<11 iwngWimwiwinHni IM J ■ ■ Posamezne SterOk«) Ra. S S vadiie Din —*50, ob ne« ; deljah Din 1*-* ■ ,TJLB01i* izhaja vsak dan, m v en £ " nedelj« in prazuiltov, ob 18. uri z ■ ■ da-umom naslednjega dne ter etane Z l nesečno do pošti D 10*—, za k n zemstvo D 18 —, dostavljen na *■ * S l> U*—, na izkaznice P V /7 ■ Inaerati po dogovoru* 1 " M aro ca ne pri upravi *TA: • MAUlJiOBj Jurčičeva ulica »• Poštnina ortadana v gotovTnt TSROR Uto: ill. Maribor, četrtek 3. avgusta 1922. » Poismczn* Storilke t Na. ! • Din —*50, ob ne- ? jj —, m UJlEDNiaTiO f>u uitlmi« t Kari« 5 2 koru, Jureiuera ul. At. 4, J, nad- • a alropje. TeUion interorb. it. 27ft. 5 5 UFKAVA m uah.ja v Jurčičevi m m a lici st. 4f pritličje, de«no. Tele* 5 " >o« at. 24.^8JIS poatnočekovai x»- m' ■ eun Sto?. 11,787. 2 Na naročila brez denarja s* n« " ■ j*ira. — Kole opisi s« no vračajo. S Številka: 173. Dolnja Lendava. _ Vest, da jo belgijski predstavnik v vetu. Zveze narodov g. Hcyimms sklici na dno 14. t. m. konferenco miših & madžarskih zastopnikov, da prouči . ‘Pisanje razmejitve med Madžarsko Jugoslavijo na sporni točki v Prek-jo upravičeno razburila preik-'JTskio prebivalstvo brez razliko rank ia ver. Arbitraža g. Haymansa “e Prišla takq nepričakovano, da je iz-_ eHadila vso našo javnost, ki jo bila 'Urjena, da so prekmurske mejo trd-6; le dni je prejelo ministrstvo zuna-, Jili zadev sledečo brzojavko iz Dolnjo i Lendave: I Proti odgoditvi razprave o uradn. zakonu. Pred sestankom uradništva vse države. — SViožnost ostavke celokupnega uradništva. ? Ljudstvo iz celega Prekmurja i Sprano na velikem ljudskem zboro-”^ju radi vprašanja izpremeiube ?aje pri Dolnji Lendavi odločno pro-J^ira, da bi e« Dolnja Lendava od-a oc*- Ra^° kraljevine in združila , Madžarsko, ker jo 8(i% zemljišč v ik' i ^ Lendavi lastnina Prekmurcev »-.“t ostali v naši kraljevini. V slu-'v?.311- da bi se Dolnja Lendava zdru-jlz Madžarsko, bi trpeli jugoslev. j pavijani velikansko škodo, kor sej-/■rednoet njihovih posestev ceni na . ^lijarde. Sramota bi bila, da bi nas jzza triletnega življenja v narodni i'zavi zmagovalka Srbija izročila ijazaj pod tisočletni jarem premaga-‘ Madžarski, Prosimo, da ta protest ^Poročite naši delegaciji pri Zvezi Narodov v Londonu.« j^r^javka priča, da ima vznemir-^est prekmurskega prebivalstva či-stvarno vzroke, ki jih bo moral u-Vsp! ati tudi g. Heymans. To se pred-gospodarski interesi. Kako pri-u.to naži ljudje do tega. da izgube mi-im 7 Premoženja? Kakšen interes ia li »VMa narodov ma Dolnji Lendavi okolici, ki jo reklamirajo «tadzarj3 p l>olnja Lendava je integralni del ®tom,UTja, Ona spada v gospodarsko .Nacionalno enoto, ki jo tvori ono tiri ^i nosi tudi ' na zemljevidu ^anonsko mirovne pogodbe ime Prek-Vsd razlogi, ki so govorili za ali j 1 WMopitvi Dolnje Lendave k t ®^aviji au k Madžarski, so se pro- Boograd, 2, avgusta-. (Izv.) Beograjska »Politika poroča, da se bo zakonski načrt uradniškega zakona od-godil do jesenskega zasedanja parlamenta. Ta sklep je zbudil med uredništvom veliko ogorčenje. V uradniških krogih vlada mnenje, da ta zakon v doglednem času sploh no pride pred narodno skupščino, to pa temmanj, ker jo politično ozračje zelo nestalno. —■ Uradniške organizacijo pripravljajo za dne 3. avgusta v .Beogradu veliko pro- testno zborovanj o, katerega se udeleže uradniki iz celo države. Podvzela se bo posebna akcija za dosego uradniških zahtev, razen tega pa se bo na kongresu tudi razpravljalo o kolektivni o-stavki vsega uradništva; za slučaj, da narodna skupščin pred odgoditvijo parlamenta ne bo razpravljala o tem zakonu. Uradniški delegatjo bodo ob iska- li v poštev prihajajoče ministre ter jih na to opozorili. ..... i , : Konec viadne krize v It Kralj potrdi! novo d® Factino ministrsko listo. — Neuspeh generalne stavke Rim, 1. avgusta. (Izv.) Kralj je potrdil listo ministrov, ki mu jo je predložil do Faeta. V splošnem v novem do Faetovem kabinetu ni mnogo izpre-meittb. Sestavljen je kakor prejšnji iz demokratov, popolarcev, reformistov in zastopnikov desnice. Fašisti in soeijaH-sti so izključeni. Novo imenovani ministri Parateni, Alessio, Lučani in So-leri pripadajo demokratskemu klubu. Imenovanje senatorja Taddeia, bivšega tuTinskega prefekta priča o namenu vlade, čim prej pomiriti deželo. Poznan jo kot nepristranski mož. Sestavo kabineta je povspeši! sklop popolarcev. ki so poslali k de Facti svoje odposlance ter zahtevali, naj z ozirom na notranje nevarnosti čimprej sestavi novo vlado. i m, 1. avgusta. (Izv.) Danes o polnoči se je po vsej Italiji pričela gene- ralna stavka, ki je dosedaj potekla brez nemirov. Rim ,1. avgusta. (Izv.) Splošna stavka se je le deloma izvedla. Promet na železnici in na cestnih železnicah ge vzdržuje v omojenem obaegu s pomočjo nacionalistov. V Florenci, stavka sploh ni bila proglašena. V Turinu, Benetkah, Napulju, Pisi. Bolonji in še v nekaterih dragih mestih se večina delavstva sploh ni udeležila stavke. Rim, 1. avgusta. (Izv.) Edini list, »Qb$erva.tore«, ki je danes izšel, naznanja za danes zvečer konec stavke. Od poldr.eva naprej obratuje cestna železnica. Službo vrše fašisti v civilni obleki obdani z vojaško stražo. Posedaj ni prišlo nikjer do nemirov.’ Iz "mnogih mest prihajajo poročila, da se stavka ni splošno rasširila. . v Anglija in zavezniški dolgovi. London, 1. avgusta. (Izvirno-) Angleška vladanje poslala Franciji, Italiji, Jugoslaviji, Grčiji, Rumuniji in Portugalski posebno noto, v kateri pravi, da je z ozirom na zahtevo Zedinjenih držav, ki zahtevajo plačilo angleških dolgov v znesku 850 milijonov funtov šterlingov, prisiljena, opustiti vsako misel na odpust ■ Tov • ^Cra^’ ko se je na pariški mi-$> konferenci, odločevalo o usodi ^M mnvja. Danes ne more biti nobe-Protirazlogov, pač pa govore i /razlogi v prilog Jugoslaviji, ki je hvv f« to ozemlje za definitivno ip. IM; lrala, na njem težke milijone. •— &rin ■^I'^nciP narodnosti niti kak drugi g^oap no nam^e priti v poštev, če ho-jjr-Q>. do ostanejo ned'0'taknjeni oni na njih sloni mirovna po- %oJ ^)o*nja Lendava ni v naših očeh kat ',.