki jih deliš svojim naj-
zvestejšim služabnikom o daritvi s.
maše. Daj nam na tem svetu za-
naprej tako živeti, da nebes ne po¬
zabimo, in časne dobrote tako uži¬
vamo, da večnih ne izgubimo, in
da med vsemi izpremembami min¬
ljivega življenja se naša srca sta¬
novitno tja obračajo, kjer je edino
pravo veselje. To vse nam dodeli,
o Bog. po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Blagoslov.

Ker sem bil, kolikor mogoče,
pobožno in pazljivo pri tej sveti
maši, nakloni nam tudi. o previšnji
Gospod Bog, izveličanski sad te pre¬
svete daritve. Blagoslovi nas z
ustmi in roko mašnikovo : Bog Oče,
t ki nas je ustvaril, Bog Sin, f ki
n as je odrešil, Bog sveti Duh, f ki
n as je posvetil.

Blagoslovi nas vsemogočnost
Očetova, modrost Sinova, milost s.

28

434

Duha. Blagoslovi nas presveta Tro¬
jica ; blagoslovita nas s. Joahim in
s. Ana s s. Marijo; blagoslovi nas
Marija s svojim božjim detetom Je¬
zusom zdaj in na smrtno uro. Amen.

Zahvala.

Zahvaljujem se ti, o Bog, za
tvoj blagoslov, in žnjim previden
pojdem na svoj dom. Ta blagoslov
naj me spremlja po vseh potih in
pri vseh opravkih, ter naj me va¬
ruje vsake nesreče. — Odpusti mj
vso mlačnost in vse raztresene misli
mojega srca, in kar je manjkalo
moji pobožnosti in ljubezni, namesti
iz neskončnega zaklada Jezusovega
zasluženja. O sveta Ana, danes in
vselej bodi ti moja priprošnica in
pomočnica. Amen.

Cerkvena molitev.
(Glej stran 266.)

435

Nauki

h  svetega pisma in iz spisov svetih mož.

Vodi me po potu tvojih postav,
ker želim po njem hoditi.

(Ps. 118, 35).

Vi majhini, poslušajte, ker go¬
vorim o visokih rečeh . . .; volite
si rajši nauk ko denar . . .; zakaj
boljša je modrost ko vse dragoce¬
nosti, in kar si človek želeti more,
se ž njo primerjati ne more.

(Pr. 8).

Kdor ljubi strah, ljubi modrost
kdor pa grajo sovraži, je norec.

(Pr. 12, 1).

Strah Gospodov sovraži hudo.
Napuh in preuzetnost, hudobno živ¬
ljenje, dvoježična usta so mi gnu¬
soba. (Pr. 8, 13).

Poslušaj svčt in sprejemaj stra¬
hovanje, da boš naposled še moder.

Pr. 19).

28 *

436

Poslušajte nauk, in govorite
modro, in ne zametujte ga.

(S. p.)

Srečen človek, ki me posluša.

(Pr. 8, 33).

Boljše je Bogu služiti, ko svetu
zapovedovati. Kako srečen si, 5®
Gospodu služiš! (S. Frančišek As.)

Svojega stvarnika se spominjaj
v dnevih svoje mladosti. (Prid. 12,1)

Dobro je človeku, če nosi jarem
od svoje mladosti, (Žal. 3, 25), tj.
če je že od mladih nog svojo dušo
privajal trpeti, v pomanjkljaju ži¬
veti, ubogati.

Molitev je potrebna, da milost
božjo udobirno in večno izveličanje.
„Brez mene ne morete nič“,  g°'
vori božji Izveličar.

Preden moliš, pripravi svojo
dušo, in ne bodi kakor človek, ki
izkuša Boga.

Bog daje vsem  svojo milost,
a prosimo si jo po preblaženi devici
Mariji. (Zlatoust).

487

Kdor ve prav moliti, ve tudi
prav živeti. (S. Avguštin).

En sam očenaš izmoljen iz dna
srca, izbriše vsaki dan naše male
grehe. (S Avg.)

Pobožna molitev in čisto srce
je vir duhovnega veselja.

(S. Fran. As.)

V božjih očeh je vsako dobro
delo molitev.  (S. Fulgencij).

Ne pričakuj dosti od človeka,
ki ne ljubi pomenka o Bogu.

(S. Vinc. P.)

Noben dar ni prijetniši Bogu,
ko gorečnost za duš izveličanje.

(S. Gregor).

Vzgled sem vam dal, da de¬
lajte, kakor sem jaz delal, (govori
Izveličar J. K.)

Naš Izveličar se je vadil v po¬
korščini od rojstva pa do smrti na
križu. (S. Fran. As.)

Kaj je žalostniše kakor pokor¬
ščino zanemarjati, zaničevati ?

(S. Fran. As.)

438

Pokorščina je varniša in boljša
od dovolitve, da smeš kaj storiti
ali opustiti, kajti v dovolitvi vlada
nekaj lastne volje, v pokorščini pa
se omejuješ za voljo višega.

(S. Fran. As.)

Spoštuj očeta in mater, da ti
bo dobro na zemlji, in da dolgo
živiš. — Kdor svojega očeta žalosti
in svojo mater preganja, je grd in
nesrečen človek. (Pr. 19, 20).

Božji Izveličar nam zapoveduje,
da bližnjega ljubimo, kakor same
sebe. Ako nimaš srca, da bi ga ljubil
kakor samega sebe, mu pa vsaj ne
škoduj, temveč mu dobro izkazuj.

(S. Fran. As.)

Kdor pozna pregrešek svojega
brata, naj ga ne ponižuje, in o njem
naj niti ne govori, pač pa naj ga
pomiljuje in pokriva bratov greh:
bolnik je, ki potrebuje zdravnika,
ne zdravi. (S. Fran. As.)

Pohlevno umikanje je najgoto-
viša varovalka čistosti, ter je na

439

častnem mestu med najimenitnišimi
čednostmi. (S Fran As).

Drage obleke, krasne hiše, iz¬
brane jedi in pijače, lenoba, spanje,
oslabljajo duha, ter razvijajo nizko
čutnost. (S. Fran. As.)

Kolikor imaš samozataje, toliko
napredka v čednosti. (S. Vinc. P.)

Noben človek na svetu se ne
domore čednosti, če s tem ne začenja
da odmira samemu sebi.

(S. Fran As).

Mir duše je v tem, da si greha
prost. Pobožno življenje je vir pra¬
vih radosti. (S. Atanasij),

Gorje mu, kdor se veseli niče-
murnih nekoristnih pogovorov, in
s tem priložnost daje, da se še dru¬
gim priljublja nespametno govor¬
jenje. (S. Fran. As).

Hudiču in njegovim pajdašem
Se  spodobi žalostnim biti, mi na¬
sproti pa se zmeraj veselimo v Go¬
spodu. (S. Fran. As).

440

Veselite se, in sopet vam rečem:
veselite se; veselite pa se v Gospodu.
Vaša skromnost bodi znana vsem
ljudem. (S. Pavel. Pil. 4, 4).

Veseli se v svoji mladosti . .
toda vedi, da te bo sodil Bog čez
vse. (Prid. 1Q, 11).

Kdor svojega prijatelja zaničuje,
manjka mu pameti; modri mož pa
molči. (Pr. 11, 12).

Kdor se hoče ločiti od prija¬

telja, išče povodov; taki je vsikdar
grajav. (Pr. 19, 1).

Boljši je ubogi, ki živi v svoji
priproščini, od bogatega, ki ustnice
krivi, in je neumnež. (Pr. 19, 1).

Vsaki človek ima od narave
željo po izpoznanju; a kaj pomaga
znanje brez strahu božjega ? Zares,
nizki poljodelec, ki Bogu služi, je
boljši od napuhnjenega modrijana,
ki tek zvezda preiskuje, samega
sebe pa zanemarja.

(Tom. K. 1, 2).

441

Kriva priča ne ostane nekaz-
njena, in kdor laž govori, ne ujde.

(Pr. 19, 5; Dan. 13, 61).

S takim, ki skrivnosti odkriva,
in se z goljufijo peča, in ustnice
odprte ima, ki šepeta in se prilizuje,
s takim se ne druži. (Pr. 20, 21).

Gospodu je gnusoba dvojna
uteža; kriva tehta ni dobra. Poguba
je človeku svetnike požirati (t. j.
preganjati jih in oplenjati) in stor¬
jene obljube preklicevati.

(Pr. 20, 23, 52).

Zlato in srebro je mnoge za¬
peljalo; prišlo je do srca kraljev,
ter jih pokvarilo. (Prid. 8, 3).

Kdor hoče biti popolnoma, mora
imeti te tri lastnosti: mora zaniče¬
vati samega sebe, nikogar  za¬
ničevati, svet zaničevati, in zaniče¬
vati zaničevanemu 'biti.

(S. Pran. Boržan).

Dišila širijo duh, kader se zažgo ;
tako tudi naše čednosti — v poiz¬
kušajočem ognju bridkosti.

342

(S. L. Justinijan).

Satanu je dober vsaki les, da
le more iz njega delati strelice, in
duše umarjati. (S. Vinc, P.)

Kaj mi pomaga, če ves svet
pridobim, svojo dušo pa pogubim.

(Mark. 8, 36).

V čast si štej, če onim ne do-
padaš, kterim Bog ne dopada.

(S. Pavlin).

Grehov moje mladosti in moje
nepremišljenosti se ne spominjaj,
o Gospod. (Ps. 24, 7).

Tuje napake naj ti bodo ogle¬
dalo lastnih. (S. Igu. L )

Kaj pomaga nositi obleko sve¬
tosti, če pa manjka del svetosti.

(S. Volkovoj).

Gospod pozna pot pravičnih,
življenje hudobnih pa vodi v pogub¬
ljenje. (Ps. 1. 6).

Gospod neče, da bi se kdo po¬
gubil, ampak da se obrnejo vsi na
pokoro. (-2. Pet. 3, 9).

443

Obvaruj mojo dušo in reši me;
ne daj, da bi bil osramočen, zakaj
v te sem zaupal, (Ps. 24, 20).

Kaj mi pomaga to za večnost ?

(S. Alojzij).

O smrti govore dela vsakemu:
Tvoji otroci smo, pri tebi ostanemo,
ter pojdemo s teboj v sodbo.

(S. L. Justin).

Spominjaj se človek, poslednjih
reči, in vekomaj ne boš grešil.

(Prid. 10, 40).

Kako sladko je umreti, ako si
vedel dobro živeti. (S. Jeronim).

Stavki premišljevanja

za celi mesec.

1. Kedor hoče poznati Marijino
ljubezen, mora vedeti pravo zgodo¬
vino preteklosti in sedanjosti.

2. Čednost zahteva milosti, so¬
delovanja, gorečnosti, stanovitnosti.

444

3. Ne posreči se vsakemu, da
bi se odločil od sebe, ker jih je
malo ki bi se resnično ljubili.

4. Sveto obhajilo, vredno pre¬
jemamo, zedinjuje z Jezusom in
Marijo.

5. Mati Božja je bila vedno
brez dednega greha in v vedno v
milosti Božji — po zasluženju svo¬
jega Sina.

6. Marije ne ljubi sedmeri
človek: mlačni, napuhnjeni, brez-
mišljeni, nevoščljivi, uživavni, la¬
komni, nečisti.

7. Marijine prelepe cerkve po
vsem svetu priporočajo njeno če-
ščenje, da je izveličavno in Bogu pri¬
jetno.

8. Največe bogastvo Marijino je
bilo njeno — ubožtvo v duhu, in
njeno največe ubožtvo — v ljubezni
sveta, za kteri čisto nič ni marala.

9. Moč Marijine priprošnje se
kaže, — da se izpreobračajo krivo-

445

verci, grešniki, da ozdravljajo neo¬
zdravljivi, nasprotnost in delavnost
satanova.

10. Marija je dala tri velike
dari: a) sebe, b) svet, c) svoj sklep.

11. Marijino srce lahko ume¬
vajo: priprosti, verni, goreči.

12. Premišljuj večkrat, kako je
Marija angelu odgovorila, pa boš
razumeval, kaj je prava popolnost.

13. Če išče prava ljubezen Ma-
rijenega srca, najde pri njem neiz¬
merne zaklade krščanskih čednosti.

14. Le ene milosti potrebuje
človek, da drugih dobi: zveste po¬
nižnosti. To se vidi na Mariji.

15. Da je bila Marija skrbna
kakor Mati, to je pokazala z bese¬
dami in z dejanjami.

16. Veliko reči vzdiguje k Bogu:
trpljenje, veselje, ljubezen, izguba in
dobiček — treba jih je paziti le od
prave strani.

446

17.  Kjer se prava krščanska
vera resnično izpolnjuje, tam tudi
Marijino ljubezen čislajo in hvalijo.

18.  Mnogoteri načini, po kterih
se Marija časti, so tolikeri dokazi,
da so njenih milosti mnogoteri
potoki.

19.  Mnogotere čudopolne Ma¬
rijine podobe, so podpisi da njeno
vsmiljenje ne počiva.

20. Z duhom prave „češčene-
marije“ se more predišavati celi
svet.

21. Mnogotere molitvene oblike,
s kterimi se devica in mati Marija
kliče in prosi, in ktere je cerkev
priznala in priporočila, so oznanje-
valke in priče, kolika dobrotnica in
pomočnica je bila  in je  in bo  rev¬
nemu človeštvu presveta Devica.

29. Pod križem stoječa Božja
Mati je pokazala, kaj premore Božja
moč v najhujšem trpljenju.

447

22. Ni pomenljivišega in važ-
nišega za mislečega in podučenega
kristjana kakor dolga vrsta zna¬
čilnih imen, ki so jih Materi Božji
dajali vseh časov ljudje.

23. Rožni venec je bil vedno
malocenjen in vedno moljen, vedno
odrivan in vedno iskan, vedno pre¬
povedan in vedno priporočevan.

24. Marijini prazniki so dnevi
zmagoslavja na križ pribitega nje¬
nega 8ina.

25. Smrtnik, ki se je v življenju
rad zatekal pod plašč Marijine hrambe,
njemu se treba ni bati preveč ne
sodnika ne satana.

26. Lepa in veličastna so dela
Božja, polna milosti in dobrote in
modrosti, a lepšega ni od Marijine
duše.

27. Marija in Jožef spremljata
device, prosita za grešnike, poma¬
gata spokornim, tolažita umirajoče.

448

28. Kedor ima polno glavo
sveta, je ves omotičen, kratkoviden,
slaboumen, praznega in pustega srca.

30. Prisrčno češčenje Marijino
ne ostaje nikjer brez vidnih uspehov
dušnih in telesnih.

31. Božje poti so dobre, pa le
za tiste, ki so jih potrebni; Marije
ne častiš, če na božjem potu iščeš
svoje ničemurnosti.

Sveta pokora.

Izpovedne molitve.

Izpoved in pokora nista vse eno. Od'
kritosrčna izkesana izpoved je del sak ra;
menta s. pokore, pokora sama pa je v resni
volji, v gorečem prizadevanju, da se hočeš
res poboljšati. — Če se hočeš toraj prav
izpovedati, moraš tudi skrbeti, da se prav
poboljšaš. Zato moraš pa svojo dušo na¬
tanko preiskati, svoje grehe izpoznati. f
srca jih obžalovati, ter resnično poboljšan,]«
skleniti.

1. Prosi Boga pomoči.

O moj Bog! poznaš me ti, poznaš
mojo dušo bolj ko sam. Ti veš vse

449

moje misli, vsa moja nagnjenja, vse
moje najskrivnejše želje. Tebi ni
nič neznanega, nič skritega, ti ni¬
česar ne pozabiš. Pred teboj se
skriti ne morem, ne izgovarjati, ne
olepšati. Sodil me boš enkrat ne
PO zunanjem, ne kakor si jaz mislim,
ampak po resnici in pravici. Od
vsake ničemurne besede bom moral
odgovarjati. Oh, kako bom obstal
pred teboj? Pa še mi daješ časa,
da morem svoje grehe ispoznati,
poboljšati se, in preteči ostro tvojo
sodbo. Ali tudi tega ne morem brez
tvoje milosti. Zato grem k tebi, pre¬
ljubi moj Jezus! ki si vir sprave
m miru. Prosim te ponižno, oslobodi
uie dušne slepote in gluhote. Daj
uii svojo milost, da ispoznam svoje
grehe, in da se jih resnično kesam.
Bog, sveti Duh! stoj mi na strani,
da svojemu Izveličarju pripravim
vredno stanovanje. Če bo on v meni
prebival, dajal mi bo moč, da v
ujegovi ljubezni stanoviten ostanem.

29

450

Razsvetli toraj vse skrivne gube in
kote mojega srca, da vidim vse
svoje grešne misli, namene, želje,
dejanja. Zaupajoč v zasluženje Je¬
zusovo, v priprošnjo preblažene de¬
vice Marije, svojega s. patrona, pojdem
v se, ter hočem resno preiskovati
svojo vest, in soditi samega sebe
pred tvojimi očmi, ki vse vidijo.

Vsevedni Gospod Bog, ki pre¬
iskuješ obisti in srca, ki vidiš naj-
skrivnejše misli in občutke človeške,
glej me tukaj pred taboj, ki sem
namenjen soditi samega sebe, da
me ti ne boš sodil. Zdaj hočem
preprašati in preiskati notrino svo¬
jega srca, in vse obžalovati, kar je
tebi neprijetno. Poboljšati se hočem
z zakramentom svete pokore pred
tvojim namestnikom.

Pošlji mi, o preusmiljeni Bog,
svojega božjega Duha, da me bo v
tako imenitnem opravilu razsvetljat
in vodil, da me ne bo slepila ne
lastna ljubezon ne druge strasti,

451

da svoj dušni stan spoznam, kakor
je v resnici, da ničesar ne izpre-
gledam, in si ničesar ne prikrivam.

Preusmiljeni Oče, usliši to mojo
ponižno prošnjo, po Jezusu Kristusu,
našem izveličarju inprihodnem sodni¬
ku. Amen.

0 Duh ljubezni in milosti! o
sveti Duh! razsvitli dušo mojo. Spo¬
znam svojo nezvestobo, svoje pre¬
grehe, s kterimi sem te vno vič zopet
razžalil. 0 moj Bog! kolikrat sem
že svoje obljube prelomil, in koli¬
krat sem v svoje stare pregrehe
zabredel! Oh sopet sem grešil —
obilno sem grešil! Užgi vendar moje
revno srce, da te bom od zdaj za-
naprej resnično ljubil, da ti zvest
ostanem — zvest do smrti! Daj
mi, o s. Duh! da pravo žalost, res¬
nični kes, čez vse svoje grehe ob¬
čutim v svojem srcu. Daj mi milost
pravega izpoznanja da, se odkrisrčno
- ponižno obtožim vseh svojih
grehov. Amen.

29  *

452

2. Izprašuj si vest.

Preiskuj se po vseh grehih: po številu,
kakošnosti, okoličnostih. Išči jim tudi vir
ali začetek. Četudi je potrebno,  da se iz¬
poveduješ le smrtnih grehov, je vendar zelo
koristno,  da naznaniš tudi male grehe, in
izkušnjave. Izlasti se prašaj:

1. Česa se največkrat izpovedujem?

2. Ktere izkušnjave so mi najnevarniše?

hi. Kaj mislim in govorim najrajše?

4 .  Kaj me navadno žalosti a.ii veseli ?

Vendar ne delaj tega boječe. Skrbi naj¬
bolj za pravo kesanje, trdni sklep, resnično
poboljšanje: To je poglavitno in bistveno v
izpovedi.

3. Obudi pravo kesanje in stori trdni
sklep.

Pravo se kesaš, če grehe obžaluješ in
jih studiš, ker si prelomil zapovedi božje:
toraj — zavoljo Boga in iz ljubezni do
njega. To kesanje se ne da kar po knjigi
odlomiti ali prebrati, tudi se ne prisiliti ;
pač ga pa moreš z milostjo božjo obuditi,
moreš storiti, da ti pojde iz srca: zatoraj pa
moraš Boga te milosti prositi, ter pomisliti,
kaj je greh.

Obžalovanje.

O moj Bog! grešil sem, veliko
hudega sem storil, ravnal sem soper

453

dolžnost in vest. Tvoje svete zapo¬
vedi sem trmoglavo prelamljal, in
tako sem izgubil tvojo milost in
tvoje prijateljstvo, izgubil sem pra¬
vico na nebesa, vreden sem kazni.
Kaj bi bilo, ko bi umrl v takem
stanju? kaj bi me čakalo v več¬
nosti. — Vendar pa, o moj Bog!
greha ne črtim ko največe hudo,
ker se bojim kazni, pekla, črtim ga
tudi iz ljubezni do tebe. Žal mi je
iz srca, da sem s svojo nepokorščino
razžalil tebe, svojega najboljšega
dobrotljivejšega Očeta, Več nisem
vreden, da bi se imenoval tvojega
otroka. — Vendar si mi še zmeraj
Oče, vsprejemlješ svojega zašlega in
zmotenega otroka, če se resnično
izpreobrne. Skesanega srca se obra
čam k tebi: odpusti mi toraj, Oče
nebeški, zavoljo Jezusa, svojega
Sina. Pred nebom in zemljo ti obečam
resnično poboljšanje, odrekujem se
vsakemu grehu, posebno pa onemu,
v kteri sem najbolj nagnjen. Ogibati

454

se hočem vsake bližnje nevarnosti
in grešne priložnosti, in posluževati
se pomočkov, ki me bodo odvračali
od hudega in vodili k dobremu.
Premagovati hočem z božjo pomočjo
svojo hudo navado in svoje hudo
nagnjenje, in naj bi mi bilo še tako
težko. Raje hočem umreti, kakor
še enkrat te razžaliti s težkim
grehom.

