0 slabih nasledkih preobloženja učencev v ljudski šoli. Mens sana in corpore sano. Ex omnibus aliquid, ex toto nihil. Sicer se je o tej zadevi že toliko govorilo in pisalo, da ni lehko kaj novega povedati. Ker pa z zadovoljnostjo opazujemo, da govorjenje in pisanje ni ostalo glas vpijočega v puščavi, kajti mej drugim je bilo to tudi vzrok izdavi šolske novele, in ravnokar se dve šolski enketi v dveh za Dunajem največjih avstrijskih mestih, v Pragi in Buda-Pešti, bavite s tem vprašanjem; in ker bode menda tudi kranjska deželua učiteljska konferencija letos zborovala, ne bode tudi ona smela tega predmeta z nemari puščati, — vse to nam daje povod, spregovoriti vender še nekoliko besed o tej važni reči, da se ista v pravern času vsestransko premotruje. Ker pa več oči več vidi, poglejrao najprej, kakib misli ste o tem omenjeni enk&i naših sodržavljanov ob Veltavi in Dunavu. Praška enketa je motrila to reč z zdravstvenega ozira, ker se v tem mestu že nekaj let opazuje žalostna prikazen, da posebno šolska mladina prvih dveh let nenavadno inočno boleha in umira. Zaradi tega ta enketa nasvetuje za šolsko mladež od 6. — 8. leta olajšave dvojne vrste: d) da naj ti otroci jeseni in po zimi prihajajo v šolo še-le ob 9. uri; b) da naj se vsaj v teh dveh letih z učenjem ne pretirava, tudi naj se jim odloči manj šolskih ur; deklice naj bodo pa v tej dobi ročnib del popolnem proste. V svojem poročilu navede enketa tudi razloge za te olajšave, poudarjaje posebno dvojno: a) da se je po zdravnikih strokovnjakih zadnjih petnajst let 50.000 šolskih otrok opazovalo, ki so prišli z zdravirai očmi v šolo, koji so pa ravno v prvih dveh letih dobili klico kratkovidnosti, katera se je v teku šolske dobe izcimila v to očesno bolezen; kajti kakor ves človeški organizem, je tudi oko v tej dobi najbolj vzobrazljivo, ako se mu da pravo smer, ostane zdravo, ako ne, se kaj rado pokvari; — b) da so otroci omenjene dobe že vsled menjave zobovja jako slabotni, koji že zavoljo tega lože dobe razne otroške bolezni; ako jib pa potem še šola s poukom preobložuje, se ni čuditi, če so žrtev onih bolezni. To so poglavitni razlogi Praške enkete za olajšavo šolske mladine pri pouku. Čujmo zdaj kaj govori šolska enketa v Buda-Pcšti o ravno tej zadevi! Ta pa pretresuje to reč z didaktičnega in pedagogičnega stališča, sklicevaje se v svojem poročilu na te-le tri točke: a) da je preobloženje učenccv ljudske šole provzročil preidealno sestavljen učni načrt; b) po tem načrtu narejene šolske knjige; c) učitelji sami, katere ravno te knjige k pretiravanju zapeljujejo. Slabi nasledki, iz tega izvirajoči so pa: a) da učenci, šolo zapustivši, vsled bavljenja s preraznimi predmeti, ne znajo niti verskih resnic svojega veroizpovedanja, niti gladko brati in razločno pisati, najmanj pa še računiti; b) da se vsled preobilnega pečanja z realijami vzgoja mladine skoro popolnem zanemarja. Da bi bilo moč vse te nedostatke odpraviti, nasvetuje enketa pregled učnega načrta osnovnih šol po strokovnjakih in po novem načrtu sestavljene učne knjige. Tako tedaj nameravajo Cehi in Madjari olajšati pretežko breme svoji deci, koja naroda sta toliko srečna, da imata ljudsko šolstvo osnovano čisto na narodni podlogi. Če pa slišimo ta dva naroda in tudi Nemce tožiti o preobložitvi šolskih otrok, katerirn doni na ušesa v šoli pri vseb predrnetih izključljivo mila materinščina, kakšen opravičen glas smemo o tej zadevi povzdigniti še-le mi Slovenci, kojih pomilovanja vredna deca se še vedno, v pravem pomenu besede, trpinči v Ijudskih šolah tu z nemščino, tam z italijanščino, zarad česar se morejo drugi res potrebni predmeti zanetnarjati in zdravje šolske dece pokvarjati! In kje preostaja za vzgojo kaj časa? Za nas je posebno zanitniva izjava Praške enkete. S kako zares materino skrbjo pazi na otroke prvih dveh šolskih let! Kako je pa pri nas? Cisto nasprotno; kajti ravno otroci spodnjih dveh razredov se morajo (menda za polajšek!) naučiti njim popolnem nerazumljivega nemškega čitanja in pisanja, če ne, jim je pot v višje razrede zaprta! Zato izrekamo v drugo željo, da bi se v letošnjih velikih počitnicah sklicala deželna učiteljska konferencija za Kranjsko; kajti tudi učni načrt za naše ljudske šole je v niarsičeni preidealen; kaj dobro bi torej bilo, da bi se priredil za naše razmere in potrebe.