-?les^eoe 6 P^r tisoči prebivalcev, iQ1a svoje posebne interese, 'tnor ’e scstjavon del ozemlja, ki ga ^^;rgati od nas le Vojna zmaga' *lov^ ^ terim stoji interes cele jugci-j države. To so vrata v mur-Ožemr 'no' k' obsega široko pomursko v ^ Slovenslvih goric daleč no-^,.v kril)«. Goi-njega Prekmurja. Teh ckjv ne moremo in no smemo dati ti in zamašiti. Dolnja Lendiva je 1 Želo1 v.ra-ta v Medžimurje, Do nje vodi ki slnzi velikemu-delu Prek- io Ja' %an Re steka nekoliko cest, tu „Sez Muix), Iz Dolnje Lendave, »ko-1 e^n,la y (^krajnem kotu madžar-no smemo napraviti r6 Radgone, političnega nestvora, ?,os»0|darslkean ozira nima oksi- C? poffoJ*ov' Jffljv vPrašanio, kakšno interese ima ^ ^ na> Dolnji Lendavi, ne mo- ^oclo11^ zadostnega razloga, da bi ji ni v,?, ■‘•veza narodov iti na roke. Edi- davi v1 Taf^°5f je ta, da v Dolnji Len- VJ'' ^veatoiu odfitoitek -AiU^iarav.l' KRALJ IN KRALJICA ODPOTUJETA V INOZEMSTVO. Beograd, 2. avgusta. (Izvirno.) Kralj in kraljica se .vrneta koncem prihodnjega tedna v Beograd, od koder odpotujeta po kratkem odmoru v zemstvo. ' ino- >—o—• ZOPET DVOBOJ NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 2. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne se je vršil med polkovnikom Leidenbergom in bivšim korvet-nim kapitanom in članom mednarodno podonavske komisije Eduardom Kan-kowiskym dvoboj na pištole. Pri tretjem strelu ee je zgrudil Kanko\vsky, zadet v pljuča, mrtev na tla. i ITi. f . NESREČA DVEH VLAKOV Z LUR-ŠKIMI ROMARJI. A a oh', 1. avgusta. (Izv,) Na železniški postaji Villevontal sta trčila skupaj dva z lurškimi roma-rjt nabito spina vlaka. Štirideset oseb jo bilo na mestu ubitih', nad petdeset pa težko ranjenih. Iz kakega vzroka je nesreča nastala, še ni pojasnjeno. po- svojili dolgov in zahtevati povračilo od strani svojih dolžnikov, ker Anglija sama nikakor ni v stanu poplačati svoje dolgove v Ameriki in se ob enem odreči svojim terjatvam v Evropi. Zahteva pa, naj plačajo njeni dolžniki samo tako svoto, da bo zamogla poplačati svoje dolgove y Ameriki. . NAŠ ATENSKI POSLANIK V> BEOGRADU. Beograd, 2. avgusta. (Izvirno.) Naš poslanik v; Atenah Balukčlč je po svojem povratku z Bleda obiskal zunanjega ministra dr- Ninčtfa. Danes popoldne odpotuje z orijent-ekspresnim vlakom nazaj ,v( Atene- KONFERENCA ZA VZHODNO VPRAŠANJE. London, 1. avgusta. (Izvirno. V dolnji zbornici je izjavil Lloyd George, da se pripravlja sestanek zavezniških velesil, z atensko, carigrajsko in angor-sko vlado glede .vzhodnega vprašanja.’ BORZA. Zagreb, 2. avgusta. (Izvirno.) Sklepni kurzi. Pariz 37.30 do 27.40, Curih 63 do 64, London 15, Berlin 48 do 50, Praga 825 do 830, Italija 15 do 15.10, Newyork 334, Dunaj 0.72, Budimpešta 0.17. Curfh, 2- avgusta. (Izvirno.) Predbor-za. Pariz 42.95, Zagreb 16254, London 23.38, Berlin 0.74, Praga 13, Italija 23-77, Ne\vyork 526, Dunaj 0,01, žjgos. krone OfiVA, Budimpešta 0.24, Varšava 0.08)4, Sofija 3-30., ' '‘—Or* Ta razlog je pa bil izpodbit že na pariški konferenci in si ga ne bo mogel prisvojiti nitj g. Heymans niti kdo drugi, če noče prejudicirati cele vrste enako utemeljenih pritožb in alarmirati skoraj vseh obmejnih krajev, ki ležo v srednjeevropskih državah. Vj Prekmurju so nam odtrgali več slovenskih župnij okoli Monoštra, še slabšo jo v Bački in Banatu in tako najprej. Z isto pravico bomo tirjali te vasi od Zveze narodov, kakor bo tirjal še lcdo drugi od nas ta ali oni obmejni kraj. Točna etnografična razmejitev je ne* mogoča. Zveza narodov jo svojčas V vprašanju da!eko večjega in važnejšega ozemlja, v vprašanju finsko-šved« skega spora za Aailandsko otoke, odbila nacionalne zahteve prebivalstva, upoštevajoč višje in važnejšo interese finsko države in