Oh moj Bog! kako slab sem in
šibak, pa tudi kako lahkomišljen!
Kako zanikaren sem, kader imam
moliti, in kako maloskrben, kar se
tiče mojega izveličanja! Kako len
sem, kader mi je izpolnjevati dol;
žnosti, in kako počasen, kader mi
je dobro delati! Kako nepremišljen
sem, kader govorim, kako oster,
kader sodim, kako nepotrpežljiv,
kader se mi kaj ustavlja! Kolikrat
sem trdosrčen do bližnjega, nepri¬
jazen in grenak do podložnih, nagel
v jezi! Koliko dobrega ne opustim
iz zgolj lenobe, ali iz človeškega

455

straha, ali iz samopridnosti, ali tudi
le na videz, ne pa, ker ti tako
hočeš, o moj Bog! Koliko napak
in pregreškov sem sopet storil, ki
sem jih že tolikrat obžaloval, tolikrat
se jih že obtožil, in obljubil pobolj¬
šati se! — Dolžan sem, da te lju¬
bim nad vse, da tvojo sveto voljo
v vsem izpolnjujem; pa kaj sem
delal? delal sem, kar si ti prepo¬
vedal, ravnal sem soper tvojo sveto
voljo. Oče, preljubeznivi oče nebeški!
odpusti, odpusti mi zavoljo Jezuso¬
vega zasluženja. Iz srca mi je žal,
da sem te kdaj v najmanjšem raz¬
žalil. Odslej se hočem res poboljšati.
Biti hočem s tvojo pomočjo v vsem
svojem govorjenju in dejanju in
nehanju previdniši, v vsem dobrem
gorečniši. Do bližnjega bom pohlev-
n iši, potrpežljiviši, prijazniši, do
tujih napak in slabosti krotkejši in
Prizanesljiviši, kakor tudi jaz želim,
da bi tudi drugi imeli z mojimi
vsašdanjimi napakami in pregreški

456

potrpljenje. Močnejše in odločnejše
se hočem ustavljati svojemu slabe¬
mu nagnjenju, ter resno odpravljati
najnevarnišo napako.

0 moj ljubeznivi Jezus! kako
se hočem k tebi ozreti! Nezvest
sem te zapustil, svoje naj svetejše
obljube sem prelomil. Osramoten
klečim pred teboj na svojih kolenih,
nikar me ne zavrzi, saj si milost
sama, saj si tudi prešuštnici odpustil,
saj si celo razbojniku na križu večni
raj obljubil; Magdaleno, očitno greš-
nico, si milostivo vsprejel in veliko
si ji odpustil, ki te je veliko lju¬
bila. Tudi jaz, ubogi grešnik, te
ljubim, oh! in zato mi je žal, da
sem te z grehi vnovič žalil. Milost,
moj Jezus! milost! Oh, moj Bog!
kako se hočem izgovarjati? toliko
milosti si mi izkazal, in jaz sem jih
zavrgel. Pač se moram sramovati
pred teboj. Pa pogled na sveti križ,
ta mi še upanje daje; saj si umrl
za me, o Jezus! zame pretočil zadnjo

457

kapljo svoje krvi; prosim te, ne
glej mojih hudobij, spomni se le
svoje milosti, svojega usmiljenja!
Zadeni me, o nebeški pastir, na svoje
rame! Ne bom te več zapustil. Raji
hočem umreti, ko še kdaj grešiti;
to je moj trdni, resnični sklep.

Ti pa, o Marija, moja ljuba mati!
spravi me s svojim sinom. Moj
trdni sklep milostljivo sprejmi in
zapri ga v svoje materino srce. Stoj
jni na strani ob uri iskušnjav in
isprosi mi milost stanovitnosti noter
do smrti! O Marija, varuj me; o
Marija, vodi, me po pravi poti v s.
raj. Amen.

Trdni sklep

je najpoglavitniše. ker za njim hodi pobolj-
šanje. Grešnik mora premisliti, kaj ga je
dozdaj v greh vodilo. Kaj, kje, zakaj je padel,
ve zanaprej varovati se. Preudarili mora,
Kake pomočke bo rabil, da se poboljša, ktere
zapreke bo odpravljal, da mu ne bodo na
poti. Sicer mora biti sklep resen, odkritosrčen,
' r den, splošen. Pri odpustljivih grehih glej

458

najbolj na enega, njega obžaluj, njega iz¬
trebljaj.

4. Izpoveduj se grehov odkritosrčno.

Obtožba tvoja mora biti cela, resnična,
ponižna. Pri velikih grehih moraš povedati
število, važne okoličnosti, in le sebe samega
tožiti. Kdor ima le male grehe, navadne ne¬
popolnosti in slabosti, naj ne pozabi očitati
kteri greh, seveda le splošno, iz poprejšnega
življenja, da bota kes in sklep trdnejša, da
bo sad izpovedi gotoviši in veči. Kdor se
ne izpoveduje greha, ker ga nima in ne ve,
ali se izpoveduje le izkušnjav in nepopol¬
nosti ... ali če očituje svoje grehe brez
pravega kesa in sklepa: izpoveduje se brez
koristi. Kdor pa vedoma zamolči smrtni
greh, ali kdor nima kesa in sklepa, že pred
odvezo, ali kdor je namenil, da naložene
pokore ne bo opravil: stori božji rop.

b) Po izpovedi.

Spominjaj se ljubeznivih besed Izveli-
čarjevih: ..Bodi potolažen, moj sin! tvoji
grehi so ti odpuščeni 1 '. Bog te spet rad ima-
Ne žabi pa tudi njegovega svarila: ,.Pojdi-
in ne greši več, da se ti kaj hujšega ne
zgodi 1 '.

459

Zahvaljevanje.

O Bog! kako se ti morem za¬
dosti zahvaliti za tvojo neizkončno
dobroto ? Iz ljubezni do tebe, o moj
Bog in moj Oče! še enkrat obžalu¬
jem iz vsega srca vse moje grehe.
Nečem več grešiti, raje hočem umreti,
ko Boga tako hudo razžaliti. Za¬
hvaljujem se ti, o moj preljubeznivi
Jezus, da si tako prizanašljivo čakal
mojega izpreobrnjenja, da si meni.
nevrednemu grešniku, milostivo od¬
pustil grehe. Ne zavrzi moje ponižne
izpovedi, ter nadomesti iz svojega
usmiljenja in trpljenja, v kolikor bi
bila obtožba nepopolnoma in nena¬
tančna in kesanje pomankljivo. Do¬
deli, da bom ves čist pred obličjem
nebeškega Očeta, da se s tvojo
božjo pomočjo greha ogibljem, in
tebi zvestejše služim. Usliši me za¬
voljo priprošnje tvoje porodnice pre-
blažene device Marije in vseh tvojih
svetnikov, zakaj trdno sem sklenil

460

ravnati se po tvoji sveti postavi. —
Vem, da moje prizadevanje in po-
boljševanje bo našlo veliko ovir.
toda nobena naj me ne straši. Vse
hočem storiti, da tvoje prijateljstvo,
o Bog, sopet zaslužim, in tolažbo
dobre in mirne vesti zadobim. Bdeti
hočem in moliti, da ne padem v
poprejšne grehe. Boril se bom s
svojim hudim nagnjenjem, ogibati se
nevarnosti in priložnosti v greh.
delati po opominu in svetu izpoved-
nikovem, ter večkrat in pogostoma
izlasti v izkušnjavah, misliti na te.
vsevednega Očeta in mojega pri-
hodnega sodnika. Strah, da bi mogel
tebe razžaliti, ki si mi največi dušni
in telesni dobrotnik, otročji strah
naj me zadržuje od greha. Nečem
popuščati, nečem ustopati, četudi
bi se mi zdelo od začetka težko
ali nemogoče. Gospod! s tvojo po¬
močjo, s tvojo milostjo mi je vse
mogoče. Slab sem, omahljiv, šibak
in krhak, to je res, prav zato p a

4G1

bom skrbnejši, zaupal bom trdnejše
v tvojo božjo pomoč, ter bom go-
rečniši v molitvi. — Čim skrbljiviši
se bom varoval greha, tim gotoviše
bo, da sem se prav izpovedal, in
da so mi grehi odpuščeni, tako
morem po resničnem poboljšanju
upati večnega izveličanja. Tega te
prosim, o predobrotljivi in preusmil-
jeni moj Bog, po Jezusu Kristusu,
dvojem Sinu, našem Izveličarju.
Amen.

O moj Bog! očiščen sem, sprav ■
•jen sem s teboj. O kako dober si
vendar ti, o moj Gospod! Moje hu¬
dobije si pozabil, moja duša je v
krvi tvojega ljubeznivega Sina, mo-
joga odrešenika, očiščena, oprana.
^ moj Bog! kako te hočem prav
zahvaliti za to milost? To, o u-
smiljeni Bog! naj bo moja hvala :
'voj  hočem biti, tebi se popolnoma
darovati, ti boš moj Gospod, moj
Kralj, le tebe hočem iskati, le tebi
služiti. Za vselej se resnično od-

povem tu v tvoji pričujočnosti svetu
in nečimernosti njegovi, vsem ne¬
varnostim in vsem priložnostim, ki
so me v greh zapeljevale. — To je
moj resnični, trdni sklep, o Jezus !
daj mi milost, da ga nikdar nikoli
ne prelomim in pa, da nikoli več
ne omadeževam oblačila milosti, s
kterim sem zdaj oblečen. 0 kako
nehvaležen, kako hudoben bi pač
bil, ko bi te še enkrat zapustil, tebe,
neskončno dobroto in milost, ki si
mi že tolikrat odpustil, tolikrat me
milostljivo sprejel! Nikar ne pri¬
pusti, da bi se še kedaj ločil od
tebe.

In ti, o moja ljuba mati, Marija!
glej, sopet sem tvoje posestvo, sopet
sem tvoj otrok! Tvoj mili Jezus se
me je usmilil, grehe mi je odpustil
in zato me je še s svojo milost
ozališal, glej, o ljuba moja Matij
Sopet sem lep v tvojih očeh, pa ti,
o kraljica mogočna! mi pomagaj,
da to oblačilo svete milosti neoma-

463

dežano ohranim. Res se hočem po¬
boljšati, o pribežališče grešnikov,
usmili se me! pomagaj mi! prosi
za me!

Sveto rešnje telo.

Človeško življenje je potovanje v večnost.
Težavno in nevarno je to potovanje. Kakor
se potnik prestopi, zadene na prepreke, ne¬
varnosti, izkušnjave, in koliko jih je ! Sov¬
ražniki zunaj, sovražniki znotraj, greh tako
mikaven, tako mogočen, človek tako slab in
vedno napadan, oh, kako če srečno dospeti
v svojo domovino, če mu Bog ne pomaga!
Bog pomaga, Bog svojih ne zapušča. Iz
neizmerne ljubezni daje Kristus Jezus sla¬
bemu in trudnemu potniku jedi, tako jed.
Ktera naj ga krepi na potu v večno doma¬
čijo, daje se duši samega sebe, svoje meso
>n svojo kri. Kakor napaja suho zemljo
rosa izpod neba, tako prihaja v človeško
srce z Jezusom božja milost in tolažba, mir
®oč in srčnost za boj. Človek pa se prašaj
sam. preden je ta kruh, govori apostol. Ka-
k °r je velik sad, kakor so obilni blagri
vrednega obhajila, tako grozni so nasledki
nevrednega. Sveta jed, ki daje pobožnim in
pravičnim življenje in izveličanje, ona je hu¬
dobnim in grešnikom razjedajoči smrtni
strup. Kristijan pomisli to, pa se skrbno

464

pripravljaj prejemat to svetstvo. Ostro in
natanko se preprašuj, kolikor mogoče po¬
polnoma se očiščuj, obujaj živo vero v Je¬
zusa, trdno upanje, gorečo ljubezen, prisrčne
in močne želje po njem, ponižuj se kolikor
moreš, moli in hvali ga s vsemi angeli in
svetniki. S takimi dejanji in čuti si olepšaj
srce, če hočeš, da bo v njem prebival in
stoloval Gospod nebes in zemlje s vso obil¬
nostjo svojih milosti. Le tako pripravljeno
srce bo živelo o tem nebeškem kruhu, te 1 '
doseglo večno življenje.

A. Pred s. obhajilu.

Obujanje treh božjih čednosti,

0 moj Bog, vse trdno verujem,
kar si ti razodel, ‘in kar po svoji
sveti cerkvi verovati zapoveduješ.

O moj Bog, po zasluženju Je¬
zusa Kristusa upam od tebe od¬
puščanje svojih grehov, tvojo milost
in večno življenje, ker si nam^ ti
to obljubil, o Bog, ki si vsemogočen
usmiljen in zvest.

O moj Bog, ljubim te iz celega
srca, in čez vse, ker si moj naj-

465

boljši 0^ in ker si največe in
najljubezniviše dobro. Zavoljo tebe
ljubim tudi svojega bližnjega, pri¬
jatelje in sovražnike kakor samega
sebe.

(Kolikorkrat tri božje dednosti moliš, s
kterimikoli besedami, in jih tudi v srcu
obudiš, vselej dobiš odpustek 7 let in 7krat
K) dni. — če opravljaš pa to vsaki dan,
dobiš enkrat v mesecu popolni  odpustek,
ako si bil pri izpovedi in s. obhajilu. —-
Popolni odpustek tudi v smrtni uri. — V
daljši obliki jih dobiš zadaj v ,,pristavku".)

Edinorojeni Sin božji! Z največim
hrepenenjem, in kakor otrok želi
svoje matere, pričakujem trenotka,
ko bom deležen neizmerne velike
milosti, da prejmem tebe, svojega
Gospoda in Boga, v tem presvetem
altarskem zakramentu. Prišla je
hra, tu je dolgo zaželeni trenotek.
Galec stopite od mene, vse poze-
meljske misli in skrbi in želje ! Duša
moja, zberi vse svoje moči, in obrni
jih na najviše, na Boga, na tvojega
gospoda, učenika, odrešenika, so-

30

46(1

dnika, plačnika. Predobrotljivi Izve-
ličar! prosim te, milost mi daj, da
s čistim srcem pristopim k tvoji
sveti mizi, da bom deležen vseh
milosti tega presvetega pomočka,
t. j. da se mi vera potrdi, upanje
pokrepi, ljubezen pomnoži. Če pre¬
mišljujem, kdo si ti, ki si prikrit
pod to podobo, in kdo sem jaz, ki
te želim prejeti, izpoznam, da sem
nevreden. Vendar, ker si tako dober
tako milostiv in usmiljen, to me
izpodbuja, to mi daje upanje, da
mene izkesanega grešnika ne boš
odganjal, ker sem te potreben, o
moj Bog in moj Izveličar! Pokaži
mi svojo ljubezen in dobrotljivost,
da vidim, kaj sem dolžan, da ti
bom hvaležen, in da te bom ljubil-
— Ves prepričan verujem, in vese¬
lega srca izpoznavam, da v podobi
kruha si ti sam, o moj božji Odre¬
šenik, kterega namenjam prejeti. Ti
sam si rekel: to je moje telo, to je
moja kri. Tvoji tej besedi verjamem

467

ker tvoja beseda je večna resnica.
Zatoraj trdno verujem, kar si učil.
in moja vera ni omahljiva, ni zmot¬
ljiva. Tvoje neizkonečne ljubezni, o
Gospod, ne morem doumeti: zato
jo verujem, zato jo molim in hva¬
lim. — Ta vera mi vzbuja upanje,
da upam, da pričakujem, kar si mi
obljubil. Obljubil pa si: kdor je moje
meso in pije mojo kri, ima življenje
v sebi. ter bo živel po meni. Ti sam
si toraj hrana in življenje moji duši.
Zato boš tudi dopolnil v meni, kar
je začela tvoja ljubezen: očistil boš
dušo vseh hudih nagnjenj, potrdil
jo boš v dobrem, podpiral in poživ
Ijal jo boš na potu v večnosti, da
ne  zajde, in da pride tja, kjer si ti,
y večno veličastvo. Ta tvoja obljuba
je tako gotova, da bom živel s teboj
vekomaj srečen. To moje upanje
stoji na tvoji dobroti, na tvoji zve¬
stobi, na tvoji vsemogočnosti. More
1’ goljufati? Ne more! — Ker si
Popolnoma, ker si tako neizkonečno

30 *

468

dober, ali te ne bom ljubil, ali te
ne bom ljubil nad vse? Ti, neizmerni
in neobsežni Bog, si se ponižal k
nam grešnikom, da bi nas pouzdignil.
Umrl si najgrozovitiše smrti, da bi
nas obudil v življenje. Daješ se našim
dušam v živež, da bi se z nami
najtesnejše sklenil. Zgolj ljubezen
si do vseh ljudi, in do mene, naj¬
manjšega med njimi, ali ne bom
tudi jaz do tebe ves ljubezen? Pre¬
slabe ao moje besede, da bi povedal,
kaj čuti moja duša, ko vidi tvojo
dobroto in ljubezen. Morem le jecljati:
moj Gospod in moj Bog!

Poln trdne vere, otroškega za¬
upanja, prisrčne ljubezni, izpoznavam
sopet pred Bogom, vsemogočnim
stvarnikom, pred vsemi angeli in
svetniki božjimi, da sem le preveč
grešil z mislimi, besedami, dejanjami,
zato pravim: moj greh, moj greh
moj preveliki greh. Vendar ti, pre¬
ljubi moj Jezus, prihajaš k meni,
dasiravno sem pokrit z napakami

469

in krivicami, ti, ki tudi grešnika ne
za vržeš, če pride k tebi izkesan,
poboljšan, izpokorjen. Trdno se za¬
našam, da sem v s. pokori grehov
očiščen, vendar ponavljam še enkrat
veliko obžalovanje in kesanje nad
vsemi grehi, ker sem ti bil tolikanj
nehvaležen in nepokoren, in ker
sem tvojo ljubezen tolikrat razžalil.
Ustvari v meni novo srce, in obnovi
mi duha pravičnosti. Blagoslovi
moje sklepe poboljšanja in pokore,
da jih bom zmeraj izpolnjeval. Po¬
magaj mi, da v meni dobro prema¬
guje, da se hudo odpravlja in zatira,
in da živm le pravičnosti in sve¬
tosti.

Usmili se me vsemogočni Bog;
usmiljenje tvoje pokrije naj moje
grehe in pelje naj me v večno živ-
rjenje. Amen.

Vsemogočni in usmiljeni Bog
mi dodeli svojo dobrotljivost in
milost in popolno odpuščanje vseh
mojih grehov. Amen.

470

Glej, jagnje božje, ktero odjemlje
grehe sveta!

Kaj me more bolj tolažiti, ko
ta klic mašnikov! Ne, moja duša,
ne boj se! Kterega boš prejela, ni
nepreprosljivi sodnik, ni neusmiljeni
plačnik tvoje nezvestobe: tvoj odre¬
šenik je, ki te je odkupil iz sramotne
sožnosti, v ktero si zabredla z gre¬
hom, ki te je odrešil za ceno svoje
predrage krvi, krvi, ki presega vse
zaklade sveta: tvoj Bog je, tvoje
upanje, tvoje izveličanje. K tebi
hoče priti, da bi se združil s teboj,
da bi ti dal poroštvo svoje ljubezni,
sebe samega, da bi sklenil s teboj
večno zvezo prisrčnega prijateljstva
za čas in večnost.

„Glej, moj predobrotljivi Jezus,
kako daleč je dospela tvoja pre¬
obilna ljubezen! S svojim mesom
in s svojo drago krvjo si Božjo
mizo mi pripravil, kjer si m vsega
daruješ. O kaj te je vendar nagnilo
k taki preobilni ljubezni ? Gotovo

471

le tvoje ljubezni polno srce? O pre-
častitljivo srce mojega Jezusa, peč
ljubezni Božje! sprejmi mojo dušo
y svojo presveto rano, da se v tej
Soli ljubezni učim njega zopet lju¬
biti, kteri mi je dal tako prečudne
dokaze svoje ljubezni. Amen."

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij
»II. 9. sveč. 1818.

Tako pripravljen želim stopiti
k tvoji sveti mizi, želim prejeti
? v ojega Gospoda in Boga, svojega
izveličarja in odrešenika. Goreče
hrepenim, da bi se zedinil s teboj,
0  Jezus, da bi bil svet in brezma¬
dežen kakor ti, ponižen in krotak
kakor ti, tako dobrotljiv in ljubezniv
kakor ti, tako neutrudljiv v dobrih
delih kakor ti: s takimi mislimi in
pbčutki prihajam k jedi, ki si mi
J° ti pripravil.

Tebe, o moj Jezus! tedaj ho-
čem prejeti, tebe o moj Bog! Oh,
kako me vendar ljubiš, o moj Je¬
zus! Moj ljubi Izveličar! sram me

472

je, ker sem ti tolikrat nezvest bil
tolikrat in s tolikimi grehi sem te
žalil, ti pa o neskončna ljubezen!
si mi vse odpustil, in zdaj hočeš
še sam v moje revno srce priti!
Vabiš me k angelski mizi, vabiš
me, se s teboj skleniti, oh! ali moje
srce je tako mrzlo, tako mlačno!
užgi o moj Jezus! s svetim, gorečim
hrepenenjem po tebi. —■ Pridi torej,
o moj Izveličar! z milostjo pridi v
moje bolno srce, zaceli rane moje
duše. Pridi, in nikar se ne mudi,
moja duši po tebi hrepeni, tebe
želi!

Gospod nisem vreden, da greš
pod mojo streho; pa reci le z be¬
sedo, in ozdravela bo moja duša.
— Telo našega gospoda Jezusa Kri¬
stusa o varuj mojo dušo v večno
življenje, Amen.

B. Po svetem obhajilu.

„Duša Kristusova, posveti me!
Telo Kristusovo, odreši me! Kri

473

Kristusova, napoji me! Voda strani
Kristusove, operi me! Trpljenje Kri-
sovo, potrdi me! 0 dobri Jezus,
usliši me! V svoje rane skrij me!
Od tebe ločiti se ne pusti me! Pred
hudim sovražnikom brani me! V
smrtni uri kliči me! .In k tebi priti
Pusti me! Da s svetniki tvojimi
hvalim te na vekov vse. Amen.“

7 let in 7 kvadragen, t. j. skupaj
<i8i55 dni odpustka po sv. obhajilu; popol¬
noma odpustek enkrat v mesecu z navad¬
nimi pogoji, ako se moli cel mesec vsak
dan. Pij XI. 9. pros. 1854.