pa dejstvo, da ima švedska manjšina itak vse pogoje za razvoj. V tem slučaju je šlo za več deset-tisoč ljudi in za ločeno ozemlje, za otoke! Kako se mora sedaj ravnoista Zveza narodov ozirati na madžarske zahteve, ld nasprotujejo duhu in določbam trianonsko mirovne pogodbe in izpreminjati že sprejeto načelo, ko gre za kraj, kateri ima pomen le kot sestaven del nacionalne in gospodarske ono-te, o katere pripadnosti sicer ni disku sije? V 1 Sklepa Zveze narodov si ne moremo razlagati drugače, kakor da je svet Zveze, narodov napačno informiran, Uverjeni smo, da bo g. Heymans objektivno presodil vprašanje in ne bo trgal Dolnjo Lendave od njene celote, ter prejudiciral stvari, ki bi mogle biti kot razsodba Zveze narodov načelnega pomena tudi za nadaljne slučaje. Sicer pa pripomnimo, da razsodba Zveze narodov ozir. g. Heymansa na bo definitivna in lahko pride na zahtevo naše države še enkrat pred veleposlaniško konferenco. V vsakem slučaju pa obločno protestiramo proti fa* voriziranju onega naroda in one dr« žave, ki je smodnišnica Srednje Evrope in ki niti ne prikriva, da goji im. perij alistične namene in pripravlja kr« vavo maščevan je nad državami, ki ho< čejo živeti v miru. ! . i ,v Železniški shod v Ljutomeru, Dne 29. t. m. se je vršil v hotelu: Štorman v Ljutomeru shod, ki ga je sklicala trg. in obrtna zbornica V Ljubljani z namenom, da združi želja vseh interesentov "železnice Ormož— Ljutomer—Murska Sobota v en pnv jekt, o katerem bi potem sredi avgusta odločevala posebna uradna komisija. Shod je .vodil g. Lovro Petovar kot zbornični svetnik, iz Ljubljane je bil prispel tajnik zbornico, g. dr. Mohorič, navzočih pa je bilo lepo število inte-f resentov iz Ljutomera, Ormoža, Prek* murja. Ptuja, G. Radgone, Središča i« Veržeja. Po uvodnih besedah g. Peto-* varja, ki je pozdravil navzoče, je pow jasnil zbornični tajnik dr. Mohorič na* men sestanka, da namreč izrazijo za* stopniki posameznih krajev in korporacij svoje želje glede trase, postaj itd. in da se naj do že sedaj med vsemi temi predlogi neka srednja pot, ki bi jo mogla Trg. in obrtna zbornica zago-r varjati pri omenjeni komisiji. Nato je gradbeni svetnik Kaučič referiral 0 trasironju proge ter očrta.1 glavne tri projekte: M. Sobota—Bučečovci—Ptuj, Mr. Sob o ta—Ljutom er—Ptuj in Murska Sobota—Dolnja Lendava. Dokazal je, da 1. in 3. projekt ne odgovarja po* trebam Prekmurja, Murskega, polja in hitre zvezo z glavno progo, zaradi česar se je vlada že poprej izrekla v daljših’ izvajanjih. Nato je g. notar Koder i? M. Sobote izrazil želin P^kmuroev,, naj se proga Ljutomer—M. Sobota zgradi tudi kot proga prvega reda, da pa naj v ostalem obvelja že napol odobreni projekt. G. inž. Mikuž je v imenu 12 prekmurskih občin plediral zato, da bo proga pomakne bliže Beltincem, g. Seršen iz Veržeja pa, da no ostane predaleč od Veržeja. Po obedu se je debata nadaljevala. Prekmurski interesenti1 so se medtem zedinili v zahtevi, da se naj trasa ozira na Beltinci, ako ostane proga lokalna, da pa tega ne bodo zahtevali, če se "zgradi kot železnica prve klase. Tudi Veržejcem se je obljubilo, da se bo njihov kolodvor premaknil za 500 m bliže trgu. Nadalje je g. župan Kukovec omenil težkoče pri morebitni zgradbi drž. kolodvora v Ljutomeru .in izrazil mnenje, da je najbolje, razširiti dosedanji kolodvor, čemur je pritrdil tudi g. gradb. svetnik Kaučič, ki je povdarjal posebno izredne visoke broške za poseben kolodvor v dostikrat poplavljenem terenu in dejstvo, da prevzame država tudi u-pravo Južne železnice in da s tem odpade en vzrok pomisleka zoper skupen kolodvor. Ža-libog pa predlog Ljutomerčanov, naj se jim na vzhodnem koncu trga dovoli postajališče, posebno potrebno za posestnike goric, ni našel potrebnega razumevanja. G. Rosen-berg je kot zastopnik ljut. trgovcev zagovarjal poseben državni kolodvor. G. Zadravec iz Središča je priznal, tla sicer s težavo govori o progi Ormož— Ljutomer, da pa z ozirom na to, da je ta projekt že uzakonjen, nima proti njemu nobenih pomislekov. S postajami bogato obdarjena trasa Ljutomer— Ormož si je pridobila priznanje vseh udeležencev. Na izvajanje g. svetnika Kaučiča so se interesenti izrekli za to, da se tudi v Ormožu ne zgradi poseben državni kolodvor in da se naj stari poveča, Vest pa, da bo postajno poslopje treba postavati par sto metrov dalje od Ormoža, se ormoških interesentov ni hogvekako do j mila. G. Havlas iz Ormoža je povdarjal, da preseka trasa Ormož—Ljutomer na dolžini štirih kilometrov nahajališče premoga, ki biga ,!bik> moči izvažati dnevno po 30 vagonov, in da bi apnenice na Humu dajale dnevno po 10 vagonov apna. Sploh je opozarjal na to, da je teren med Ljutomerom in Ormožem bogat na premogu, zaradi česar se zanimajo za te Kraje celo že neki vplivni gospodje iz Maribora, ).■: , ■■ • ' Končno .'je g. notar Koder predlagal, naj se izreče g. , dr. Kukovcu in g. ministru Puclju, ki sta se z vso vnemo zavzela za to progo, zaupnica in zahvala, Predlog je bil soglasno sprejet. Nato je še g. svetnik Kaučič pojasnil, da bo morebitna sprememba prekmurske trase zavlekla delo za tri mesece, da pa naj, trg. zbornica zahteva, da se čimprej prične z zgradbo že dovršenega projekta Ormož—Ljutomer. G. Pe- FeuiNeton. * Jugoslovenska umetniška razstava v Beogradu v nemški luči. V, eni zadnjih številk' je prinesla »Frankfurter Zeitung« pod naslovom »Umetnost v Beogradu« krajši članek, v katerem o-pisuje poleg splošnih umetniških razmer v Beogradu tudi zadnjo umetniško razstavo o priliki kraljeve poroke. Dopisnik pravi spočetka, da v Beogradu pravega umetniškega življenja sploh ni. Vendar'pa ima tudi Beograd ekspresijonistične pesnike, med katere šteje celo dečke, ki niso mogli v' šoli napredovati ter postati kaj bolj pametnega. Ima tudi ateljeje, slikarje, kiparje in glasbenike, toda vse služi le bolj privatnim krogom ter ne pripada mestu, dočim je v Zagrabu, drugem velikem jugoslovenskem mestu ter tudi v Ljubljani, stvar čisto drugačna. Sicer se pa v Beogradu mnogo povpra-j Suje po cenah koruze ter po strojih in v.mhogočem takorekoč cvete novo življenje iz ruševin svetovne vojne. Manjkajo pa še shajališča, instalacije, muzeji, saloni z umetninami in vsi oni krožki, namenjeni javnosti. Toda vse to bo še prišlo. Govoreč o razstavi sami pravi dopisnik uvodoma: »Ako prehodimo dvorane te obsežne razstave, ki je nameščena v neki gimnaziji, opazimo, da se stvari, katere so v ostali Evropi že davno zavrgli, more tu že rvedno preizkusiti1, ne da bi se pri tem naletelo na očitek nazadnjaštva. ker