Moj Bog in moj Gospod! Blagor
mi, zdaj te imam, in s teboj imam
vs e, karkoli je želeti za nebo in za
zemljo. Trdno verujem v tebe, večno
resnico; nepretresljivo upam v tebe,
ueizkonečno dobroto; prisrčno in
uad vse ljubim tebe, najpopolniše
hitje, svojega stvarnika, svojega
“°ga, svojega dobrotnika. Z neizre¬
čenim veseljem, nebeško mirnostjo
m zadovoljnostjo v srcu te molim,
m hvalim tvoje božje veličanstvo,

.474

pred kterim se uklanjajo vsa kolena.
Tebi edinemu, predobrotnemu, naj-
višernu, trikrat svetemu Bogu gre
vsa čast in hvala, vsa molitev in
daritev. O da bi te mogel moliti in
slaviti s tolikim spoštovanjem in
veseljem, kakor te hvalijo in pove¬
ličujejo blažene vrste nebeških
duhov!

Hvalim te, božji odrešenik za
tolažbo tvojega blagoslova in tvoje
ljubezni, da si mi dal užiti svoje
meso in svojo kri. Kako bi se ti
vredno zahvaljeval za toliko do¬
broto ? Ti, ki te še nebesa obseči
ne morejo, ti si prišel k meni, ti
si stopil s svojega nebeškega pre;
stola, da prideš k meni ubogi slabi
stvari. Sopet se kaže nanovo, kar
si na zemlji rekel grešnim človeškim
otrokom. Prišel sem grešnikov iskat
in jih izveličat. Zdravim ni treba
zdravnika, pač pa bolnim. O prelju-
beznivi Jezus, kako nerazumno ve¬
lika je tvoja ljubezen! Vsakemu iz-

475

kazuješ največe dobrote, in kako
maj hi na je naša hvala, nas ne¬
vrednih ljudi! Imej potrpljenje z
menoj, ti, kteri si se mi vsega dal
brez mojega zasluženja, in naj ti bo
Prijetna moja četudi pomanjkljiva
hvala.

0 sveti angeli! pridite in hva¬
lite mojega Izveličarja, ki zdaj v
mojim srcu prebiva. Prišel je k
meni, da bo moje, popolnoma moje
posestvo. Pridite torej vi nebeški
duhovi, ki „sveto 11  pojete pred nje¬
govim obličjem, pridite in pomagajte

ga hvaliti za milost, ktero mi
jo iskazal. O ljubezen moja! kako
te hočem hvaliti? kaj ti povrniti?
~~ Jezus je pri meni — moj Go¬
spod, moj Bog! — Tedaj si ti moj,
0  nebeški Izveličar! Ti studenec
vseh milosti! Oh, da bi pač jaz to
prav izpoznal, da bi zares iz celega
srca zamogel reči: Jaz te ljubim,
da, vedno te ljubim na vekomaj te
ljubim! Tvoj hočem biti, moj ne-

476

beški ženin! Tvoj do konca svojega
življenja, tvoj skoz celo večnost!

Kaj naj ti vrnem, o ljubi moj
Jezus, za toliko dobroto, da si me
nasitil s svojim mesom in svojo
krvjo, da si mi dal poroštvo več¬
nega izveličanja? Dati ti hočem
svoje srce, darovati vse svoje srce
s vsemi željami in nagnjenji. Vse,
kar imam: svojo pamet, svojo voljo,
svoje zdravje, svoje moči, svojo čast
in svoje imetje, vse, prav vse bodi
zanaprej tebi posvečeno, tebi daro¬
vano. Vsprejmi dopadljivo ta moj
dar, in ne dopusti, da bi ga uzel
sovražnik mojega izveličanja. Ti bodi
gospodar mojemu srcu. Zapoveduj
po svoji sveti volji, saj vem da želiš
le moje dušno in telesno dobro. Ne
zanašaj mi s trpljenjem, kader veš,
da mi je koristniše od dobrostanja.
Nasprotuj mojim željam, kader ne
bodo po tvojih svetih sklepih. Pošlji
mi britkosti, kader bi mi bili srečni
dnevi v pogubljenje. Delaj z menoj,

477

karkoli hočeš, ker odslej sem ves
tvoj z dušo in s telesom.

Poslušaj in usliši, o Bog, Bog
mojega srca, v tej slovesni sveti uri
tudi moje ponižne prošnje. Očisti
mi srce, ne pripusti, da bi me ne¬
zmernost tega sveta še kedaj pre¬
slepila. Izženi, iztrgaj iz mojega
srca, kar je tvoji ljubezni nasproti,
stori me 'popolnoma svojega. Oh,
moj Izveličar! moje srce je bilo tako
neobčutljivo za te, premalo te je
ljubilo, na ta svet je navezano bilo,
zato je bilo tebi nezvesto. Pa. o
moj Jezus! ne glej več mojih pregreh,
glej le ljubezen, s ktero te od zdaj
na vekomaj ljubiti hočem, ljubiti
•sklenem. Da, ljubezen ti darujem v
zahvalo tolike milosti. — Eno pa
K kar me skrbi, kar mi dela brid¬
kosti! Tolikrat že sem te razžalil,
tolikrat pred teboj bežal, ko si me
ti iskal, tolikrat sem ti ljubezen
obetal, pa tolikrat svojo obljubo
Prelomil. — Oh, moj Jezus! zdaj je

478

moja resnična volja, zvest ti hočem
biti, zvest do smrti, in da te
res ljubim, ti tukaj zdaj darujem
vse svoje nagnjenja; kakor si se ti
z menoj sklenil z dušo in s telesom,
s krvjo in mesom, kot Bog in človek,
tako, da te nobena stvar od mene
odtrgati ne more, tako, o Jezus! se
tudi jaz s teboj sklenem, tudi jaz
ti darujem svojo kri in meso, svojo
dušo in telo, popolnoma samega
sebe. Jaz sem tvoj, in tvoj hočem
biti, tebi živeti, tebi umreti. —
Prosim te zase, in kakor hočeš,
da prosim, tudi za svoje brate in
sestre. Oborožuj me z vedno večo
močjo, da bom mogel krotit svoje
strasti, ustavljati se vsem grešnim
vabam. Daj mi pravega veselja za
dobro, dodeli mi nepremagljivega

studa za hudo. Razderi v meni tisto
nagnjenost, ki je zoper tvojo sveto
voljo, in ulij mi v dušo tako miš;
Ijenje in hotenje, kakor se spodobi
pravemu kristjanu. Dodeli mi pomoč,

479

da bom ljubil svojega bližnjega kakor
samega sebe, dabom stopal zmeraj
po potu čednosti in popolnosti, ter
pridem v nebeški dom, kterega za¬
gotovilo sem danes prejel.

O Bog! Ti hočeš, da so ljudje
tudi časno srečni, da imajo, česar
potrebujejo za pozemsko življenje.
Zatoraj te morem prositi, da mi do¬
brotljivo uzdrži zdravje in življenje,
iu da mi podeli vsega, česar mi je
treba. Teh pozemeljskih dobrot pa
te prosim le v toliko, v kolikor me
bodo pospeševale ali vsaj ne zadr¬
ževale v tvoji sveti službi.

Tvojem neizkonečnemu usmi¬
ljenju priporočam tudi svoje bližnje,
Posebno te . .. Vem, da taka prošnja
ti je posebno dopadljiva. Oče vseh
človeških otrok! prosim te, uči vse
ljudi, da te bodo izpoznavali, ljubili,
da se bodo izveličali. Vodi vse po
Jezusu k sebi in po s. Duhu k Je-

480

zusu. Usmili se vseh nevednih, in
razsvetli jih! vseh zmotenih, in pri¬
pelji jih na pravo pot; vseh hu¬
dobnih, in obudi jim dobrih misli;
vseh slabih, da morejo živeti po
svojih dolžnostih. Tolaži trpeče, vz¬
podbujaj izkuševane, poživljaj bolne,
potrjuj v veri in upanju vse umi¬
rajoče. Daj, da se dobrim posrečijo
njih pobožne prizadeve. Dodeli po¬
guma in srčnosti vsem izpozno-
vavcem in branivcem resnice. Bla¬
goslovi vse prijatelje pravice in res¬
nice, čednosti in pravičnosti. Varuj
zalezovano, preganjano, zaničevano
nedolžnost. Pomnožuj zaupanje si¬
romakom, in razsvetljuj jih s po¬
močjo in podporo dobrosrčnih ljudi.
Posebno naj bodo tvoji skrbi pripo¬
ročene udove in sirote. Glej na one,
ki so v nevarnostih. Usmili se tudi
jetnikov, da bodo izpoznali svoje
zmote in prestope, da se jih bodo
kesali in se poboljšali. Usmili

481

se vseh preganjanih in krivico tr¬
pečih, vseh stiskanih in zapuščenih,
vseh, ki si v svoji siroščini in je-
dinščini ne vedo pomoči. Bodi jim
ti tolažnik, pomočnik, svetovavec,
in milostno podeli vsakemu, kar mu
je treba. Vodi učitelje na resnico,
vladarje na pravico, podložne na
pokorščino, duhovne in svetovne
gosposke na vestno zvestobo, bogate
na usmiljenje in radodarnost — vse
pa, da bodo tebe izpoznali, čednostno
živeli, in k tebi prišli.

In zdaj se obrnem še k tebi,
o Marija! Danes, na ta srečni dan
te izvolim za celo svoje življenje,
za svojo gospo, kraljico, za svojo
mater. Obljubim ti zvest biti tebi
in tvojemu in svojemu Jezusu. Iz
ljubezni do tebe se odpovem vsemu
grehu. Obljubim ti, kolikor premorem,
k tvoji časti storiti, tudi druge
hočem napeljevati, da bodo tebe lju¬
bili. — Vzemi me toraj za svojega
otroka, varuj me v vseh nevarnostih,

31

482

stoj mi na strani v vseh nadlogah
tega sveta. Posebno v smrtni uri
me ne zapusti. 0 Marija, moja mati!
vari me! 0 Marija! vodi me po
pravi poti v sveti raj! Amen.

Naposled te prosim, o pravični
in dobrotni Bog, za trpeče duše
svojih bližnjih, žlahtnikov, prijate¬
ljev, znancev, za njih uboge duše,
ki v vicah trpe. Dokončali so po¬
tovanje na zemlji, ločili so se pač
v tvoji milosti toda ne brez ma¬
dežev, in zdaj še niso pri svojem
koncu, pri tebi v nebesih. Izpolni
jim goreče želje, hrepenenje, kopr-
nenje. Očisti jih, posveti jih, izpo¬
polni jih. Hladi jim bolečine, tolaži
jih, krepi jih, veseli jih. Tudi te
duše si odrešil s svojo smrtjo: do¬
deli, da najdejo tolažbe in hladila v
tisti presveti daritvi, v kteri se ne-
krvno ponavlja tvoja smrt v izve-
ličanje živim in mrtvim. Okrasi jih
z vencem slave, da te bodo gledale
od obličja do obličja. Milostni i n

483

usmiljeni Bog usliši mojo molitev,
po Jezusu Kristusu, sinu svojem,
Gospodu našem. Amen.

Molitev pred razpelom.

„0 dobrotljivi in sladki Jezus!
Glej, pred tvojim obličjem se vržem
ua kolena, ter te prosim in rotim
z vso gorečnostjo svoje duše: utisni
milostljivo v moje srce žive občute
vere, upanja, ljubezni, resnično ža¬
lost nad mojimi grehi, trdni sklep
Poboljšanja, ko z globokim sočutjem
m srčnim žalovanjem pregledujem
tvojih pet krvavih ran, in jih v
duhu premišljujem, ter si pred oči
stavim, kar je že prerok David od
tebe govoril: Roke in noge so mi
'prebodli; vse kosti so mi razUeli

(Očenaš, češSenasimarija, petkrat. (Po¬
polnoma odpustek po s. obhajilu.)

Prošnja.

Dodeli mi, o preusmiljeni Go¬
spod Jezus, edino le to milost, da

31 *

484

bom vsaki trenotek in do zadnjega
hipa v tvoji ljubezni. Sprejmi to
sveto obhajilo za uboge duše v
vicah. . Prosim te tudi za svoje
stariše.. dobrotnike .. sovražnike..
za naše ločene brate, za vse never¬
nike in grešnike. Blagoslavljaj nas,
vodi nas, varuj nas, da ti bomo
vselej služili v svetosti in pravič¬
nosti, da bomo vredni sprejeti biti,
kjer ti živiš in kraljuješ, Bog ve¬
komaj. Amen.

Opomnja o duhovnem obhajilu.

Silno koristna, blažena, milostna je po¬
božnost duhovnega obhajila. — Duhovno se
obhajaš, če želiš in hrepeniš Jezusa prejeti.

— Duhovni učeniki pravijo, da goreče du¬
hovno obhajilo prinaša pogostoma več mi- '
losti, ko pravo pa mlačno obhajilo. Gotovo I
je to: kteri se duhovno obhajajo s živo vero
in pravo gorečnostjo, čutijo hitro posebne
milosti — poboljšujejo se. Tridentski cer¬
kveni zbor (22 s.) je močno želel, naj se
verni, kader so pri maši, obhajajo duhovno-
če ne morejo resnično.

485

Duhovno se jobliajaj pogostonia, cim več¬
krat tim bolje: vsakrat pri s. maši. kader stopiš
v cerkev, kader spremljaš s. popotnico —
celo doma, zjutraj, zvečer, pri opravkih,
kader ura bije, itd.

Obhajati duhovno se utegneš tako le:
Obudi v mislih vero v s. rešno telo, kesaj
se svojih grehov, obljubi Jezusa, zaželi ga
prejeti. — To moreš storiti, kakor hočeš, v
mislih ah besedah, morda tako le:

0 Jezus, moja ljubezen! Ve¬
rujem, da si tu, v s. sakramentu
resnično pričujoč. Molim te, ljubim
te, in ker te tako prisrčno ljubim,
želim te prejeti. Obžalujem vse
svoje grehe, odpusti mi jih, in pridi
v  moje srce. —

Nato si misli, da te s presvetim
resnim telesom obhaja Marija ali pa
tyoj angel varuh, ter reci: Jezus, ti
si v meni. Ljubim te, objemam te.
Zahvalim se ti, naj sem ves tvoj,
ne  zapusti me nikdar.

486

Različne molitve

na čast device in matere Marije.

Molitev

k Trsaški Materi Božji.

O preblažena in preči ata devica,
kronana nebeška kraljica, in mati
milosti, Marija! Jaz, ubogi grešnik,
nisem vreden, da se name ozreš;
vendar ker si izbrala ta kraj, in ga
posvetila s svojo sveto hišico, ter
tukaj odprla nevsehljivi studenec
božjih milosti: zato pokleknem pred
tvoj prestol, trdno upajoč, da bom
vslišan. Toraj te prosim ponižno:
vsliši tudi mene, in zadobi mi pri
svojem ljubeznivem sinu Jezusu naj¬
prej odpuščenje grehov in milost
poboljšanja; potem pa, o prevsmi;
ljena Mati, vsliši me v tej potrebi
. . izprosi mi posebno to milost
. . . Varuj me vsega hudega na duši
in telesu, izlasti pa prosi zame na
mojo smrtno uro. Amen.

487

Sladko srce Manjino, bodi mi
nšenje.

(300 dni odp. vsakrat; ob mesecu po¬
polni).

Molitev

s - Alfonza pri obiskovanju s. Device
Marije pred njeno podobo.

Presveta, brezmadežna Devica
in mati moja, Marija! Ti si Mati
mojega Gospoda, kraljica zemlje,
besednica, upanje, pribežališče greš¬
nikov. K tebi pribežim danes, jaz
najrevniši med vsemi. O mogočna
kraljica, tebe častim, in tebi se za¬
hvaljujem za toliko milosti, ki si
mi jih doslej izkazovala, izlasti da
ei me obvarovala pekla, kterega sem
tolikokrat zaslužil. Ljubim te, pre¬
ljuba Gospa, in iz ljubezni, ktera
me navdaja do tebe, ti obetam, da
ti hočem vedno služiti, in kolikor
je le mogoče storiti, da te bodo tudi
drugi ljubili. Tebi izročam vse svoje
upanje in vsa opravila svojega iz-

488

veličanja. Vsprejmi me za svojega
služabnika, in vzemi me pod svoje
varstvo, o Mati milosti. In ker si
deležna mogočnosti Božje, reši me
vseh izkušnjav, in zadobi mi moč
odločne zmage na zadnjo uro. Pro¬
sim te pomoči, da bi v resnici ljubil
Jezusa. S tvojo pomočjo nadjam se
srečne smrti. O moja Mati! po tisti
ljubezni, ki si jo ti do Boga imela,
prosim te ponižno, stoj mi zmeraj
na strani, izlasti pa zadnji trenotek
mojega življenja. Ne zapusti me,
dokler me ne vidiš že otetega v
nebesih, kjer bom preslavljal in pre¬
peval tvoje usmiljenje vekomaj.
Amen. Tako upam, tako se zgodi!

(300 dni odpustka vsakikrat; popolni
odpustek enkrat na mesec).

Molitev o Marijinih praznicih.

(Poleg s. Efrema).

0 Marija, čista in neomadežana

Devica, Mati našega Boga! Ti si
kraljica nebes in zemlje, upanje v

489

vsakem upanju, naša pomočnica,
polna časti, čednosti in milosti. Čez
vse si, kar nebesa obsežejo. Svitloba
te obdaja, lepša kakor sončna luč.
~ Ti si bila edino zaupanje naših
očakov, slava prerokov, hvala apo¬
stolov, krona vseh devic in svet¬
nikov. Ti si tista mladika Jesetova,
ktera je najlepšo cvetlico obrodila.
Ta cvetlica je tvoj Sin, kteri je Bog
in človek, in ti, ktera si njegova
Mati, si tudi Devica — Devica pred
rojstvom, v rojstvu, po rojstvu svo¬
jega Božjega Sina, vselej neomade-
žana, vselej čista. — O deviška Mati!
Po tebi je prišel Odrešenik k nam,
kteri nas je z Bogom spravil; po
tebi smo zadobili vse izveličanje,
milost. Ti si zaupanje grešnikov,
pribežališče revnih, pomoč bolnikov,
tolažba žalostnih, ti si veselje vsega
sveta. Varuj nas pod senco peruti
svoje materine ljubezni; usmili se
nas! V grehu in velicih revščinah
koprnimo; pomagaj nam, o pomoč-

4 ‘JO

niča kristjanov! V tebe zaupamo,
o milosti polna Devica! s solznimi
očmi te prosimo, prosi milostljivo
za nas, da nas tvoj Sin ne zavrže
zavolj naših grehov in nas ne po¬
seka, kakor nerodovitna drevesa,
temuč nam čas in milost pokore
da. Naša srednica, naša besednica,
naša pomočnica! spravi nas s svo¬
jim Sinom, priporoči nas svojemu
Sinu, postavi nas enkrat po nad¬
logah tega življenja pred svojega
Sina, da se ž njim in s teboj ve¬
selimo vekomaj. Amen.

M olitev

k Mariji, ki se lahko moli na vsaki
njen praznik.

O milosti polna Devica in mati
božja, Marija! Pozdravim te je¬
zer o krat danes. Veselim se zavoljo
časti, ki je bila tebi v nebesih in
na zemlji podeljena, in želim ti jo
še jezerokrat povišati. Iz celega
srca ti srečo voščim zavoljo toliko

491

milosti, ki ti jih je Bog podelil v
življenju, in za volj slave, ki ti jo
je v nebesih podelil. Hvalim, častim
in blagoslavljam te, in svojo slabo
hvalo zedinjam s hvalo s. katolške
cerkve. Uvrščujem te v vse molitve
■n pesmi, ki ti jih danes po vsem
krščanskem svetu pojejo. Izprosi
mi, o dobrotljiva Mati! da bom de¬
ležen zaslug tega dne. Vsprejmi me
vnovič za svojega otroka, kakor te
jaz vnovič svojo mater in besednico
izvolim. S skesanim srcem te pro¬
sim usmiljenja in odpuščanja vseh
zoper tebe storjenih grehov, in obe¬
tam, da ti bom zanaprej z večo po¬
božnostjo in pridnostjo služil. Po¬
magaj mi v vsem dejanju in ne¬
hanju in ne zapusti me na mojo
smrtno uro. Amen.

Spomni se!

(s. Bernarda).

0 premila Devica Marija, da še
nikoli ni bilo slišati, da bi bil kdo

492

zapuščen, ki je pod tvojo brambo
pribežal, na tvojo pomoč klical, ter
se tvoji priprošnji priporočal. S tem
zaupanjem navdan, k tebi hitim, o
devic Devica, in kakor vzdihujoč
grešnik stojim pred tabo, o Mati
večne besede, ne zavrzi mojih be¬
sedi, temuč sliši me in milostivo
me usliši. Amen.

(300 dni odp. vsakrat. Popolni odp. P®
enkrat v mesecu).

Priporočenje devici Mariji.

Bodi češčena premila Mati mo¬
jega Izveličarja, vseh devic devica,
zemlje in nebes kraljica, Mati čiste
ljubezni, veselje in zaupanje moje,
bodi češčena! — K tebi vpijem,
Evin otrok, k tebi vzdihujem iz te
solzne doline, ki je polna nevarnosti
in izkušnjav. — Pod tvojo pomoč
pribežim, Mati milosti božje, ne za¬
vrzi moje prošnje v mojih potrebah.
— Oh, obrni, preljubezniva mati, k
meni svoje milostljive oči. S svojim

493

Sinom me spravi, svojemu Sinu me
izroči. 0 dobrotljiva, o milostiva, o
ljubezniva devica Marija, moja gospa,
moja srednica, moja pomočnica.
Prosi zame sveta božja porodnica,
da bom vreden Jezusovih obljubi
— 0 trikrat srečna devica! vzemi
me v število svojih služabnikov, ki
si me vzela pod križem za svojega
otroka. Pokaži mi, da si res mati
moja. in napolni me s pravim spo¬
štovanjem do tebe. — O mogočna
devica! ki si strla kači glavo, steri
v meni vse hudo poželenje in raz¬
trgaj verige mojih pregreh, ktere me
vedno vklepajo. — O modra devica!
ki nebeške zaklade deliš, dodeli mi
milosti, ktere ti, o Mati moja! za
me potrebne spoznaš; dodeli mi
živo vero, trdno zaupanje, gorečo
ljubezen; dodeli mi dar zmernosti,
čistosti, ponižnosti, zaničevanja
vsega posvetnega; dodeli mi goreč¬
nost za tvojo čast. — O mila De¬
vica ! varuj me, brani me; pod plašč

494

svoje milosti me skrij pred zalezo¬
vanjem hudega duha, da bom Je¬
zusu, tvojemu Sinu, vedno zvest
ostal, in se s teboj pri njem enkrat
vekomaj veselil. O Marija, varuj me,
o Marija, vodi me po pravi poti v
sveti raj. Amen.