ko je slikal Spitzweg,: tu še ni bilo Evrope. a feo ja nastopil Ltebermann, je tovar se je zahvalil vsem udeležencem sestanka za stvarna izvajanja, posebno Pa g. svetniku Kaučiču za njegov izčrpni referat ter mu je želel, naj ne hodi več v Ormož, ampak naj se kmalu pripelje — pa le z železnico. . Sestanek je potekel brez burnih debat, bil je stvaren in zabeljeu celo z zgodovinskimi reminiscencami, n. pr. o starodavnem, slavnem trgu Veržeju in drugimi. Želja vseh udeležencev je bila ta., da se začno kmalu, še to jesen, z delom. Politične vesti. * Lucida intervalla. Vsi vemo, kako je »Straža« pisala in še piše o čisto državnih vprašanjih in da v svojem slepem strankarskem sovraštvu noče ločiti režima od države, skupnih interesov od strankarskih interesov. V zadnji številki pa prinaša na uvodnem mestu člančič: »Dober Avstrijec — dober Jugoslovan«, ki končuje tako-le: »Mi so v polni meri zavedamo, da ni v naši državi, ki jo zgrajena s krvjo in kostmi, s solzami in trpljenjem, z navdušenjem in delom našega ljudstva, — da torej v tej naši novi in pravi domovini še ni vse tako, kakor bi moralo biti. Istotako pa smo v dno naše domoljubne duše globoko prepričani, da z vztrajnim sodelovanjem kot zvesti in navdušeni Jugoslovani moramo prej ali slej osvojevati naše mesto samo in edino pod jugoslovanskim žarkim soln-cem. Avstrija je propala tudi z našim aktivnim podpiranjem, Jugoslavija pa naj živi, raste in se razvija z našim aktivnim sodelovanjem.« Mi smo vedno udrihali po »Straži«, a tokrat lojalno priznamo, da bi bilo mogoče govoriti v drugem tonu, če bi »Stražino« pisanje bilo vodno na višini tega članka. Priznavamo celo: v tem slučaju bi nam bila »Straža« s svojo stranka vred duleko nevarnejša nego je sedaj. Danes se samo smejimo katoliški gospodi, kako v svoji partizanski slepoti udriha po lastnih interesih. Če pomislimo^ koliko nasprotnih nazorov se skriva v tej stranki, ki je bila ob svojem začetku najtrdnejša barijera katoliškega konzervalizma, se ni treba rasno bati, da bi katoliška stranka postala bolj krščanska in bolj jugos 1 ovonska kakor je otbičajno. Njena politična morala se ne bo spremenila, ker strankinim voditeljem gre samo in edinole za moč in oblast pad ljudstvom. Jutri bo »Straža« sama opljuvala lepe besede, ki smo jih citirali zgoraj. * Monarhistična Bavarska. Berlinski dopisnik »Riječi« piše, da je pravi vzrok bavarske opozicije proti Berlinu samo to, da je Bavarska pribeževališče in središče monaThistione propagande in vseh tajnih organizacij v Nemčiji. Poiskus sovjetske revolucije je tako o-jačil skrajno reakcijoramo desnico, da bil Beograd še vedno kos Turške. Ko so se pri nas (v Nemčiji) odvrnili od starih kolotokov umetnosti, so bile tu (v Beogradu) te še docela nenačote. Toda kljub temu je marsikateri na svoji samotni duševni poti obvladal in prehodil neobdelana desetletja. Med mnogimi, ki se lahko prišteje jo moderni smori, se nahajajo tudi taki, ki imajo stike z zapadom in z onim, kar je zapadnoga, toda nimajo vezi s svetom. To so ljudje, ki,iščejo novih potov, ki so si sam* zgradili pota, ki so prežeti z nujnostjo in željo najti izraza za dobo v kateri žive. To so oni modri cvetovi, ki so se razcveli na malo plodnih tleh ter imajo premalo kulturnega