* V svojem spočetju, o devica
Marija! si brezmadežna bila. Prosi
za nas Očeta, čigar Sina Jezusa, od
s. Duha spočetega, si rodila.

Počeščenje sedem radosti Manje.

1. O Marija, spomni se radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko ti
je arhangel Gabriel poročal, da si od
s. Trojice za mater Sina Božjega iz¬
voljena, ko si mati postala in ven¬
dar ne devica biti nehala. Po tej
tvoji radosti te prosim, dodeli, da
bo blaženi sad tvojega telesa tudi
meni v časno in večno izveličanje.
Amen. Cešcena Marija.

2. 0 Marija, spomni se radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko si

495

Božjega Sina brez bolečin ko De¬
vica rodila, poljubila in objela. Po
tem presladkem veselju dodeli tudi
ffleni, da Jezusovo ljubezen zdaj in
na smrtno uro in vse večne čase
veselo vživam. Amen. Češčena Marija.

3. 0 Marija, spomni se radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko so
trije kralji iz jutrovih dežel prišli,
'K tvoje ubogo Dete kakor Boga in
Kralja molili in mu darovali. Po
tem veselju dodeli mi moč, da se
tudi jaz Jezusu popolnoma darujem,
? dušo in telesom, in v veri, upanj u
ln  ljubezni do konca stanoviten
ostanem. Amen, Češčena Marija.

4. 0 Marija, spomni se radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko si
dvanajst let starega izgubljenega
Jezusa v templu sopet našla. Po
tem veselju te prosim, da Jezusa
Po smrtnem grehu nikdar več ne
Zgubim; in ko bi kedaj tako ne¬
srečen bil, da ga po resnični po-

496

kori sopet veselo najdem. Amen.
Cesčena Marija.

5. 0 Marija, spomni se tiste
radosti, ktero je tvoje srce občutilo,
ko si na velikonočno nedeljo Jezusa
v časti vstajenja sopet zagledala.
Po tem veselju dodeli mi, da bo
tudi moje vstajenje na sodni dan
veselo in častito. Amen. Cesčena Marja .

6. O Marija, spomni se radosti,
ktero je tvoje srce občutilo, ko si
Jezusov častni vnebohod na Oljski
gori gledala. Po tem veselju dodeli
tudi meni, da se moja duša na
smrtno uro brez zamude v nebeško
veselje vzdigne. Amen. Cesčena Marija.

7. O Marija, spomni se tiste
radosti, ktero je tvoje srce občutilo,
ko je na binkoštno nedeljo s. Duh
nebeško tolažbo v tebe razlil, in te
s svojimi darovi napolnil. Po tern
nepopisljivem veselju dodeli, da ogenj
s. Duha tudi moje mrzlo srce raz¬
greje in v meni nikdar ne ugasne.
Amen. Cesčena Marija.

497

Molitev

k neomadežanemu in svetemu srcu
Marijinemu.

O srce Marijino, Božje Matere
in naše Matere, preljubeznivo srce,
kterega se raduje neskončnega če¬
menja vredna Trojica; srce, vredno
vse časti in ljubezni angelov in
ljudi! srce najpodobnejše Jezusovemu
srcu, kterega najpopolniša podoba
si; srce, polno dobrote in prepolno
usmiljenja za naše reve: blagovoli
otajati led naših src, in stori, da se
Popolnoma vdajo srcu Božjega Odre¬
šenika. Presuni jih z ljubeznijo do
tvojih čednosti, ter vnemi jih s sve¬
tim ognjem, ki zmeraj gori v tebi.
Vsprejmi pod tvoje varstvo sveto
cerkev, varuj jo, bodi vedno njeno
sladko pribežališče, in nepremagljiva
bramba soper napade njenih so¬
vražnikov. Bodi naša pot k Jezusu,
in nakloni nam vse milosti, ki jih
Potrebujemo za svoje izveličanje.

32

498

Bodi nam pomoč v potrebah, tolažba
v bridkostih, naša moč v iskušnja-
vah, pribežališče v preganjanjih,
varstvo v vseh nevarnostih, posebno
pa v zadnjih bojih našega življenja,
v smrtni uri, v tistem strašnem
trenutku, na kterem stoji naša več¬
nost; takrat, ko se bode vzdigni!
soper nas ves pekel, da bi požrl
naše duše; takrat, o premila Devica
daj, da spoznamo ljubezen tvojega
materinega srca, in vso oblast, ki
jo imaš čez srce Jezusovo, in odpri
nam v viru vsega usmiljenja varno
pribežališče, da pridemo v nebesa, in
ga tamkaj s tabo vred hvalimo od
vekomaj. Amen.

„ Spoznano, hvaljeno, češčeno,
ljubljeno, slavljeno in poveličevano
bodi vselej in povsodi Božje srce
Jezusovo, in najčistejše srce Marijino.
Amen. “

(60 dni odpustka enkrat ua dan. Popolni
odp. dobijo o Marijinih praznicih: Pij MIII-,-
26. sept. 1817.)

499

Vzdihljaji k srcu Marijinemu.

Tvoje srce, o Marija, odpri se.

— Tvoja moč, o Marija, varuj me.

— Tvoja ponižnost, o Marija, ponižuj
me. — Tvoje ubožtvo, o Marija, bo¬
gati me. — Tvoja potrpežljivost, o
Marija, prenašaj me. — Tvoja po¬
korščina, o Marija, podvrzi me. —
Tvoja nedolžnost, o Marija, izpremeni
me. — Tvoja ljubezen, o Marija u-
nemaj me. — Tvoja milost, o Marija
obdajaj me. — Tvoja ljubeznivost o
Marija, zamakni me. — Tvoja lepota
o Marija nauduši mi. — Tvoje na¬
gnjenje, o Marija, gospoduj me. —
Tvoje solze, o Marija, omečite me.

— Tvoje trpljenje, o Marija, presuni
me. — Tvoje veselje, o Marija, osre¬
čuj me. — 0 devica Marija, usliši
me. — v svoje sladko srce, o Ma¬
rija, zapri me. — V življenju in v
smrti, o Marija, brani me. — Da
zmeraj bolj ljubim te. — Tukaj zdaj
in tam na vekomaj. Amen.

32 *

500

Sladko srce Marijino, bodi mi
rešenje!

(300 dni odp. vsakikrat. Popolni odp. v
mesecu pod nav. pog. Pij IX. 1853.)

Neomadežano srce Marijino, pro'
si za nas!

(100 dni odp.)

Molitev

k Marijinemu spočetju.

„Ta je mladika, na kteri ni bilo
ne grče izvirnega, ne skorje dejan¬
skega greha.

V. V svojem svetem spočetju, o devica,
si bila brezmadežna. —

O. Prosi za nas Očeta, čigar Sina si
rodila.

Molimo.

O Bog, kteri si po prečistem
spočetju device svojemu Sinu vredno
prebivališče pripravil: dodeli, prosimo
te, da kakor si njo zavoljo predvi¬
dene smrti ravno tega svojega Sina
slehernega madeža obvaroval, tako

501

tudi mi na njeno prošnjo čisti k
tebi pridemo. Po ravno tistem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.“

(100 dni odp. vsakkrat Pij IX. 1876.)

Vzdihljaji k Marijinemu spočetju

Ceščeno bodi sveto in brezma¬
dežno spočetje presvete device Ma¬
rije.

(100 dni odp. vsakrati Pij VI. 1793.)

0 Marija, ki si prišla brez ma¬
deža na svet, oh, izprosi mi od Boga
da pojdem brez greha s sveta.

„ (100 dni odp. enkrat na dan. Pij IX.

1863.)

V svojem spočetju, o devica
Marija, si bila brezmadežna, prosi
z a nas Očeta, čigar Sina si rodila,
Jezusa, od svetega Duha spočetega.

(100 dni odp. vsakrat. Pij VI. 1793.)

Ceščeno bodi sveto, brezma¬
dežno, in prečisto spočetje prehla¬
jene device in matere božje Marije.

(300 dni odp.)

502

O Marija brez madeža spočeta,
prosi za nas, k tebi pribežimo.

(300 dni odp. kolikorkrat.)

Pobožni pozdrav Mariji.

Kolikor je kapelj v morju, ko¬
likor zvezdi na nebu, kolikor bla¬
ženih duhov krdel, kolikor listja
na drevesih, kolikor trav na tleh,
kolikor prahov v zraku, kolikor pi¬
čic nebeških, kolikor ognjenih pla¬
menčkov, kolikor peska na zemlji,
kolikor posebin v vesoljstvu, kolikor
mogočih stvari — tolikrat te iz
globine srca pozdravljam, o pre-
imenitna, o preslavna, o presladka
o prelepa, o prevredna, o prevzvi-
šena mati božja in kraljica nebeška,
moja gospa, devica Marija! Pozdrav¬
ljam te pa v edinosti ljubezni in
po srcu tvojega preljubega Sina Je¬
zusa, in vseh, ki te ljubijo. Pripo¬
ročam se ti, ter se ti izročam v
otroka in hlapca. Prosim te tudi
da me sprejmeš v svoje varstvo,

503

pri Bogu pa mi izprosi, da bom za
Bogom ves tvoj, in ti vsa moja
gospa, moje veselje, moja pomočnica,
moja presladka mati, in moj pre-
izveličanski venec. Amen.

Pobožna molitev h Mariji.

Pozdravljena bodi, o prevzvišena
kraljica miru, presveta Mati božja.
Po najsvetejšem srcu Jezusovem,
tvojega Sina, začetnika miru, stori,
nf ij preneha njegova jeza, in naj
vlada nad nami v miru. Spomni
Se i o preusmiljena devica Marija,
da še nikoli ni bilo slišati, da bi ga
Bila zapustila, ki seje tvoji prošnji
Priporočal. S takim zaupanjem nau-
dan pridem k tebi. O mati večne
Besede, ne zavrzi mojih besedi, te-
®uč milostno me sliši in usliši, o
milostna, o usmiljena, o sladka de¬
vica Marija.

(300 dni odp. vsakikrat. Popolni odp. v
mesecu pod nav. pog.)

504  •

Molitev

k Mariji v zadobljenje vseh potrebnih
čednosti.

1. Častim te iz celega srca, n
presveta Devica, čez vse angele in
svetnike v nebesih, ko hčer večnega
Očeta, ter ti darujem in posvečujem
svojo dušo z vsemi njenimi močmi.
Cesčena Marija.

2. Častim te iz celega srca, o
presveta Devica, čez vse angele in
svetnike v nebesih ko Mater edino-
rojenega Sina, ter ti darujem in
posvečujem svoje telo z vsemi njego¬
vimi počutki. Cesčena Marija.

3. Častim te iz celega srca, o
presveta Devica, čez vse angele in
svetnike v nebesih, ko ljubo nevesto
s. Duha, ter ti darujem in posveču¬
jem svoje srce z vsemi njegovimi
občutki; prosim te pa tudi, zadobi
mi pri presveti Trojici vse potrebne
pomočke, da se izveličam. Cesčena
Marija.

505

(100 dni odp. vsakrat. Enkrat v mesecu
popolni odpustek, kdor te tri molitvice moli
vsak dan, ter prejme ss. zakramente in moli
Po nemenu s. očeta. Leon XII. 21. oktobra
1823.)

Molitev

k Marijinemu imenu.

0 Marija vedne pomoči, dodeli,
da vedno kličem tvoje mogočno
ime, ki je vsem vernim varstvo v
življenju in izveličanje v smrti. O
Marija, ti prečista, o Marija ti pre¬
sladka, daj, da mi bo tvoje ime od¬
slej kakor dihanje, brez kterega ni
moči živeti. Ne mudi, o kraljica,
pomagati mi, kolikorkrat te kličem;
kajti v  nobenih iskušnjavah, ki me
bodo napadale, v nobenih stiskah
in nadlogah, ki me bodo zadevale,
ne bom opustil tebe na pomoč kli¬
cati, in vedno ponavljati ime —
Marija! Koliko tolažbe, koliko slad¬
kosti, koliko zaupanja, koliko pri¬
srčne pobožnosti ne občuti moja
duša, če te le imenujem, če nate le

506

mislim! Hvalim Boga, da ti je v moj
prid dodelil to tako sladko, tako
ljubeznivo, tako mogočno ime.
Vendar naj mi ne bo zadosti, da te
le imenujem, imenovati te hočem iz
ljubezni. Hočem, naj me ljubezen
opominja, da te neprenehoma kličem
— Marija vedne pomoči.

(100 dni odp. enkrat na dan. Pij IX-
1866.)

Vzd ihlj  aj.

O gospa moja, o Mati moja!
Pomni, da sem tvoj. Varuj me, brani
me, kakor svojo stvar in last.

(•400 dni odp. vsakrat.)

Marijina pesen.

Poveličuje moja duša Gospoda. — In
moj duh se veseli v Bogu, mojem Izveličar-
ju. — Ker se je ozrl na nizkost svoje dekle;
zakaj, glej, odsehdob me bodo blagrovali vsi
narodi. — Zakaj velike reči mi je storil, ki
je mogočen, in sveto ime njegovo. — Usmiljen
je od roda do roda tem, ki se ga boje. —
Kaže mogočnost svoje roke, ter razkropljuje
napuhnjene v mislih svojega srca. — M°"
gočne meče s sedeža, in ponižne povzdiguje-

507

— Lačne napolnjuje z dobrim, bogate pa
odpušča prazne. — Sprejel je Israela, svojega
služabnika, ker se je spomnil svojega, usmil¬
jenja. — Kakor je govoril našim očetom
Abrahamu in zarodu njegovemu vekomaj.
~ Čast bodi ....  Kakor je bilo ....

(100 dni odp. enkrat na dan. Leon XIII.
1879.) F

CeSčena si Marija milosti polna.

0 presveta devica, izmed vseh
milijonov Adamovih hčeri izvoljena
nebeška kraljica! Pozdravljam te,
kakor te je pozdravil angel Gabriel,
°d Boga poslan, ki ti je oznanil, da
s j povzdignjena v najvišo čast. Bodi
tisoč in tisočkrat pohvaljena in po-
češčena, o prečista devica Marija,
naša ljubezniva mati, naša največa
gospa, naša najmogočniša pomočnica 1
®°di sto tisočkrat počeščena, o pre¬
čudna Mati milosti Božje, od veko¬
maj izvoljena posoda vseh božjih
dobrot! Ti si milosti polna, ti si z
v semi milostmi in darmi od Boga
najobilniše oblagodarjena! O milosti

508

polna mati Marija, izprosi tudi meni
od Boga vse tiste milosti, kterih
potrebujem, da bom mogel lepo ži¬
veti, enkrat pa se izveličati. —
Gospod je s teboj.  — O presrečna de¬
vica, ki si po milosti zmeraj z Bo¬
gom sklenjena bila! Bog je bil zme¬
raj s teboj. Presveta Trojica je pre¬
bivala v tebi kakor v najlepšem
templu. Sklenjen je bil s taboj Bog
Oče, kakor s svojo preljubo hčerjo;
Bog Sin, kakor s svojo deviško ma¬
terjo ; Bog sveti. Duh kakor s svojo
prečisto nevesto. O Marija, prosi
Gospoda, da bi tudi pri meni zmeraj
ostal s svojo milostjo, da bi ga jaz
nikdar z nobenim grehom ne raz¬
žalil, in ga pregnal iz svojega srca.
— Blagoslovljena si med ženami■  —*
Med vsemi 'drugimi svojega spola
si edino ti od Boga obdarovana z
največimi in najimenitniši darmi-
Nad teboj je vsemogočni Bog izk»;
zal največe čudeže svoje modrosti
in svoje ljubezni. Preden si še luc

509

sveta zagledala, so bili že čudeži
Božjega usmiljenja nad teboj stor¬
jeni. Ker si bila od vekomaj od
Boga odbrana, da bi bila prečista
Mati njegovemu Sinu, te nikdar ni
omadežala kača, kteri si glavo strla.
0 resnično blagoslovljena med vsemi
ženami! izprosi tudi nam nebeški
blagoslov, da bomo rasli v dobrem,
in z bogoljubnim življenjem kazali,
da smo poklicani z vsemi blagoslov¬
ljenimi nebeškega Očeta posesti
večno kraljestvo. — ln blagoslovljen
j« sad tvojega telesa, Jezus.  — Res,
blagoslovljen, čez vse blažen, svet,
čez ves svet je Kristus Jezus, naš
Gospod in Bog in Izveličar. O Ma¬
rija, visoko češčena devica, ki si
Jezusa spočela od svetega Duha, ti
si res božje drevo večnega življenja.
Sam Bog te je v raj nebeški usadi!,
in Jezus Kristus je tvoj sad, od
kterega nam prihaja večno življenje,
G presveta devica, prosi svojega
ljubega Jezusa, kteri nam je odprl

nebeška vrata, da bi jih naše hu¬
dobije nam spet ne zaprle, temuč
da bi mi s pomočjo njegove milosti
tukaj tako živeli, da bi ga tamkaj
vekomaj gledati in brez konca uži¬
vati zaslužili. — Sveta Marija mdi
božja!  —- O prečudna mati devica!
Devica si nam Jezusa rodila. P°
vsi pravici si toraj Mati božja, ker
je sam Bog nebeški hotel na svet
rojen biti. O nedosegljiva čast in
visokost, ktere še nikoli nobena
druga stvar dosegla ni. On, ki te je
ustvaril, je hotel od tebe rojen biti;
tvoj Bog in Gospod je hotel biti
tvoj otrok. O visoka nebeška kraljica
ozri se s svojega nebeškega sedeža
na nas revne stvari v tej solzni
dolini, na nas zapuščene otroke
Evine, in bodi zmeraj naša ljubez*
niva in dobrotljiva Mati, kakor te
je tvoj Jezus na svetem križu vsem
mater izročil. — Prosi za nas gr^ m '
ke, zdaj in na našo smrtno nro. —M
Marija, pribežališče vseh spokorje-

511

nih grešnikov! Jaz grešni človek
pribežim v svojih dušnih težavah
z vsem zaupanjem k tebi, in te po¬
nižno prosim, o Mati milosti božje,
govori zame in za nas uboge gre¬
šnike na svetu, pri svojem ljubezni¬
vem Sinu, kteri je na svet prišel
iskat in izveličevat, kar je bilo iz¬
gubljeno. Izprosi nam od ljubega
Jezusa resnično spokornega duha,
da bi svoje grehe natanko spoznali,
jih obžalovali, božjim namestnikom
zvesto razodeli, se vredno zanje iz-
Pokorili, in tako od Boga milostljivo
odpuščenje zadobili. O Marija, usmil¬
jena pomočnica, ki si s svojimi sve¬
timi prošnjami pred Bogom že to¬
likanj grešnikom pomagala, da so
se resnično izpreobrnili in pravo
pokoro storili, o pomagaj tudi nam
Ubogim grešnikom, ki tako prisrčno
zaupamo v tvojo pomoč. Pomagaj
nam v vseh nevarnostih našega
življenja, pomagaj nam v vseh iz-
kušnjavah in priložnostih, pomagaj

512

nam posebno ob naši smrtni uri,
ko bodo naše duše zapuščale ta
svet. Takrat nam pridi na pomoč
s svojim ljubim Jezusom. Stoj nam
zvesto na strani, brani nas, hu¬
dobnega sovražnika, in pelji naše
duše s tega revnega sveta tja v
večno nebeško kraljestvo, kjer se
bomo s taboj in z vsemi izvoljenimi
vekomaj pri Bogu veselili. Amen.

Ponižna prošnja do matere božje

O pre vzvišen a, preslavna, P re '
sveta, vselej neomadežena devica
Marija, mati našega Gospoda Jezu¬
sa Kristusa, kraljica sveta in vsake
stvari, ki nikogar ne zapuščaš, ni¬
kogar ne odganjaš, ki vsacega po¬
tolažiš, ki se čistega in ponižnega
srca k tebi zateče: tudi mene ne
zavrzi ukljub mojim neštevilnim m
prevelikim grehom, ne zavrzi me

513

ukljub mojim velikim hudobijam,
ukljub trdobnosti in popačenosti
mojega srca, ne zapiraj mi, svojemu
služabniku svoje dobrote in ljubezni.
Usliši me ubozega grešnika, ki upa
v tvoje premilo usmiljenje, pridi mi
na pomoč predobrotna devica Ma¬
tija, v vseh bridkostih in stiskah
m potrebah, in zadobi mi od svo¬
jega ljubega Sina Jezusa Kristusa,
našega vsemogočnega Boga in Go¬
spoda, odpuščenje vseh grehov, mi¬
lost svetega strahu in ljubezni do
tebe, telesno zdravje in čistost, in
obvarovanje vseh dušnih in telesnih
zli in nevarnosti. Ob smrtni uri mi
bodi dobrotna pomočnica, in reši
mojo dušo in duše mojih starišev, bra¬
tov, sester, prijateljev, sovražnikov in
dobrotnikov, vseh živih in mrtvih
kristjanov, večne temote in vsega
budega. S taboj naj bo, ki si ga
devet mesecev nosila v svojem pre¬
svetem telesu in s svojimi svetimi
rokami v jasli polagala, tvoj sin

33

514

naš gospod, Jezus Kristus, hvaljen
na vekomaj. Amen.

(100 dni odpustka vsaki dan. — Leon
XII. 30. jan. 1828.)

Sedmero prošnja k zalo~tni materi
božji.

V. O Bog. pazi na mojo pomoč.

O Gospod, hiti mi pomagat.

1. 0 prežalostna mati Marija!
Z najprisrčnišim sočutjem se spo¬
minjam tiste žalosti, ki jo je čutilo
tvoje nežno srce, ko je prerokoval
sveti starec Simeon. O preljuba Mati
po tem tvojem prežalostnem srcu
te prosim, zadobi mi čednosti svete
ponižnosti in dar svetega strahu
božjega.

(ČešCena Marija . . .)

0. 0 prežalostna mati Marija!
Z najprisrčnim sočutjem se spomin¬
jam tistega strahu, ki ga je čutilo
tvoje rahlo čuteče srce takrat, ko
si v Egipt bežala, in ondu prebivala.
O preljuba Mati, po tem tvojem

515

prestrašenem srcu te prosim, zadobi
mi čednost svete radodarnosti, iz-
lasti do ubogih, in dar ponižnosti.

(Češčena Marija . . .)

3. O prežalostna mati Marija!
Z najprisrčnišim sočutjem se spo¬
minjam tistih skrbi, ki jih je čutilo
tvoje tako skrbno srce takret, ko
si izgubila svojega ljubega Jezusa.
0 preljuba Mati, po tem tvojem
zaskrbljenem srcu te prosim, zadobi
mi čednost svete čistosti in dar
učenosti.

(Češčena Marija . . .)

4. O prežalostna mati Marija!
Z najprisrčnišim sočutjem se spo¬
minjam tiste britkosti, ki jo je čutilo
tvoje materino srce takrat, ko si
srečala Jezusa, s težkim križem o-
bloženega. O preljuba Mati, po tem
tvojem ljubezni polnem, bolečin raz¬
mesarjenem srcu te prosim, zadobi
mi čednost svete potrpežljivosti in
dar moči.

(Češčena Marija . . .)

33 *

516

5. O prežalostna mati Marija!
Z najprisrčnišim sočutjem se spo¬
minjam mučeništva, ki ga je trpelo
tvoje hrabro srce takrat, ko si bila
pri smrtnem boju Jezusovem. O
preljuba Mati, po tvojem mučenem
srcu te prosim, zadobi mi čednost
svete zmernosti in dar sveta.

(Češčena Marija . . .)

6. O prežalostna mati Marija!
Z najprisrčnišim sočutjem se spo¬
minjam tiste rane, ktera se je na¬
redila tvojemu usmiljenemu srcu
takrat, ko so s sulico preboli Jezu¬
sovo stran in njegovo ljubezni polno
srce. O preljuba Mati, po tem tvo¬
jem prebodenem srcu te prosim,
zadobi mi čednost bratovske lju¬
bezni in dar umnosti.

(Češčena Marija . . .)

7. O prežalostna mati Marija!
Z najprisrčnišim sočutjem se spo¬
minjam bolečine, ktero je trpelo tvo¬
je ljubeče srce takrat, ko so Jezusa
v grob polagali. O preljuba Mati, po

517

tem tvojem svetem največe tuge
polnem srcu te protim, zadobi mi
Čednost svete gorečnosti in dar
modrosti.

(Čežčena Marija . . .

V. Prosi za nas devica prežalostna.

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Prosimo te, Gospod, Jezu Kriste,
naj prosi za nas pri tvojem usmi¬
ljenju zdaj in na našo smrtno uro
tvoja mati, preblažena devica Ma¬
rija, ktere presveto dušo je o tvo¬
jem trpljenju presunil meč bolečin.
Po tebi Jezu Kriste, odrešeniku
sveta, kteri z Očetom in svetim
Duhom živiš in kraljuješ vekomaj.
Amen.

(300 dni odp. vsakrat Pij VII. 1815.)

Pesen k žalostni materi božji.

Mati žalostna je stala,

Zraven križa se jokala,

Ko na njem je visel sin.

518

Dušo njeno, ki vzdihuje,

V britki žalosti toguje.

Meč presune bolečin.

O kak’ žalostna je bila
Tista blažena in mila
Mati edinega Sinu.

Kak’ žal’vala, kak’ vzdih’vala,
Kak’ je tresla se, jokala,
Kader strašno je trpel.

Kje je človek, da solzica
Bridka mu ne zmoči lica,

Ko bi videl Mater to?

O koga ne bi genilo,

Ko bi videl mater milo
S Sinom, ki trpi grozno?

Za pregrehe svojga roda
Vidiš Jezusa, Gospoda,

V bolečinah bitega.

V Sina ljub’ga gled upira,

Kri v bridkosti grozni umira,
In življenja tek konča.

519

O Devica, vir ljubezni.

Daj, da čutim moč ljubezni,
Da se s tabo posolzim.

Daj, da srce bo goreče,
Kristusa, Boga ljubeče,

Da dopasti mu želim.

Sveta Mati, tc dodeli,

Rane Kristusa preseli,

Utisni živo v srce mi.

Muke Sina, ki v rešenje
Moje je daril življenje,

Mati deli z mano ti.

Daj, da s taboj jaz žalujem,
Da nad križanim togujem
Vedno, doklerkolj živim.

Zraven križa s takoj stati,
Združen s taboj žalovati,

S taboj jokati želim.

Blažena devic Devica,

Meni sladka pomočnica,

Daj, da s taboj jokam se.

520

Daj, da Kristusa trpljenje
Nosim celo to življenje;

Rane utisni mi v srce.

Z ranami mi dušo rani.

S križem Sinovim me brani,
Sveta kri me naj poji.

Ti boš v varstvo me sprejela,
Ognju večnemu otela,

Ko sodnik se oglasi.

Naj me sveti križ tolaži,

Smrt na Kristusa me blaži,
Milost me obdaja naj.

Ko pa truplo smrt uzame,
Daj, da dušo mi objame
Veče slave srečni kraj.

Amen.

(100 dni odp. vsakrat In. 1681.)

Vzdihovanje k žaloslni Materi božji.

0  presveta in dobrotljiva de¬
vica Marija! pred tvojimi svetimi
nogami padam na svoja grešna ko-

521

Jena, in iz vsega srca te prosim po
tvojem bridkem zapuščenju, kader
si svojega preljubega Sina Jezusa
raztepenega, s trnjem kronanega
in križanega, vsega krvavega in
ranjenega vidila umirati, in ko si
od vsega sveta zapuščena bila: oh !
preljubezniva devica Marija! po
tem tvojem bridkem zapuščenju te
prosim, nikar me ne zapusti v
mojih težavah in nadlogah; nikar
me ne zapusti, da bi srčnost izgubil
in omagovati začel; odvrni od mene
vso nesrečo in vse hudo na duši in
na telesu. 0 žalostna zapuščena
Mati božja! nikar me ne zapusti
v mojem časnem življenju, izlasti
n e zapusti me ob moji zadnji uri.
Nezapusti me, kedar bom na smrtni
Postelji od vsega sveta zapuščen.
Ne zapusti me v mojih zadnjih te¬
žavah in iskušnjavah, da v obu-
Panje ne pridem. Ne zapusti me,
kedar moj slabi jezik že ne bo
mogel več presvetih imen Jezus

522

Marija in s. Jožef izreči. Oh. ne
zapusti me. kader se bo moja uboga
duša, polna strahu prikazala pred
ostrim sodnikom Jezusom Kristu¬
som. — O Marija, presveta devica!
upanje vseh grešnikov, vseh žalost¬
nih in omagljivih kristjanov, in to¬
lažba vseh umirajočih! zadobi mi.
da bom po tvoji prošnji na desno
stran sodnikovo postavljen, da se
bo enkrat moja uboga duša v sve¬
tem raju s teboj in z vsemi izvol¬
jenimi brez konca veselila. Amen.

Molitev k Materi Božji v bolezni.

0 Marija, prečista devica! Ti
si nam preljuba Mati, vsmiljena po¬
močnica žalostnih, in zdravje bol¬
nikom. Glej, o Marija, ki si za Bo¬
gom najmogočniša pomočnica, poglej
o Mati vedne pomoči, Gospodu je
dopadlo, uzeti mi zdravje, ktero
pa sem obračal tako slabo. Njegovo
sveto ime bodi češčeno! Spoznam.

523

da sem zaslužil to trpljenje in pa
še veče; spoznam, da sem prav ve-
likrat zaslužil tudi pekel. Poljubljam
kraj reko, ki me tepe, o Marija, in
hvalim svojega Boga, ki me tukaj
Pokori, da bi me v večnosti ne
strahoval. Studim in črtim vse
yse svoje grehe, s kterimi sem raz¬
žalil svojega Stvarnika in svojega
Očeta, in trdno sklenem, da ga za-
uaprej nočem več razžaliti, ter sera
voljan trpeti, dokler bo on to zahte¬
val. Vem pa tudi, o dobra Mati
‘ n oja, da Gospod ni menj usmiljen
kakor pravičen; vem, da noče svo¬
jih stvari v bridkostih, ki presegajo
n Jih moč; vem, da si ti, njegova
Pteblažena Mati. pomoč kristjanov
k zdravje bolnikov, in da se veseliš,
kader jim pomagaš.

V tej svoji težavi in nadlogi,
v tej bolezni stavim vse svoje za¬
upanje za Bogom v tebe, o pre¬
sveta Mati božja. Prosim te, kakor
P r °si otrok svojo mater, prosi zame

524

Jezusa, da mi v bolezni pomaga,
in mi da sopet ljubo zdravje če je
njegova sveta volja. Zatoraj, ako je
Bogu dopadljivo in moji duši izve-
ličavno, bil bi prevesel, o Marija,
ko bi mi ozdravljenje zadobila, da
bi se pomnožilo moje zaupanje v
tvojo ljubezen, od ktere sem že
toliko dobrot prejel, in pa v Jezusa
Kristusa, mojega Odrešenika, in da

bi svojo žalostno preteklost popravil

z boljšim življenjem. Če je pa božja
volja, da še dalje v tej bolezni
trpim, prosi zame, da jo prenašam,
kakor Bog hoče.

Marija, pač bi bilo bolje, ko bi
se popolnoma izročil v tvoje roke,
in te prosil mi le potrpežljivosti v
tej poskušnji zadobiti; prosi zame,
da mi da Bog pravo krščansko po;
trpežljivost, ki je bolnemu tolikanj
potrebna. Prosi za me, da se udam
v svojih težavah popolnoma pr e '
sveti božji volji, da prav spoznam,
kako Bog res tiste ljubi, ki jih tepe,

525

ker jim daje priložnost, da si z
Maj hi ni m trpljenjem veliko zaslužijo.
Prosi zame, da bom tudi v velikem
trpljenju Bogu vedno zvest, in
hvaležen za dobrote, ki mi jih tudi
v  bolezni izkazuje. Prosi zame, naj
da tim večo milost, čim hujša bo
bolezen; naj mi da pravo žalost
°ad mojimi grehi, in trdni sklep po-
boljšanja. Rad trpim in rad umrjem,
0  preljuba mati Marija, vendar pa,
0  preusmiljena Mati, imej sočutje
z  mojo slabostjo, in milostivo
'Sprejmi ponižno mojo molitev, in
usliši jo, ako ni nepremišljena, in
walil te bom za to vse dni svojega
življenja. Amen.

Molitev družinske . matere.

O kraljica nebeška, mati mo-
h‘o a  Boga in moja mati Marija!
Pred tvojimi nogami kleče, se ti
danes posvečujem z vsem, kar mi
J e  dragega. Vsprejmi nas, skrij nas

526

pod svoj plašč, zadobi nam danes
in vse naše življenje milost Božjo,
Božjo ljubezen in stanovitnost. Stori,
da bo moj soprog posnemal prave
čednosti tvojega ljubega svetega
Jožefa, da bodo moji otroci čisti in
svojemu očetu pokorni, kakor Jezus
svojemu redniku, in da bom tudi
jaz, tvoja nevredna služabnica, imela
kaj podobnosti s tabo, ki si čast
našega spola, vzgled materam, da
bom po tvojem vzgledu ponižna,
čista, mojim dolžnostim udana, po
božna tiha, podložna, polna ljubezni
in potrpežljivosti. Tebi izročam skrb
za to hišo in za vse tiste ki v nji
prebivajo; bodi prevzvišena Gospa,
tej hiši in tej družini prva gospo¬
darica, svetovavka, skrbnica in vedna
pomočnica. Naredi, da bomo zmerom
v miru in nedolžnosti živeli, da
bomo polni upanja in sladkosti po¬
čivali pod senco tvojega varstva.
Odganjaj od nas bolezni, nejedinost,
prepirljivost, izlasti pa greh, to stru-

527

peno kačo, začetnico tolikih nesreč.
Ne dopusti, da bi moji otroci pred
časom osiroteli, izgubivši svoje sta-
riše; stori, da bodo rastli, kakor
njih Božja podoba Jezus, tudi v
modrosti in bogoljubnosti, kakor v
starosti; da bodo natanko ispolno-
vali namene, iz kterih si nam jih
podaril; in naj doseže njih oče
srečno starost, ter se veseli v svojih
otrocih videti vse lepe čednosti. In
kader bo kdo izmed nas zapuščal
ta svet, takrat, o sladka naša Mati,
takrat pridi in vsprejmi ga v svoje
naročje, da bomo enkrat združeni
vsi z Jezusom in s tabo, ko se nikdar
več ne borno ločili. Amen.

Prošnja k Mariji za srečno smrt.

O Marija, brez madeža spočeta.
Prosi za nas, ki k tebi pribežimo.
0 pribežališče grešnikov, o Mati u-
mirajočih. ne zapusti nas ob uri
smrti naše, ampak izprosi nam, da

528

svoje grehe popolnoma obžalujemo,
se jih prav kesamo, odpuščenje za-
dobimo, sveto popotnico vredno
prejmemo, rešilo poslednjega svetega
olja zadobimo, da se moremo z vsem
zaupanjem prikazati pred stol pra¬
vičnega pa tudi usmiljenega sodnika,
našega božjega odrešenika. Amen.

O ljubezniva, milostiva in od
vekomaj izvoljena devica, mati Je¬
zusova, Marija! Prosimo te zavoljo
bridkosti in grenkosti, ktero sta
imela ti pod križem, on na svetem
križu, najbolj pa tisto uro, ko se je
njegova sveta duša od njegovega
telesa ločevala; prosi za nas, da
nam na pomoč pride, kedar se bodo
naše uboge duše od našega telesa
ločevale, da jih vsprejme v svoje
milostive roke, in jim večno izve-
ličanje v svetem raju dodeli. Zdaj
ti priporočamo svoje duše za tisto
uro, ne zapusti nas, o Marija. Amen.

(100 dni odp. enkrat na dan.)

529

Molitev za krivoverce.

(Besede s. Klemena Dvoraka.)

Gospod Jezus, moj Izveličar!
poglej s prestola svojega božjega veli¬
častva in vsmiljenja milostivo na nas.
Saj si nas s svojo predrago krvjo, pre¬
lito na sramotnem križu, odrešil za
večno življenje. Nebeški tvoj Oče
je tudi naš Oče, ker ti si naš brat
po mesu. Ali naj se toliko duš ve¬
komaj pogubi? Če hočeš, nas moreš
rešiti. Poglej solze svete cerkve,
tvoje neveste. Pripelji ji sopet otroke,
ki so odstopili od vere, da jo bodo
slušali. Razlij čez vse zmotjene vere
nebeško luč; ona edino nas more
odrešiti in posvetiti. In če vzdihljaji
m oje ljubezni ne zaslužijo, da bi
bil vslišan, ker sem revni grešnik,
0  preljubi moj Izveličar, grem pa k
tebi, o Marija, mogočna devica, mati
vsmiljenja, da ti za nas prosi Jezusa:
Potem se bodo grešniki izpreobrnili, in
vsi te bomo hvalili in častili. Amen.

34

530

Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, nsmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,*)

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija,**)

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista.

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubezniva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,

Mati našega Odrešenika,

Devica modra.

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

*) usmili se nas!

**) prosi za nas!

531

Devica verna,*)

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,

Začetek našega veselja,

Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,

Posoda vse svetosti,

Skrivnostna roža.

Turen kralja Davida,

Turen slonokoščeni,

Hiša zlata.

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeška.

Zgodnja danica.

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov.

Kraljica prerokov,

Kraljica apostolov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznavavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža (izvirnega greha) spo¬
četja,

Kraljica svetega rožnega venca.

Kraljica kronana,

*) i>rosi za nas!

34 *

532

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta:  — za¬
nesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta;  —

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; —
usmili se nas, o Gospod !

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .

1. K preš. rešnjemu Telesu.

(Kader je izpostavljeno.)

V.  Kruh z nebes si jim dodelil.

O.  Ki ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

0 Bog, kteri si nam v pre¬
čudnem zakramentu spomin svo¬
jega trpljenja zapustil, daj nam, te
prosimo, svete skrivnosti tvojega
telesa in tvoje krvi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. (Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti svetega
Duha Bog vekomaj. Amen.)

533

2. K sveti devici, materi
Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zavrzi
naših prošenj v naših potrebah,
temuč reši nas vselej vseh nevar¬
nosti. 0 častitljiva in blažena De¬
vica, naša gospa, naša srednica,
naša besednica, naša pomočnica! S
svojim Sinom nas spravi, svojemu
Sinu nas priporoči, svojemu Sinu
nas izroči.

h Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

(> -  Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom,
Prosimo, Gospod Bog! da vedno,
zdravje na duši in na telesu uži¬
vamo, da bomo do častitih prošnjah
presvete Marije vselej Device se¬
danje žalosti rešeni in večnega ve¬
selja deležni.

534

Pozdrav device Marije.

(Od 1. nedelje po binkoštih do 1. adventne
nedelje.)

Češčena bodi, kraljica, mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje
naše, bodi češčena! K tebi upijemo
zapuščeni Evini otroci; k tebi vzdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh, obrni tedaj, naša
pomočnica! svoje milostive oči v
nas; in pokaži nam po tem revnem
življenju Jezusa, blaženi sad tvojega
telesa: o milostiva, o dobrotljiva, o
sladka devica Marija!

V.  Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsemogočni, večni Bog! ki si
m  dušo in telo častite device matere
Marije, da bi vredno prebivališče
tvojega Sina biti zaslužila, s po¬
močjo svetega Duha pripravil, daj,
da bomo, ki se njenega spomina
veselimo, po njenih milostivih proš-

535

njah prihodnjega zlega in večne
smrti rešeni.

(Od 1. adventne nedelje do božiča.)

Usmiljena Mati Izveličarjeva, ki
ostaneš vrata nebeška in zgodnja
danica! pomagaj ljudstvu, ki je
padlo, pa želi ustati: Ti, ki si svo¬
jega stvarnika prečudno rodila, de¬
vica pred in potlej ostala, ko si iz
Gabrielovih usti prejela češčenje,
usmili se grešnikov.

G Angel Gospodov je oznanil Mariji.

O. In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod!
v naša srca ulij, da, ki smo po an¬
gelovem oznanjenju učlovečenje Kri¬
stusa, tvojega Sina, spoznali, po
njegovem trpljenju in križu častit¬
ljivo ustajenje dosežemo.

(Od božiča do svečnice.)

Usmiljena itd. (glej zgoraj).

* • Po porodu si Devica čista ostala.

O. Prosi za nas, Božja porodnica!

536

Molimo.

Bog, kteri si po rodovitnem de-
vištvu svete Marije človeškemu rodu
dar večnega izveličanje dodelil, daj,
prosimo, da njo za nas prositi ču¬
timo, po kteri nam je sreča došla
prejeti življenje začetnika, Gospoda
našega Jezusa Kristusa, Sina tvojega.

(Od svečnice do velicega četrtka.)

Bodi češčena, nebes kraljica,
češčena angelov gospa; češčena ko¬
renina, češčena ti, ki si svetu pravo
luč rodila! Bodi pozdravljena, De¬
vica častita, memo vseh lepa; bodi
pozdravljena, preljubezniva, in prosi
za nas Kristusa!

V.  Hvalimo te, Devica presveta.

O. Daj nam moč soper sovražnike tvoje.

Molimo.

Dodeli, milostivo Bog, brambo
naši slabosti, da ki svete Božje po¬
rodnice spomjn obhajamo, s pomočjo
njenih prošenj od svojih grehov
ustanemo.

537

(Od velike sobote do 1. nedelje po binkoštih.)

Veseli se, kraljica nebeška, ale¬
luja ! Kterega si zaslužila nositi, ale¬
luja! je ustal od smrti, kakor je
rekel, aleluja! Prosi za nas Boga,
aleluja!

P Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja!
0 .  Ker je Gospod res ustal, aleluja!

Molimo.

0 Bog, ki si po ustajenju svo¬
jega Sina, Gospoda našega Jezusa
Kristusa svet razveselil; dodeli, pro¬
simo, da po njegovi materi devici
Mariji veselje večnega življenja do¬
sežemo.

4. K s. Jožef a.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kterega je postavil Gospod čez svojo
družino.

P Prosi za nas sveti Jožef!

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete ma-

538

tere Marije pomaga, da kar naša
slabost ne premore, nam bode po
njegovih prošnjah dodeljeno.

S. Za vse potrebe.

Gospod ponižno te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov
vezi, in ohrani po prošnjah svoje
izvoljene matere ljube, device Marije
in vseh svojih svetnikov nas svoje
služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi
vso našo rodovino in naše prijatele
od hudobe in grehov,- in napolni jih
z lepimi čednostmi; dodeli nam mir
in zdravje, odvrni od nas vidne in
nevidne sovražnike, in odženi vse
hude želje; daj nam zdravo vreme
in dobro letino, iskaži milost našim
prijatelom in neprijatelom, in ob¬
varuj to duhovnijo z vsemi, kteri
v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa, povodnji, in milostivo
všbm vsem vernim kristjanom, živim

539

in mrtvim, v nebeškem kraljestvu
večno življenje, mir in pokoj. Ob¬
varuj našega papeža I, našega
škofa I, našega cesarja I, in vso
našo duhovsko in deželsko gosposko,
in vse krščansko ljudstvo vseh
nadlog in vsega zlega. In tvoj bla¬
goslov pridi z nebes na nas, in bodi
vselej nad nami. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetoga Duha, Bog vekomaj. Amen.
v -  Božja pomoč ostani vselej pri nas.

G. Amen.

Oče naš ..  » Ceščena...  (petkrat.)

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

G(e nebeški, vsegamogočni Bog*)

vsega sveta rešnji Bog,

^veti Duh, resnični Bog,

^veta Trojica en sam Bog,

*) usmili se nas!

540

Sveta Marija,*)
Sveta Mati Božja,
Sveta devic Devica.
Sveti Mihael,

Sveti Gabriel,

Sveti Rafael.

Vsi ss. angeli in nadangeli,**)
Vse ss. vrste zveličanih duhov.
Sveti Janez Krstnik,*)

Sveti Jožef.

Vsi ss. očaki in preroki,**)

Sveti Peter,*)

Sveti Pavel,

Sveti Andrej.

..Sveti Jakop,

Sveti Janez.

Sveti Tomaž,

Sveti Jakob,

Sveti Filip,

Sveti Jernej.

Sveti Matej,

Sveti Simon.

Sveti Tadej,

Sveti Matija.

Sveti Barnaba.

Sveti Luka,

Sveti Marka,

Vsi ss. apostoli in evangelisti,**)
Vsi ss. učenci Gospodovi,

*) prosi za nas !

**) prosite za nas !

541

Vsi ss v  nedolžni otroci.

Sveti Štefan.**)

Sveti Lavrencij,

Sveti Vincencij,

Sveta Fabijan in Sebastijan.***)

Sveta Janez in Pavel.

Sveta Kozmt in Damijan.

Sveta Gervazij in Protazij,

Vsi ss. mučenci,*)

Sveti Silvester,**)

Sveti Gregor,

Sveti Ambrož,

Sveti Avguštin,

Sveti Jeronim,

Sveti Martin,

Sveti Nikolaj.

Vsi ss. škofje in spoznavavci,*)

Vsi ss. učeniki,

Sveti Anton.**)

Sveti Benedikt,

Sveti Bernard,

Sveti Dominik,

Sveti Frančišek.

Vsi ss. mašniki in leviti,*)

Vsi ss. menihi in puščavniki,

Sveta Marija Magdalena,**)

Sveta Agata,

Sveta Lucija.

Sveta Neža.

*) prosite za nas. — **) prosi za nas. ***)

Prosita za nas.

542

Sveta Cecilija,

Sveta Katarina.

Sveta Anastasija.

Vse ss. device in udove,

Bodi nam milostiv — zanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostiv — usliši nas, o Gospod!
Vsega hudega,*)

Vsega greha,

Svoje jeze,

Šibe potresa,

Nagle in neprevidene smrti,

Izkušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Večne smrti.

S skrivnostjo svojega svetega včlovečenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim krstom in s. postom,

S svojim križem in trpljenjem,

S svojo smrtjo in pokopom,

S svojim svetim ustajenjem,

S svojim čudovilim vnebohodom,

S svojim prihodom tolažnika svetega Duha,
Na dan sodbe,

Mi grešniki,**)

Da nam zanesi,

Da nam odpusti,

*) reši nas, o Gospod!

**) prosimo te usliši nas!

543

Da nas k pravi pokori pripelji,*)

Da svojo s. cerkev vladaj in ohrani,

Da pastirja apostolskega, in vse cerkvene
stanove v svoji s. veri ohrani,

Da sovražnike s. vere ponižaj,

Da krščanskim kraljem in oblastnikom mir
, in pravo enovoljnost daruj,

!  Da vsemu krščanskemu ljudstvu mir in edinost
I daj,

Da vse nas v svoji sveti službi potrdi in
obdrži.

Da naše misli k nebeškim željam povzdigni,
i Da vsem našim dokrotnikom večne dari do¬
deli,

Da naše duše in naših bratov, bližnjih in
dobrotnikov večnega pogubljenja reši.

Da sad zemlji daj in ohrani,

Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeli,
Da nas usliši,

Sin Božji,

Jagnje Božje ki odjemlješ grehe sveta  — za¬
nesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta  — usliši
nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta ■ — u-
smili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

*) prosimo te usliši nas!

544

Kriste, usmiii se nas !

Gospod, usmili se nas!

Očenaš  ....

V. In nas ne vpelji v skušnjavo.

0. Temuč reši nas hudega.

/v svetemu rešuj emu telesu .

(Kader je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim podelil,

0. Ki ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

0 Bog, ki si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega trpljenja
zapustil, daj nam te prosimo, svete
skrivnosti tvojega telesa in tvoje
krvi tako častiti, da sad tvojega
odrešenja vedno v sebi čutimo. (Ki
živiš in kraljuješ z Bogom očetom,
v edinosti s svetim Duhom, Bog ua
vekomaj. Amen)

Za odvrnitev vseh nadlog iu
nevarnosti.

Vsegamogočni, večni Bog, ne¬
beški Oče! Poglej z očmi svoje mi¬
losti naše reve in nadloge. Usmili

545

se vseh vernih kristjanov, za ktere
se je tvoj edinorojeni Sin, naš Go¬
spod in Izveličar, Jezus Kristus,
voljno grešnikom v roke dal, in je
tudi svojo drago kri na svetem
križu prelil. Po tem Gospodu Jezusu
odvrni, milostivi Oče, zaslužene
šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti,
punte, vojske, kugo, lakoto, dragino,
bolezni, žalostne in revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog! Vsmili
se svojega služabnika, našega pa¬
peža J. in vodi ga po potu večnega
življenja, da bo s tvojo pomočjo,
kar je tebi prijetnega, želel in z vso
pomočjo storil.

O Bog, pastir in vladar vseh
vernikov! Glej milostivo na svojega
služabnika, našega škofa J. ki si
ga pastirja naši škofiji postavil. Do¬
deli mu, da tistim, čez ktere je
Postavljen, z besedo in djanjem k
dobremu služi, in tako s čedo, ki

je izročena, večno življenje
doseže.

35

546

Bog, varih vseh kraljestev! Do¬
deli svojemu služabniku, našemu
cesarju J. tvojo moč, s ktero se
sovražnik premaga, spoznati in ča¬
stiti, da bo, ker je iz tvoje volje
cesar postal, tudi v tvojem varstvu
vselej mogočen.

Razsvetli in potrdi v vsem do¬
brem duhovske in deželske oblast¬
nike in gosposke, da nas bodo na
vse to napeljavah, kar more k tvoji
časti, k našemu izveličanju, in k
miru in sreči vsega krščanstva pri¬
pomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da
nam je prositi, za svoje prijatele in
neprijatele, za zdrave in bolne, za
vse žalostne in revne kristjane, za
žive in mrtve.

Vsegamogočni, večni Bog, ki
gospoduješ čez žive in mrtve, ter
se usmiliš vseh, ktere iz vere in
dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno
te prosimo, da vsi, za ktere smo
se namenili moliti, kteri so še pri

547

življenju, ali pa so se s tega sveta
ločili, na prošnje vseh tvojih svet¬
nikov od tvoje dobrote odpuščenje
svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru, pravo
edinost v veri, brez vsega razdrtja
in ločitve. Nagni naša srca k pravi
pokori in k poboljšanju našega živ¬
ljenja. Užgi v nas ogenj svoje Iju-
beuni. Daj nam goreče želje po vsi
pravičnosti, dati bomo. kakor tvoji
pokorni otroci v življenju in v
smrti prijetni in dopadljivi.

0 Gospod, tebi bodi vedno pri¬
poročeno vse naše djanje in nehanje,
naše življenje in naša smrt. Daj
nam tvojo milost tukaj vživati, in
tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči,
da te bomo v večnem veselju in
izveličanju hvalili in molili. To nam
dodeli, o Gospod, nebeški Oče, po
Jezusu Kristusu, svojem ljubem
Sinu, Gospodu našem in Odrešeniku,
ki s tebo živi in kraljuje, v edinosti
svetim Duhom, Bog na vekomaj. Amen.

35 *

548

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.
— O Amen.

Ocena .« .... Ceščena Marija  ....  (pet.)

Sveti križni pot

s. Leonarda portomavriškega.

Začni, prosimo, Gospod, s svojim
duhom naše djanje, in spremljaj je
s svojo sveto pomočjo, da se vse
naše misli in dela vselej iz tebe
začno, in iz tebe začete tudi v tebi
končajo. Po Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

Darovanje.

Moj dobrotljivi Jezus! ljubim te
čez vse, ker si večna dobrota in
neskončna milost. Iz celega srca
mi je žal, da sem tebe največo do¬
broto razžalil.

Darujem ti ta križni pot k
tvoji časti v spomin tistega težav¬
nega pota, po kterem si hodi] za¬
voljo mene ubozega grešnika. Želim

549

se udeležiti vseh odpustkov, kteri
so podeljeni temu križnemu potu,
in toraj tudi želim, vse tako opra¬
viti, kar in kakor je v zadobljenje
odpustkov potreba. Prosim te, o
Jezus, dodeli mi milost in moč, da
si s tem križnim potom v tem
življenju tvojo milost, v prihodnjem
pa večno veselje zaslužiti morem.*)

1. postaja.

Jezus je k smrti obsojen.

V. Molimo te Kriste, in te hvalimo.

0. Ker si s križem svojim svet odrešil.**)

Premisli prečudno ponižnost
svojega nedolžnega Jezusa, s ktero
je krivično sodbo brez vsega izgo¬
varjanja poslušal in sprejel. Tvoji

*) Z obiskovanjem s. križnega pota, t. j
? premišljevanjem Gospodovega trpljenja
je sklenjeno mnogo popolnoma in še več ne-
Popolnoma odpustkov, ktere vse moreš zdaj
zadobiti. ako si v milosti Božji, ali ako vsaj
kesanje obudiš, in te odpustke je moči pri-
prosivno podeliti tudi dušam v vicah.

** Tako se pričenja  vsaka postaja.

550

grehi so tiste lažnive in krive priče,
ktere so sodbo podpisale. Hudoba
tvojega jezika, s ktero si se večkrat
soper Boga in bližnjega pregrešil,
je sodnika oslepila, da je nedolžnega
Jezusa k smrti obsodil. Obrni se
tedaj k njemu, jokaj in vzdihni bolj
s srcem kakor z ustmi:

O moj ljubeznivi Jezus! kako
neizmerna je tvoja ljubezen do mene
ubozega grešnika. Boš li za nevredno
stvar ječo, vrvi, verige, tepenje
trpel? in k tako grozovitni smrti
obsojen? Oh, to je dosti, da rani
moje srce, da objokujem vse pre¬
grehe, ktere sem storil s svojim je¬
zikom. Obžalujem jih tedaj in kličem
k tebi: O moj Jezus, usmiljenje!
prosim te, usmiljenje in milost, o
Jezus!

Očertaš .. Česčena .. Čast bodi..

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!*)

*) Tako se končuje  vsaka postaja.

551

2. postaja,

Jezus uzame kriz na svoje rame.

Premisli, s kakošnim veseljem,
in s kako radovoljnim srcem objame
dobrotljivi Jezus sveti križ, in kako
potrpežljivo prenaša tepenje in so-
vanje hudobnega ljudstva. Ti pa,
poln nevolje in nepotrpežljivosti, be¬
žiš pred križem, kar moreš. Kaj ne
veš, da brez križa se ne more za-
dobiti nebeško veselje? Oh, objokuj
svojo slepoto, obrni se k svojemu
Gospodu, vzdihni in reci mu:

Ne tebi, o Jezus, ampak meni
se spodobi križ. O težki križ! kteri
šo ti naložili moji grehi. Ljubeznivi
Jezus! dodeli mi svojo milost in
moč, da objemam križe, ki sem jih
zaslužil s svojimi grehi. Stori, da
bom voljno nosil svoj križ, in tako
se ločil od sveta; daj mi tako lju¬
bezen do križa, da "bom vselej s
tvojo služabnico, s. Terezijo, voščil

552

in želel: ali trpeti ali umreti, ali
umreti ali trpeti.

3. postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

Poglej in premisli, kako tvoj
Jezus, zavoljo tolikanj prelite krvi
ves oslabljen, prvič na zemljo pade.
Oh, kako je s pestmi bijen, z no¬
gami teptan in sovan! Vendar ni
toževanja ali nevolje slišati iz nje¬
govih usti. Ti pa tarnaš in tožiš, če
le majhin križ občutiš, ali soperno
besedo slišiš. Oh, sovraži svojo ne-
potrpežljivost, svoj napuh, in svojo
ničemernost.; vzdihni k Jezusu :

O ljubeznivi Jezus! poglej, jaz
najbolj zavržni grešnik, klečim pred
tvojimi nogami. Oh, kolikrat in v
kolike grehe sem padel, in kolikrat
sem se pogreznil v globočino pre¬
grehe! O Jezus! istegni ter podaj
mi svoje roke. Pomoči, o Jezus! po¬
moči iščem pri tebi, da ves čas

553

svojega življenja nikdar nikoli ne
padem v smrtni greh, in da morem
tako v svoji zadnji uri upati svo¬
jega izveličanja.

i.  postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

0 koliko žalost in bolečino je
čutilo Jezusovo srce! in s kako
grenko žalostjo je bilo napolnjeno
Marijino srce, ko sta se bila srečala!
Poslušaj, o nehvaležna duša! „Kaj
ti je storil moj Sin?“ kliče ti Marija;
»kaj hudega ti je storila moja Mati?“
praša te Jezus. Oh, zapusti vendar
že svoje grehe, zavoljo kterih tako
žalost in muko trpiva. O grešnik!
kaj porečeš nato? Reci tedaj, in
vzdihni iz srca:

O Božji Sin Marijin! o presveta
Mati mojega ljubeznivega Jezusa!
yes potrt in ponižan klečim pri va-
junih nogah. Jaz sem tisti izdajavec,
s  svojimi grehi sem brusil meč, ki

554

je ranil vajuno srce. Iz srca mi je
žal, prosim vaju, odpustita mi. Mi'
lost, o Jezus! milost, o Marija! Po
svojem velikem usmiljenju mi do¬
delita milost, da nikdar več ne bom
grešil, temuč da bom vajuno grenko
žalost noč in dan premišljeval in
objokoval.

5. postaja.

Simon iz drene pomaga Jezusu križ
nositi.

Pomni, da ti si tisti Simon, ki
si ničemernosti sveta in sladnosti
svojih počutkov ves udan, ki svoje
križe ne iz srca, temuč le ker se
jih ubraniti ne moreš, z veliko ne-
voljo nosiš. Oh, vzbudi enkrat svoje
srce, in usmili se enkrat svojega
tako obloženega Izveličarja. Sprejmi
radovoljno vse križe in nadloge,
ktere ti bo poslal tvoj ljubeznivi
Oče. Trdno skleni, ne le vse soper-
nosti potrpežljivo prenašati, temuč

555

tudi svojemu Bogu se zanje hva¬
ležnega iskazovati. Prosi ga tako-le r

O ljubeznivi Jezus! zahvaljujem
se ti za toliko priložnost, ki mi jo
daješ, da bi zate kaj trpeti, sebi pa
kaj zaslužiti mogel. Oh, moj Bog,
daj mi to milost, da vse, kar se mi
bo v tem življeju težkega prigodilo,
s potrpežljivim srcem prenašam, in
tako večnega življenja se udeležim.
Stori, o Jezus, da bom tukaj s tabo
jokal in trpel, potlej pa s tabo v
nebesih kraljeval.

6. postaja.

Veronika podri Jezum potni prt.

Poglej in premisli v tem prtu
sveto obličje svojega Izveličarja.
Ljubi Jezusa, in s to ljubeznijo si
utisni obraz njegov v svoje srce. O
kako srečen boš, ako z Jezusovim
obrazom v srcu živiš, in ž njim v
večnost greš. Da tedaj to milost za-
dobiš, prosi Boga, in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim
te, utisni v moje srce sveti obraz
svojega obličja, da bom neprene¬
homa nate mislil, noč in dan tvoje
grenko trpljenje imel pred očmi, in
svoje grehe objokoval. O Jezus! s
kruhom tvojega trpljenja hočem
nasitjevati svojo dušo, in moje oči
bodo vsikdar solze točile nad mo
jimi pregrehami.

7. postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog
in Gospod, sopet na zemlji leži, ves
oslabljen od velike bolečine, zmučen
in zaničevan od sovražnikov. Po¬
misli. da tvoja prevzetnost je Jezusa
potrla, in ga na zemljo vrgla, ker
je prenesti ne more. Oh, zapusti
svojo ošabnost, ne bodi več tako
napuhnjen. Spokori se, in skleni po-
nižnejši biti. Reci s skesanim srcem:

O prečastitljivi Jezus! akoravno
vidim, da na zemlji pod težo križa

557

ležiš, vendar te molim in častim,
kakor svojega vsemogočnega več¬
nega Boga. Prosim te, poteri moj
napuh, uzemi iz mojega srca vso
ošabnost, da bom svojo ničemernost
ispoznal, vse zasramovanje s tako
tebi dopadljivo ponižnostjo uspre-
jemal, da bom s tem milost zadobil,
tudi s tabo v nebeškem kraljestvu
povikšan biti.

8. postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Premisli in prevdari v svojem
srcu, koliko uzroka imaš jokati in
žalovati: prvič zavoljo svojega lju¬
beznivega Jezusa, kir zavoljo tebe
tolikanj trpi; drugič sam nad sabo,
ker tako nehvaležen ostajaš, in ne
Prenehaš njega žaliti. Kako moreš,
Premišljevaje njegove grozovite muke,
trdovraten ostati? Poglej, kako
jnilostivega in ljubeznivega se Jezus
Ukazuje tem revnim ženam! vanj

558

stavi svoje zaupanje, in vzdihni s
srcem:

0 moj ljubeznivi Jezus! kako
je to, da se mi srce raztopi solza
velike žalosti? Solza, o Jezus, prosim,
solza prave pokore in srčnega usmi¬
ljenja mi daj, da objokanih očij in
s skesanim srcem se tiste milosti
udeležim, ktero si iskazal tem borim
ženam. Oh, Jezus! ne obrni od mene
svojih milostivih očij: poglej me

ubozega grešnika, da bom tudi jaz
poln tolažbe na zadnjo uro tebe vi¬
deti mogel.

9. postaja.

Jezus pade tretji6 pod križem.

Oh, s kako veliko bolečino je
Jezus že tretjič pod križem padel!
Premisli, kako je Jezus, nedolžno in
krotko Jagnje, od Judov in never¬
nikov, kakor od steklih volkov,
tepen, sovan. po trdih kamenjih
semterje vlačen. O nesrečni greh, ki

559

samega Sinu Božjega tako grozo-
vitno mučiš. 0 grešnik, mari ni
tvoj ves potrti in strapljeni učlove¬
čeni Bog vreden tvojih solz? Reci
tedaj ves objokan: '

0 vsemogočni Bog! ki nebo in
zemljo z enim prstom držiš, kdo te
je tako neusmiljeno vrgel na tla ?
Oh, nobeden drugi ne, kakor moja
Pregreha, v katero sem tolikrat
sopet padel. Moja hudobnost ni je¬
mala grešiti, in zato se ti je mno¬
žilo trpljenje. Toda poglej, o Jezus!
Pri tvojih nogah klečim zdaj ske¬
sanega srca, in trdno sklenem, konec
storiti svoji hudobiji. Z objokanimi
°čmi ti tisoč in tisočkrat obljubim:
nikdar več nočem grešiti. O moj
Bog, nikdar več, nikdar več.

10. postaja.

Jezusa slačijo in z želčem napajajo.

Premisli, o duša! kako je
Jezus, že zunaj po svojem životu

560

ves ranjen in stepen, še znotraj z
grenkim želčem mučen. Poglej, kako
tvojo nesramežljivost, nespodobnost,
ničemernost v oblačilu s svojo na¬
goto plačuje, ž želčem pa tvojo po¬
žrešnost. Moreš li svojega Jezusa
brez usmiljenja pogledati? Oh, vrzi
se mu k nogam, in reci:

O žalostni Jezus: koliki razloček
je med teboj in menoj! Ti si ves
ranjen, poln grenkosti, in ves s
krvjo oblit; jaz pa sem ves niče
meren, poln nasladnosti in veselja,
ali vsaj taki želim biti. Oh, jaz ni¬
sem na pravem potu. O Jezus! vodi
me ti na pravo pot. Stori, da mi
bodo vse sladnosti tega sveta grenke
in soperne, da bom namestu njih
želel tvoje trpljenje občutiti, in da
tako vreden postanem, s tabo večno
veselje uživati.

501

11. postaja.

Jezusa na križ pribijajo.

Premisli neizrečeno bolečino,
ktero je dobrotni Jezus čutil, ko so
mu Judje meso in kite in žile z
žeblji prebili. Oh, kako je to, da ti
srce žalosti ne poči, ko vidiš, da
tvoji grehi tako neusmiljeno mučijo
^zveličarja? Saj zdaj toči solze, ob¬
žaluj svoje grehe, in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! ulij v moje srce strah
in ljubezen do tebe. In ker so moji
grehi tisti žeblji, ki so te na križ
Pribili, stori s svojo milostjo, da
bodo vse moje hude želje in ob¬
čutki na tvoj križ pribiti in tamkaj
nmorjeni; da bom, v življenju in
smrti s tabo v nebesih večno kralje¬
vati mogel.

12. postaja.

Jezus umrje na križu.

_ Odpri tukaj svoje oči, in pre¬
mišljuj svojega z žeblji na križ pri-

36

562

bitega Jezusa. Poglej vse obledelo
obličje Božje. Poslušaj, kako prosi
odpuščanja onim, ki ga križajo in
žalijo. Razbojniku obljubi nebeško
kraljestvo, svojo Mater izroči Janezu,
svojo dušo priporoči nebeškemu Oče
tu, naposled pa nagne glavo in u-
mrje. Kaj res je moj Jezus umrl?
Res, umrl je na križu, in pa za¬
voljo mene. 0 moja duša! kaj boš
zdaj počela ? Oh, ne hodi proč, kakor
s ponižnim in skesanim srcem ? Ob¬
jemi križ, in vzdihni k Jezusu:

O moj ljubeznivi Izveličar! vem
in spoznam, da moji grehi so tisti
rablji, ki so tebe tako neusmiljeno
umorili. Nobene milosti nisem vre¬
den, ker sem tebe križal. Pa koliko
veselja in upanja čuti moja dnša,
kader slišim, da prosiš tudi za tiste
ki so te križali. Kaj hočem tedaj
zate storiti, ker si ti toliko za me
storil? Poglej, o Jezus, pripravljen
sem in voljan vsem odpustiti, ki
so me kedaj razžalili. Daj, moj Bog!

563

zavoljo tvoje ljubeni vsem odpustim,
iz srca jih objamem, ter jim želim
iskazati; vse dobrote in po takem
tudi upam, ob svoji smrtni uri sli¬
šati vesele besede: „Se danes boš
z mano v raju“.

13. postaja.

Jezusa s kriza snamejo in Mariji v na¬
ročje polože.

Premisli, kako oster je bil meč,
ki je žalostni Materi prebodel srce,
ko je svojga mrtvega Sinu v na¬
ročaj jemala. Videla ga je vsega
ranjenega in krvavega. 0 koliko žalost
in bolečino je čutila v srcu! Kteri
meč pa je bil tolikanj oster, da ji
je prebodel srce? Oh, greh je bil,
kteri je Jezusu življenje uzel, in
Marijino srce tako hudo ranil. Ob¬
jokuj tedaj ta grozoviti greh. Skleni
svoje solze s solzami svoje žalostne
Matere, in vzdihni k nji tako:

36 *

5G4

O kraljica vseh mučenikov!
Kedaj bom vreden, da bom prav
zapopadel tvojo žalost in muko?
Kedaj bom zadobil milost, da bom
tvojo žalost v svojem srcu nosil, in
s tabo trpel ? O velika gospa! isprosi
mi to milost, da noč in dan obža¬
lujem svoje grehe, kteri so ti na¬
pravili toliko žalost, da bom ves
skesan in spokorjen, v zaupanju in
ljubezni do tebe umrl, po smrti pa
s tabo večno živel.

14. postaja.

Jezusa v grob polože.

Premisli tukaj žalovanje, vzdi¬
hovanje, jokanje svete Magdalene,
svetega Janeza in druzih pobožnih
duš, ko jim je bil Jezus uzet in v
grob položen. Izlasti pa si k srcu
uzemi težavo in grenko žalost Ma¬
rije, njegove Matere, ko je iz naročja
izgubila svojega ljubeznivega Sinu.
Premišljevaje leto njeno žalost in

565

njeno trpljenje, se moraš res sra¬
movati, da si obiskovaje ta križev
pot tako malo usmiljenja čutil. Oh,
vzbudi svoje srce saj zdaj pri tej
zadnji postaji. Poljubi častito kamen
svetega groba, položi v duhu vanj
svoje srce, in reci svojemu mrtvemu
Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ki si storil
tako krvavo pot iz ljubezni do mene,
v letem grobu ležečega te častim
in molim. Želim in voščim v svojem
srcu te zaprtega imeti, da bi s tabo
sklenjen, po tem križnem potu v
novo življenje ustal, in pa v tvoji
milosti s tega sveta ločiti se mogel.
Po zasluženju tvojega trpljenja,
ktero sem premišljeval, mi dodeli,
da mi bode na zadnjo uro popotnica
tvoje sveto rešnje Telo, da moje
zadnje besede bodo: Jezus, Marija,
Jožef, in da svoje zadnje vzdiho¬
vanje sklenem s tistim vzdihovanjem
s kterim si ti na svetem križu iz¬
dihnil svojo sveto dušo. Daj mi z

506

vero, s trdnim upanjem, in z gorečo
ljubeznijo s tabo in zavoljo tebe
umreti, in potlej s tabo živeti na
večne čase. Amen.

Končna molitev.

Nebeški Oče, večni Bog ! P°
tisti ljubezni, s ktero si svojega
Sina Jesusa Kristusa poslal na svet
zavoljo mene, in po kteri me je s
svojim bridkim trpljenjem in grenko
smrtjo odrešil, darujem ti ta sveti
križni pot, kteri sem s tvojo mi¬
lostjo obiskal. Uzemi to pobožno
opravilo v povišanje svoje časti, v
zahvalo za vse meni in drugim po¬
deljene milosti, v odpuščanje grehov
celega sveta, v pomoč ubogim du¬
šam v vicah, izlasti pa za ktere
sem v zEčetku prosil. O milostiv 1
Oče nebeški! poglej na obličje Kri¬
stusa, svojega Sinu, in usliši gl aS
njegove svete krvi, in bodi milostiv
meni ubozemu grešniku. Amen.

567

Opazka.

Nekateri pristavljajo že 6 očenašev in 6
češčenamarij, dasiravno to, da se odpustki
zadobe, ni potrebno, kakor sploh nobena
molitev, ampak le premišljevanje Kristuso¬
vega trpljenja.

Hvaljen bodi naš križani Izveli-
čar Kristus Jezus, in njegova
žalostna mati Marija. Anten.

Večerna pobožnost.

V imena Boga  f in Očeta in  f Sina
in  j- svetega Duha. Amen.

I.

Oče nebeški, predobrotljivi moj
Oče! Zahvaljujem se ti, da si me
današnji dan varoval in branil. Tudi
kar se mi je neprijetnega dogodilo,
Prišlo je iz tvoje ljubeznive roke
meni v izveličanje. Kakor si bil mi-
lostiv meni, tako tudi vsem ljudem :
bodi zatoraj v mojem in vseh imenu

568

sto in tisočkrat zahvaljen. —■ Moj
Bog in moj Gospod! tudi današnji
dan je poln napak in greha. Kako
malo dobrega sem storil, in še tisto
je slaboj oh kako uboga je moja
duša! Žal mi je, da nisem bolje
delal. Koliko je bilo že večerov, da
sem se moral kesati! in nocoj te
moram sopet odpuščanja prositi. Ti
veš, kako slab sem; ti si moj Oče
in neizmerno vsmiljen; toraj te
prosim iz globočine srca: odpusti
mi, kar sem te razžalil, vedoma ali
nevedoma, danes in vse svoje živ¬
ljenje. Ne kaznuj me, kakor sem
zaslužil, pač pa mi daj to milost,
da bom od dne do dne boljši in
tebi prijetniši. — O moj Bog! tudi
meni je odločeno umreti. Ti si Go¬
spod življenja in smrti, kakor je
tvoja sveta volja, tako bodi. Le
tega te prosim: bodi milostiv. Ne
daj mi neprevidoma umreti. Varuj
me hudih in nevarnih izkušnjav.
Dodeli mi predte stopiti z vero,

569

upanjem, ljubeznijo. V tvoje roke
izročujem svojo ubogo dušo.

Sveta Marija! prosi zame, zdaj
in na mojo smrtno uro. — Predo-
brotljivi nebeški Oče! Meni daješ,
da grem počivat, a koliko jih je,
ki bodo v skrbeh in bridkostih pre-
bdeli, v bolečinah prejokali! Bodi tudi
njim milostiv in vsmiljen; polajšaj
jim nadloge in trpljenje. Če jim je
pa v izveličanje, da nosijo križ, to
jih pokrepi in potolaži, da bodo po¬
trpežljivo prenašali breme, ktero jim
nalagaš. Vse nas pa varuj vsega
hudega na duši in telesu: po za-
služenju Jezusa in Marija in vseh
svetnikov.

Usmili se tudi ubogih duš v
vicah, ki toliko trpe, pa si same
pomagati ne morejo. Glej, darujem
ti zanje predrago kri tvojega Sina.
Pripelji jih v kraj tolažbe in hladu
in veselja, kjer te bodo vekomaj
hvalile. Iz globočine ... s. 211. —
Sveti moj angel varih! varuj me

570

nocoj, kakor si me po dnevu, da
mi ne škodi hudobni sovražnik. Pre-
blažena devica in mati Marija, sveti
Jožef, moj sveti patron! tudi vi mi
stojte na strani.

Jezus, Marija, Jožef! vam po¬
darjam svoje srce iu svojo dušo.  (100
dni odp. vsakrat).

II.

Verujem, o moj Bog, vse, kar si
razodel, kar je Jezus Kristus učil,
kar so apostoli oznanovali, in kar
nam sveta katoliška Cerkev zapo¬
veduje verovati. Vse to verujem,
ker si ti, o Bog, večna in neskončna
resnica, ki ne moreš ne goljufati,
ne goljufan biti.

Upam in pričakujem od tebe, o
moj Bog, odpuščenje grehov, vse
potrebne milosti in večno izveličanje.
Upam to zavoljo neskončnih zaslug
Jezusa Kristusa, Sina tvojega, Odre¬
šenika našega; upam tudi zato, ker
si nam vse to obljubil, kteri zavoljo

571

svoje vsemogočnosti moreš in za¬
voljo svoje zvestobe hočeš ispolniti
svoje obljube.

Ljubim te, o moj Bog, iz vsega
svojega srca, iz vse svoje duše, iz
vse svoje moči, čez vse, ne le zato,
ker si nam zapovedal tebe ljubiti in
zažugal, ko bi te ne ljubili, ampak
tudi zato, ker si nas popred ljubil,
ker si neskončna dobrota in lepota,
toraj vse ljubezni vreden. Do zdaj
te nisem zmerom zadosti ljubil. V
dokaz, da te zdaj resnično ljubim,
prisrčno obžalujem vse grehe, s kte-
rimi sem te dosihmal razžalil, in
trdno sklenem, v prihodnje vsacega
greha se skrbno varovati. O moj
Bog! pomagaj mi; podpiraj mojo
slabost; daj mi milost, da te vsaj
radovoljno nikdar več ne razžalim,
in nikdar več ne neham tebe lju¬
biti. V tvoji ljubezni hočem živeti
in umreti. Amen.

Sveta Marija, neomadežana po¬
rodnica božjega Sinu, mati vsemo-

572

gočnega Boga, prečista nevesta sve¬
tega Duha, upanje in veselje vseh
angelov, lepota nebeškega raja. ra-
zodevenje skrivnosti Božje, morje
neizmernih milosti, za sveto Trojico
najviša gospa, za srednikom Jezu¬
som prva pomočnica, svetišče Naj¬
svetejšega, ti mati Jezusa Kristusa,
mojega Odrešenika! — po zaslu-
ženju tvojega presvetega in neoma-
dežanega srca te prosim: zadobi mi
odpuščanje mojih grehov, varuj me
nocoj vseh nevarnosti sveta in mesa
in hudobnega duha, in podpiraj me
s svojo blaženo priprošnjo. Zadobi
mi, o preslavna Mati mojega Boga!
da po neizmernem vsmiljenju tvo¬
jega Sina zadobim obilne zaklade
tvojih milosti, in po tem revnem
življenju dosežem venec nebeškega
veselja.

Premili Jezus, ljubivec duš! Po
smrtni težavi tvojega presvetega
Srca in po bolečinah tvoje brezma¬
dežne Matere zarotim te, operi v

573

svoji krvi grešnike celega sveta, ki
se zdaj nahajajo v smrtnih bridko¬
stih, in bodo danes umrli. 0 Srce
Jezusovo, ktero si pretrpelo smrtne
težave, usmili se umirajočih!

Odpustki kakor zjutraj (stran 0).

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! Ne zavrzi
naših prošenj v naših potrebah, te-
muč reši nas vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blažena Devica!

V. Naj te hvalim, o posvečena
Devica!  — Od. Daj mi moč zoper
sovražnike ^svoje!

V. Ceščen hodi Bog v svojih svet¬
nikih!  — Od. Amen.

(100 dni odp.)

Molitve svetega Alfonza.

Pokrižaj se ter reci:

0 vsegamogočni Bog! pred-te
padem na kolena in te molim. Kako
se ti čem zahvaliti, o dobrotljivi
Bog, za vse dobro, ktero si mi danes
in vsegdar delil. Vi nebeški duhovi

574

pomagajte mi hvaliti usmiljenega
Boga.

Sveti Duh, razsvetli mojo pamet,
da svoje grehe prav spoznam, jih
iz srca obžalujem in sovražim. Lju¬
beznivi moj Izvelifiar, koliko do
brega si mi storil, koliko hudega
pa ti jaz povračujem! Odpusti mi,
in dodeli mi to milost, da se za
svoje grehe spokorim. Predobrotljivi
Oče, danes sem te sopet veliko ža¬
lil. Odslej se odpovem vsakemu
grehu in grešni priložnosti, da te z
nobenim grehom več ne razžalim.

Presveta devica Marija, ki si
za Sinom svojim največe upanje
moje! sveti angel varih! sveti moji
patroni, in vsi ljubi svetniki! prosite
zame, varujte me to noč, vse moje
življenje, in ob moji smrtni uri.

Presveta Trojica! blagoslovi so¬
rodnike in dobrotnike, prijatele in
znance, pa tudi sovražnike. Stoj na
strani potnikom in jetnikom, po¬
magaj žalostnim, bolnikom, umira-

575

jočim; ispreobrni grešnike, razsvitli
nevernike.

O usmiljeni Bog, bodi milostiv
tudi ubogim dušam v vicah. Okrajšaj
jim trpljenje, ter pripelji vse v večni
pokoj in nebeško veselje. Amen.

(Za vsaki vzdihljaj 100 dni odpustka).

1. Jezus, Marija, Jožef! vam
darujem svoje srce in svojo dušo.

2. Jezus, Marija, Jožef, poma¬
gajte mi v zadnjem boju.

3. Jezus, Marija, Jožef! naj se
loči moja duša z vami v miru.

Očenaš, Ceščena Marija, Vera.

576

Marijine pesmi.

1.

Za Bogom Marijo vsi verni slavijo,

To pričajo znamnja ti razne vrste;
Narodi daste jo, nje varstvo želijo,

Po njej od Boga si vsih milost dobe:
Kjer vera je živa, ljubezen žari,

Podoba Marijna se ondi časti.

V katoliški Cerkvi nikjer ni naroda,

Ki nebi zaupanja imel do Nje;

Od solnčnega vzhoda pa tje do zahoda
Navdušeno kliče se njeno Ime
Še v divji puščavi, kjer črni je rod,

Se hvali Marija, poznajo njen god.

Morje neizmerno, ki ladije vozi.
Nevarno ljudem je čez dan in čez noč;
Upijejo mnogokrat v stiski in grozi,

In kličejo k nebu za naglo pomoč:

V nevihti prestrašni ko moli kermar,

Že zvezda Marija vtolaži vihar.

Mariji se cerkve pozidajo v slavo,
Mogočno povzdignejo stolpi glave;
Castivcem Marije so v ponos, zastavo,
Da milosti tukaj na zemljo rose;

Glej množico, ki pred Marijo hiti,
Pomoči vsaktere isprositi želi.

577

Po cesti popotnik utrujen koraka.

Prenaša s težavo vročino, al mraz,

Podoba Marijna mu sveta je vsaka;
Obstane, obme v njo potni obraz.
Poklekne, molitev šepeče zvesto,

Marijo časti in pozdravlja lepo.

Sovražniki v boju stoje si nasproti,
Zažvižgajo krogle in polnijo zrak:

Jim pada pogum že in strah se jih loti,
Povzdihne k Mariji krščanski vojak;

Glej, moč njega skrivna domu pripelja —
Svetinjo Marijno na prsih ima.

Po mestih, kjer mnoge uče se umetnije,
Kjer hiše bogate in lepe stoje,

Kjer uljca ob uljci prijazno se vije, —
Tam verni trgovci Marijo časte;

In da se bolj srečno prodaja blago,
Marijina lučka tam sveti zato.

Kjer vera še v hiši ne umira,

Kjer čednosti lepo cveto;

Tam oče o večerih družinico zbira.

Vsi rožnati venec moliti začno;

In kjer ta molitev prijazno Šumija.

Marija vso hišo pod varstvom ima.

Po gozdu zelenem vse tiho miruje.

Ze tičice milo ti več ne pojo,

Sekire tu jek se le redko še čuje. —

37

578

V samoti Se najdeš nebeško Gospo:
Kapelica v gošči samotno stoji,

Mariji na čast pa svetilka gori.

Po hribih in dolih, kjer ljudstvo je prosto,
So stavili znamnja Mariji na čast;
Pastirčki obiščejo tam jo pogosto.

Ko čedico mirno spremljujejo past; —

Še memo prihaja kak tropič ženjic,

In venčik spleto ji iz lepih cvetic.

Kraljico nebeško častimo, predragi!

V skušnjavah jo kličimo vselej na glas:

Da srečno pripelje nas k blaženi zmagi,
Pripravi prelepe nebesa za nas;

Borili ko bomo s smrtjo grozno,

Podobo Marijno naj gleda oko!

2 .

Pred Marijo pritecimo,

Vsak naj slavi jo goreč;

Z enim glasom jo častimo
Nigdar hvale ni preveč.

Je devica prečeščena,

Nji enaka ni nobena,

Nam je bramba, up in cvet,
Dajmo srečno ji zapet’
Dajmo srečno ji zapet!

Rožic lepih nabirajmo,

Vijmo šopke vse časti,

579

In Mariji darovajmo
Rožni venec čistosti.
Tebi, mati, tukaj zbrani
Ga podamo vemo vdani
Na deviški tvoj altar:
Prosi nam ljubezni žar,
Prosi nam ljubezni žar!

Prečastita, o devica,

Od očeta venčana!

V žarkih siješ ko danica,
Zvezda nam obljubljena!
Sijaj, sijaj nam zvezdica
Rožnovenska pomočnica,
Milo nam podaj roko,
Pelji v sveto nas nebo,
Pelji v sveto nas nebo!

3 .

Ko v jasnem pasu primiglja

Nam zvezda tam daničica,

Se sliši milo že zvonjenje
Mariji čast in počeščenje;

In zlato zarjo vse časti:

Češčena si Marija ti!

Ko višej sije sonce že,

Vzdiguje se, čez poldne gre,

Se sliši milo spet zvonjenje,
Mariji čast in počeščenje;

37 *

580

Čez hrib in plan se oglasi:
Češčena si Marija ti!

In keder sonce še ljubo
Nam za goro žari slovo,

Se glasno sliši še zvonjenje
Mariji čast in počeščenje;

V večernem hladu se glasi:
Češčena si Marija ti!

Češčena si Marija ti!

Naj se glasi do konca dni!
Naj vedno sliši se zvonjenje
Mariji čast in počeščenje;
Nebo in zemlja naj glasi:
Češčena si Marija ti!

4 .

Tebe, Marija, želim poslaviti,
Šopek cvetlični prinesem ti v dar!
Sklenil sem trdno te večno ljubiti,
O, ne zavrzi darilca nigdar!

Zgorni vršiček je lilija bela;

Čistega srca podobo ima:

Čistost darujem ti; naj bi cvetela
V srcu mi vedno'kot lilija ta!

Druga cvetlica, vijolica mala,

Lepa podoba ponižnosti je;

S sercem ponižnim, kot ti si kazala,

581

Hočem posnemati, ljubljena te!
Tretja cvetlica kot iskra žareča

V šopku tak svitlo nasproti miglja!
Taka zdaj klije ljubezen goreča

H tebi, devica, iz mojga srca.

Vse, kar premorem, darujem veselo
Tebi, ki mati vse milosti si;

Oh, kako rado pač srce bi pelo
Slavo ti večno iz svojih moči!

V sreči, nesreči, na sleharnem kraju
Tebe devica, bom vedno častil.

Upam pa tudi, da enkrat v raju

S tabo cvetice veselja bom vil.

5 .

Jena zvezda prikazala

S temnih se oblakov je,
Lepši kot danica zala,
Lepši, kakor zvezde vse;
Cio stvarjenja blišč največi
Nje lepoti ni jenak;

Sonca žar svetlogoreči
Je prot nji le temni mrak.

Glej Marija imenuje
Zvezda se izvoljena.

Ktera prihod oznanjuje
Srečni dan zveličanja;

Ta je zarja lepa tista,

K’ sveti v rajskem žara se
Bolj ko zlato sonce čista,
Lepši kakor zvezde vse.

Sonce negdaj ni svetilo,
Zvezd na nebu ni bilo;
Pride čas in spremenilo
V prah se zopet vse to bo
Njena pa lepota zala
Vse preseže časov tek,

Je vse veke presijala,

In cvetela bo na vek.

Preden oče trikrat sveti,
Vstvaril je nezmerni krog:
Niso bili časi šteti.

Bila večnost je in Bog
Preden vodam je tečaje,
Preden luč je zemlji dal,

In postavil morju graje,

Še nebes obok ni stal:

Ti, devica, si presveta
Bila že izvoljena,

Bila v večnem si spočeta
Čista vsa, brez madeža.
Kedar delati naravi
Je podstavo bil začel,

Kedar sive v višavi
Je oblake bil pripel;

Ko nezmerni so svetovi
Nastopili daljno pot,

Po besedi so njegovi
Vse gibalo je povsod:
Takrat ti pri njem si bila,
Ž njim ravnala si že vse,
V njem se vedno veselila,
In pred njim igrala se.

Blagoslov je ves Gospodov
Se nad te obilno zlil,
Blagoslov pa vseh narodov
Spet iz tebe je priklil;
Torej vse te srečno števa,
O, velika ti gospa!

Tvoja slava naj odmeva
Po okrajnah vseh sveta.

6 .

O devica, bod’ češčena
Ti kraljica vseh nebes!

Ti si vsem nam vir življenja,
Ti si sladka, mila res;

Svit bliščobe te obdaja,
Sončno sije v tvoj obraz,

Vsa lepota svetih raja
Služi tebi v večni kras!

Vendar tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči.

Vse, kar tebe bi prosili
Nas poslušaš milo ti.

Si ponižna in premila,

Si nam dobra vsaki čas,

Si nam mati, kot si bila
Še na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,
Glej nas revne grešnike,
Prosi, da nas priti v zmote
Ljubi Jezus varuje.

In ko jenkrat že nagnilo
Se življenje naše bo,

Takrat k nam ozri se milo,
Sprejmi v sveto nas nebo!

Tebi udani hčemo biti,

Te ljubiti vsaki čas,

Vedno hčemo te častiti,

Peti slavo ti na glas:

O devica bod’ češčena,

Bod’ češčena vekomaj!

Ni podobna ti nobena,

Tebe slavi sveti raj!

7 .

O Marija, lepši svet,

Ko imel ga kdaj je svet.
Izmed vseh devic si izbrana,
Mati milosti nam dana,

Da pred Jezusom stojiš,
Grešnikom pomoč deliš.

Sveta mati vseh dobrot.
Spomni se revnih sirot.

V srcu maternem nas nosi
In pred Bogom za nas prosi
On z veseljem vse stori,

Kar ga prosiš, mati, ti.

Nam pomoč, Marija, daj,

Da poboljšamo se zdaj;

Prosi božjega sodnika,

Njega milost je velika,

Da nam on odpustil bo
Storil milostno sodbo.

Grešnik, grehe objokuj,

Vedno zanje zadostuj;

Če se bomo spokorili,

Ino Jezusa ljubili,

Bo Marija zadnji čas
Milost klicala na nas.

8 .

Veš, o Marija,

Moje veselje!

Veš moje želje ?

Ljubil bi te;

Zmeraj pri tebi
Hotel bi stati,

Ljubljena Mati,
Zavrzi me ne.

Kaj pa ti hočeš,
Moja kraljica,
Sladka devica,

Da ti podam?
Drugega nimam,
Prosim pohlevno,
Vzem’ srce revno.
Rad ti ga dam!

Pa ti, kraljica,

Si ga že vzela,

In si ga vnela:
Za te gori,

Mati preblaga
Ti ga ohrani,
Hudega brani,
Reši ga ti!

9 .

Daj mi vredno počastiti

Tvoje sveto spočetje,

Ker si ti začela biti,

Božja stvar čez druge vse.
O Marija, počešeena,

Ti kraljica angelov, *

Ti človeštvu dodeljena,

Vir rešenja grešnikov.

Od začetka bila zbrana
Mati vsega vsmiljena,

V spočetju že obdarjena
Milosti prepolnjena,

Hči Boga očeta zvesta,

Deva čistega rodu,

Svetega duha nevesta,

Mati božjega Sinu.

Kakor jutrajna danica
Zvezd svetloba zatemni,
Tvoja čistost, o Devica,
Zmaga vrednost vseh stvari.
Kakor lilij sred osata
Te je vsadil večni Bog,
Sama čista prebogata
Si zmed Evenih otrok.

Kakor sonce v zarji zlati

V svetlem tronu prisija,

V tebi, sveta, čista mati!
Bog častitljiv tron ima.

V tronu tvojega telesa
Je presvitli Jezus sam,

Da bi kazal pot v nebesa
Nam zgubljenim grešnikom.

0 devica čista sveta
Mati ti brez madeža!

Bodi tebi hvala peta
Vedna. neprenehana:

Naša tukaj, v zolz dolini,
Od nevrednih grešnikov,
Tem v nebeški visočini,
Od zveličanih duhov.

10 .

Moj duh iz telesa
Z Marijo v nebesa.
Povzdigni se ti!

Gospa je postala.

Bo tam kraljevala,
Kjer sin nje živi.

Moj duh . . .

Brež nje jaz na sveti
Ne morem živeti.
Veselja nič ni.

Moj duh . . .

Oh, hudo ločenje.

Kdo da mi življenje?
Kdo pomoč deli?

Moj duh . . .

Če tudi ločila
Se mati premila:

Nas ne zapusti.

Moj duh .

Je mati skrbljiva,

Gospa ljubeznjiva,

Za nas govori.

Moj duh . . .

Otroke v težavah,

V skrbeh in skušnjavah
Rešiti želi.

Moj duh . . .

Ga hoče oteti,

Kdor čisto živeti,

Srčno hrepeni,

Moj dulj . . .

Srce polno sreče

V ljubezni goreče,

Za njo pohiti.

Moj duh . . .

11 .

Za Bogom častimo
Marijo najprej,

Iz srca vzdihnimo
K svoj’ materi zdej,
K’ je danes ze sveta
Nje duša lepo
Od angelov vzeta
Nesena v nebo-

Ta kor apostolski
Je bil na ta dan

V veliki bridkosti
K tej materi zbran.

Njih jok in zdih’vanje
Kdo izrekel ga bo?

Njih silno žahvanje
Ker jemlje slovo.

Čemu je jok taki?

Jim odgovori,

Moj duh kakor vsaki
V nebesa želi;

Bom svet zapustila,

In pojdem od vas:

Pa gori prosila
Bom sina za vas.

Na to je molila.

In dušo izroči;

Je glavo nagnila,
Zaprla oči.

Učenci zahvali,

Zakrili obraz.

Usmili so djali,

Ti mati se nas!

Duhovi šnmijo,

Ti gredo nasprot’,

In tebe nesejo
Med petjem od tod.

591

Mi bomo zdihVali
Za tabo britko,
Oči povzdig’vali
Do tebe v nebo.

Tam gori vživala
Boš krono zares.
Kraljica postala
Si zemlje, nebes.
Cio angelski kori
So v tvoji oblast’,
In zvoljenih dvori
Razlegajo čast.

Mi^tudi recimo:

Češčena naj bo,

Se priporočimo
Mariji zvesto;

Če bomo le vredno
Marijo častil’

Tud’ bomo potrebno
Pomoč zadobil’.

Pogledaj. o mati!

Vse voljno srce,

Ti hvalo dajati
Od dneva do dne.
O stoj nam na strani
V dolini solza,

Nas grehom ubrani
Zavoljo Boga.

O daj nam, Marija,
Bosebno pomoč,

Ko ura odbija,

Da duša se loč’:
Pomagaj, da srečno
Končamo ta svet,
Da bodemo v večno
Veselje sprejet’.

Molitev.

Bog, milostiv bodi
Zavolj hudobij.

Del naših ne sodi,

Ker cene v njih ni.
Saj pros’ za nas mati
Le nanjo poglej:
Kar nočeš nam dati,
Naš’ materi daj.

Glas iz srca poženimo,
Mater božjo poslavit.

Da pusti nam, jo prosimo,
Jo presrčno počastit;
Ona je nebes Kraljica,

Ona naša pomočnica.

Naj jo hval’jo vse stvari
Bod’ češčena, D’vica Ti!

Je prišla za nas rojena,
Lepšat in osrečit svet.

693

Kakor lil’ja zasajena,
Lepšal jo je d’viški cvet,
Je živela le v samoti, v
Le v ponižnosti, tihoti.

Naj jo hval’jo i. t. d.

Z božjo milostjo navdana,
Polna od Boga dobrot,
Mati Božja bila zbrana
In veselje nas sirot,
Jezusa nam je rodila,

Nam zveličanje dobila,

Naj jo hvaTjo i. t. d.

13 .

Češčena Mati in Kraljica,
Marija, vsmiljena Gospa,
Narn upanje in pomočnica.
Češčena, sliši glas prošnja.

Zagrešeni otroci Eve

Te kličemo, pomagaj nam,
V dolini solz uboge reve
Se tebi vržemo k nogam.

Ozri se, naša ljuba Mati,

Ozri se milostno na nas,
Po smrti daj nam pokazati
Zveličarjev častit obraz.

38

694

Devica sladka, mila, sveta,
Pomagaj nam, živet’ sveto,
Ti pros’ nebeškega Očeta,

Da k Tebi pridemo v nebo.

14 .

O Marija, bod’ češčena,

Polna milosti, dobrot;

Teb’ podobna ni nobena,

Bog je s Tabo, Tvoj Gospod!

Blažena si med ženami,

Blažen Tvoj presvet sad;

Jezus Kristus, sam Bog z nami,
Nam začetnik božjih nad.

Prosi, sveta Božja Mati,

Za nas grešnike Boga,

Da nam njega da spoznati,

In ljubiti iz srca.

Grešnim milost spokorjenja
Sprosi nam, Marija, zdaj;

Zadnjo uro pa življenja,

Sprosi nam nebeški raj.

15 .

Kristjani! Marijo častimo,
Nebeška je ona Gospa;

Jo s petjem veselim hvalimo,
Rodila je Kralja sveta;

Iz srca jo toraj prosimo lepo,

Da naj nam pri Bogu besednica bo,
Če človek pomoči želi,

Pri nji jo gotovo dobi.

Marija presveta Devica!

Ki polna si božjih darov,

Preblaga nebeška Kraljica!

Češčena od srečnih duhov!

Poglej nas na zemlji pregrešnih sirot,
Ki tare nas breme pretežkih pomot,
Mi kličemo, da bi nas Bog
Odrešil iz naših nadlog.

O mati nar bolj dobrotljiva!

Ki revežem pomoč deliš,

Oči, ki jih solza zaliva,

Vsa rada tolažiš, vedriš,

0 porosi preljubega svojega Sinu,
Zveličarja našega, Kralja miru,

Da milo na nas se ozre,

In grehe zanese nam vse.

Ko duša se bode ločila
Od tod iz telesnih slabost,

O prosi Marija premila!

Da pride v nebeško sladkost.

Kjer gleda, kar tukaj ne vidi oko.
Posluša, kar tukaj ne sliši uho.

Kjer vživa veselje srce,

Kjer spolni Bog dušne želje.

38 *

696

16 .

O Kraljica družb nebeških,

Mati celega sveta!

Sliši pesem ust človeških
Zvirajočo iz srca.

Sliši mile ti glasove;

V zgolj slabostih in pogreških
Prosi tvojih nad darove
Revna stvar v dolin’ solza.

Bodi naša pomočnica,

Mati večnega Sinu,

Milosti si porodnica,

Sladke sprave in miru.

Daj nam zdravje v duš bolezni,
Da ne spači nas krivica,

Da se vnemamo v ljubezni.
Priporočaj nas Bogu.

Bodi ljubezniva Mati!

Pribežališe grešnikom;

Ti nam moreš pomagati
Vpehanim popotnikom;

Vsem sovražnikom nas brani,
Daj nam srečno tek končati;
Stoj. Marija nam na strani,

Pred sodnikom Jezusom.

17 .

Kako bi dosti storili?
Marijo počastili?

597

Hvalite jo
Povikšano!

Nikol’ ne bo prehvaljena;
Hvalite neprenehoma!

Stvari ti vse pojejo,
Duhovi čast dajejo,

Te tam časte
Se poklone,

Nebes kraljica! pred teboj,
0 poj srčneje, jezik, poj.

Te vredno počastiti,

Se z angeljci skleniti
Kristjan želi,

In te časti;

0 bodi vedno hvaljena,

K si Mati naš’ga Jezusa.

Ti, vseh pobožnih želje!

Ti, grešnikov veselje!

Obrni v nas
Častit obraz.

O srednica pred Jezusam!
Pokaži, da si mati nam!

0 bodi nam, Devica,

V potrebah pomočnica!

Tud zadnjo noč
Nam daj pomoč:

598

Pripelji nas v nebeški raj,
Boga tam gledat vekomaj.

18 .

Marija, o sladko ime,

Je Tvoje, Mati in Devica,
Stvarem Gospa, nebes Kraljica,
Napolni z upanjem srce,
Marija, o sladko ime!

Marija, o sladko ime,

Si mati milosti nam dana,
Pomoč kristjanov imen’vana;

V potrebah Tebi se zroče,
Marija, o sladko ime!

Marija, o sladko ime,

Ti sprosiš grešnim spokorjenje,
Pred Bogom milim odpuščenje;

V skušnjavah k tebi pribeže,
Marija, o sladko ime!

Marija, o sladko ime.

Ko nam ločenje se oznani,

Nam Ti stojiš zvesto na strani,
Oči mrtvaške zastoje,

Marija, o sladko ime!

19 .

O Marija, naša mati,
Tebe ljubi celi svet;

Vse želi ti čast dajati,

Kar želi in zna umet’.
Angelji v nebeški službi,
Pozdrav tebi pojejo,

In svetniki v tvoji družbi
Vekomaj veseli so.

Zvezde mično se vrstijo,
Spleta ven’ce ti njih tečaj,
Svetlo slavo ti množijo;

Zemlji ti je podnožaj,
Solnce, mesec v tebe zreta,

V te obrača ji nebo,

Tebi streči poželela,

In služiti ti zvesto.

Tu na zemlji rož’ce lepe
Se ozirajo v megle,

Nas ljudi od grehov slepe
Zavračujejo na te.

O ti hladno srce moje!

Kaj te vklepa, moti mar ?
Da ne ljubiš mater’ svoje —
Bolj ko vso minljivo stvar.

Oh raztrgaj vsa vezala.

Serčno zemljo prah otres’!
Duša moja! boš li spala?

Vstani, vstani že zares !
Sproži, kar te v dušo gine,
Vzdigni in zaženi glas,

Ko zvonovi z bele line,
Poj Mariji vsaki čas.

20.

Češčena kraljica,
Češčena mi bod’.

O čista devica,
Češčena mi bod’!
Pred tebe. Marija,
Na goro hitim.

Pri tebi Marija,

Jaz biti želim.

Pa nekaj, predraga,
Nazaj me drži,
Devica preblaga,

Ob greh me teži.

Odpevek:

Češčena kraljica,

Sem daleč zabredel
Od tebe, moj up!
Globoko je vjedel
Pregrehe me strup.

Kak hočem obstati
Brez tvoje moči?
Usmili se mati,

Oh reši me ti!

601

Pomagaj, Marija,

O prosi za me;
Pomagaj, Marija,

Da pridem pred te!

Vse upanje svoje
Postavim na te,

Le Dete ti svoje
Poprosi za me.

Kaj ne? o Devica!
Da upati znam;

Ke tebe, kraljica!
Za mater imam.

Saj ti si devica,
Dobrotljiva vsa,

Si nam pomočnica,
Ko nekdaj si b’la.
Zatorej, Marija!
Češčena mi bod’;

Na veke, Marija!
Češčena mi bod’!

21 .

S cvetlicami te venčamo,

In z lil’jami te kinčamo,

Naj krog neba bo poln blišav
In zrak sveta žlahtnih dišav;
Naj solnčni žar in celi svet

602

Bo tebi v dar, o rajski cvet;
Pred tvoj obraz pokleknemo,
Usliši nas, te prosimo!

Iz src puhti molitev gor,

Doni naj k tebi petja zbor,

Naj kvišku gre naš jok globok.
In vse želje na kraj visok,

Kjer mati v časti tam sedi,

In grešnikom pomoč deli;
Marija ti! pomagaj nam,

Da bomo skupaj večno tam.

22.

Nebeška kraljica,

Darov ključarica,

Usmili se nas!

Otroci smo tvoji,

Pa v revščini svoji
Zdaj kličemo te!
Nebeška kraljica itd.

Glej, greh nas zatira,
Da duša umira;
Pomagaj nam ti!
Nebeška itd.

Ti hodi pred nami,
Saj tebi smo vdani;
Ti kaži nam pot!
Nebeška itd.

603

Ti naša si mati,
Ni treba se bati;
Saj prosiš za nas.
Nebeška itd.

23 .

Tebi Marija, 6 mati premila!

Rad bi jaz pesmico svojo zapel;

Rad bi razlil ti vsa srčna čutila.

Revež ne vem le, kako bi začel?

Veš, o Marija, kako čem začeti?

Sel bom na griček (goro), in tam bom začel:
»Slava Mariji, oj slava prelepi!«

Tak, o Marija, bom tebi zapel.

Klical bom tamkaj na griči (gori) krog sebe,
Klical bnm brate, naj z meno pojo;

Klical bom sestre, naj slavijo tebe.

Mladi in stari naj slavo ženo.

Divje zverine naj tebe častijo.

Voda v potoku naj tebi Šumija,

Tički preljubi ti naj žvrgolijo,

Veterc po gozdu naj tebi pihlja.

Hribje, planine, gorice, doline.

Travniki, logi, široko polje, .

Gozdi, ravnine in strme meliae,

Vse naj te z meno, o mati' časte.

Naj se razlega po silni daljavi,

Naj se odmeva in vedno glasi,

604

Krog in okrog po nezmerni višavi
»Slava Mariji« naj vedno doni.

24 .

O (levica, pomočnica
Bila si in boš nam ti,

Le sladkosti in blagosti
Tvoja roka nam deli.

Ko cveteča in dišeča
Si, Marija, rožica;

Sem iz raja, svet’ga kraja
Diješ cvetje upanja.

Ko danica, tolažnica

V temni noči vodiš nas;
Mati mila vedno bila

Si ubogim vsaki čas. .

Pri slabostih in bridkostih
Rada nam pomagaš ti,

Pri skušnjavah in težavah
Pomočnica vselej si.

Čast Marije naj razlije
Se po svetu krog in krog,
Njo častimo in prosimo
Pomočnico vseh nadlog.

O devica! pomočnica
Bodi naša vsaki čas,

V svoje krilo skrij nas milo,
Ko nevihta straši nas.

C05

Ti nas vodi, z nami hodi,
Kaži pravo nam stezo,
Nas obvari, blagodari
Z roko svojo milostno;

In o smrti raj odprti
Nam doseči milo daj,

Kjer veseli hvalo peli
Bomo tebi vekomaj!

25.

Žalostna je mati stala,

Se pod križem mil’ jokala
Kjer je visel pa nje sin.
V žalost je srce vtopljeno,
Vse pobito, prebodeno
Z mečem dušnih bolečin.

O kaj žalosti prestati
Mogla je presveta mati,
Ktere sin je rešil svet.
Žalostna stoji jokaje,

Zdiha, gleda trepetaje
Kaj nje sin trpi razpet.

Kdo bi solz ne jel točiti,

Če Marijo vgleda biti,

U britkosti ko je ta?

Kdo prisrčno ne žaluje,

Če to mater premišljuje,

Ki trpeti toljko jma?

Grehe ljudstva nase vzeti
Vidi Jezusa trpeti.

Šibam vdati se voljno.
Gleda svojga sina milo,

Ki je vse ga zapustilo,

Keder nagnol je glavo.

Mati vzgled ljubezni prave!
Daj da čutim te težave,

Daj mi solz pregrenkih dar.
Stori mi srce se vneti
In za Jezusa goreti,

Da mu bom prijetna stvar.

Sveta mati, to te prosim.

Rane Kristusa naj nosim,
Vtisni mi jih v srce.

Naj te rane tvojga sina,

Nažih grehov bolečina
Tudi mene v živo skle.

Daj. da stabo rad žalujem
Svoje grehe objokujem
Dokler tukaj še živim;

Poleg križa da prebivam,

In s teboj solze prelivam,

S celega srca želim.

0, devic ti vseh devica
V žalosti nam tovaršica,

Daj, da jokam se s teboj;

GOT

Smrt da Jezusa ostane;

Meni v srcu, naj tud’ rane
Bodo vedno pred menoj.

Naj se svetih ran navzamem,
Jn od križa ves unamem,
Kristusu da bom udan.
Dušo vneto in gorečo
Varuj mati v nesrečo,

Keder pride sodni dan.

Tvojga sina križ me hrani.
Ino smrt njegova brani,

Mi pomoč in milost daj.

Ko bo smrt telo zadela,

Daj da bo takrat prejela,
Duša moja sveti raj. Amen.

KAZALO.

Božja pot na Trsatu.

stran

Uvod. 1

J. Zakaj zanima Trsat Slovenca . 5

2. Domovina s. hiše Nazaret —

opis. 9

3. Svetost Marijine hiže — skrivno¬
sti .25

4. Romanje v sveto deželo ... 43

5. Pomiselki zastran s. hiše — zavr¬
njeni .56

6. Zakaj se je prestavila s. hiša iz

Nazareta ..62

7. Kedaj se je preselila s. hiša . . 67

8. Kam se je preselila s. hiša —. in

zakaj.70

9. Kako je bila s. hiša prenesena . 76

10. Kakošna je bila s. hiša ... 82

11. Izve se. da s. hiša je Marijina . 86

12. Kaj stori Frankopan ....  91

13. S. hiša se drugič odseli ... 94

14. Čudežna podoba Matere Božje —

nova cerkev in samostan . . 102

stran

15. Požar in novo zidanje samostana 108

16. Zvečanje kapelice in cerkve . . 115

17. Sedanja cerkev.121

18. Slovesno kronanje Marijine podo¬
be .127

19. Čudeži in vslišane molitve . . 148

20. Odpustki, ki se morejo dobiti na

Trsatu.165

21. Nekteri obljubni darovi . . 169

22. Kapele Marijine cerkve . . . 172

Molitvenik.

Jutranje molitve .185

Vzdihljaji in molitve čez dan . . 196

Tjeden premišljevanja in molitve . 205

1. Nedelja — namen človekov . 205

K Mariji za odpuščanje grehov (odp.) 20.')
Za duše v vicah (odp.) 210

Psalera 12!» (odp.) 211

2. Ponedeljek — vrednost naš nam. . 212

K Mariji za stanovitnost (odp.) 217

Za duše v vicah (odp.) 210

3. Torek — o smrtnem grehu . . . 219

K Mariji za srečno smrt (odp.) 222

Za duše v vicah (odp.) 224

4. Sreda — o smrti . . . '. *.  224

K Mariji za njeno varstvo (odp.) 228

Za dnše v vicah (odp.) 230

W S> gs

stran

5. Četrtek — o sodbi.231

K Mariji za izveličanje (odp.) 234

Za duše v vicah (odp.) 235

6. Petek — o peklu.236

K Mariji za ljubezen do Jezusa (odp.) 239
Za duše v vicah (odp.) 241

7. Sobota — večna muka ....  24-2

K Mariji za njeno milost (odp.) 245

Za duše v vicah (odp.) 247

Pobožnost s. maše.

1. S. maša — ob Marijinih praznikih 250

2. S. maša — na čast brezmadežnega

spočetja.268

3. S. maša — v počeščenje M. srca . 305

4. S. maša — k Materi Božji vedne

pomoči.334

. S. maša — z besedami svetnikov 354

. S. maša — na čast svetemu Jožefu 380

, S. maša — v počeščenje s. Ane . 409

Nauki iz s. pisma in spisov svetih

mož.435

Stavki premišljevanja za čeli me¬
sec .443

Sveta pokora.

. Molitve pred izpovedjo .... 448

» po „ .... 459

05  >

stran

Sveto rešnje Telo.

Z dovoljenjem prevzvisenega knezoskofa ljub¬
ljanskega.

Z odobrenjem v. c. predstojništva hrvaško-slo-
venske redovne pokrajine.