humusa. Toda tudi ideje teh niso padlo na plodna tla. Ta njihova umetpost nam ne odraža ju,goslovenske duše, ampak bolj ono diferenco jugoslovenskega človeka z zapadom«. Na to omenja dopisnik Savo Šumanoviča kot konstruktivnega in dobrega slikarja, Tartaglio. »ki stopa najbolj v ospredje iz povprečnosti Proljetnega Salona« ter Pallaviccinija, o katerem pravi, da je nadkrilil Ivana Meštroviča, ki je znan tudi* v svetu. — To je v glavnem sodba Nemca v Beogradu ter o 'V. jugoslo-venski umetniški razstavi. Dasiravno ima v gotovih ozirih prav, se vendar v splošnem vidi, da ni opazoval objektivno, s prostim očesom, ampak skozi naočnike tistih predsodkov o nas in o naši kulturi, ki so večini Nemcev prešli že v mozeg in kosti, ki so jim takore-koč prirojeni, podedovani in katerih se —■: izjeme so kakor povsod tudl prinjih, Bavarci smatrajo vrnitey Wittels-baehovcev samo še za vprašanje časa. Za bavarskimi monarhisti pa stoje tudi pruski junkerji. Uvažiti je treba, da se je na Bavarskem zelo ojačila katoliška ideja. Bilo bi zelo nepremišljeno, če bi videli v današnjem konfliktu med Berlinom in- Miinclienom konflikt med »centralizmom« in »separatizmom« ter računali z možnostjo, da se bo Bavarska odcepila od Nemčije. S tem ne računa noben Nemec, še manj pa bavarska vlada. * Iz madžarskega parlamenta. Na pondeljkovi seji madžarske zbornice je govoril finančni minister Kallay o svojem pol. stališču. Njegova politika zasleduje cilj in ustvarja ravnovesje med izdatki in prejemki državnega gospodarstva. Izjavil je, da sedanje nizko stanje madžarske krone ne od-' govarja niti položaju državnih financ niti splošnemu gospodarskemu položaju. On si tega ne more razložiti drugače kakor v zvezi s padcem nemške marke. Ministrstvo je svoj čas izdalo odredbe, da bi se odstranili notranji vzroki padanja valute. Zadnji dogodki kažejo, da je antant ina reparacijska politika bankrotirala popolnoma.. Re-paracijiski sistem, kakor ga uvajajo mirovne pogodbe, je kratkomalo neiz-vršljiv. Različne komisije . lahko še nekaj časa hodijo okrog s papirjem in svinčnikom, gotovo je to, da Madžarska ne bo mogla, plačati reparacij. Po govoru ministra Kallaya je bil sprejet budžetni prcvizorij. ✓ ■ . •" . . Dnevna kronika. — Kraljeva dvojica še ne odpotuje. Nasproti vestem, da kralj in kraljica prve dni avgusta zapustita Bled, poroča »Slov. Narod«, da na merodajnem mestu na Bledu ničesar ne vedo o nameravanem odhodu z Bleda. — Kralj in kraljica v Celju. V pon-deljek popoldan sta se z automohilom nenadoma pripeljala v Celje kralj in kraljica. Ustavila sta automobil v bližini gostilne Kavčič na Ljubljanski cesti, kjer sta stala približno četrt ure. Nabralo se je takoj precej občinstva, ki ju je presrčno pozdravljalo. Kralj in kraljica sta se na to peljala dalje ter bila tudi v Rogaški Slatini. — Smrtna kosa. V občini Verjane pid Sv. Trojici v Slovenskih goricah je umrla po daljši težki bolezni ga. Alojzija S četa, v starosti 50 let. Rajna je bila dobra gospodinja in pri svojih sosedih splošno priljubljena. — Jugeslov. akad. društvo »Triglav« sklicuje sestanek delegatov centrale in podružnice ter Starejšinske zveze dne 8. avgusta ob 9. uri zjutraj v gostilni Narodnega doma v Celju. Ker je zadeva jjako važna,' prosimo za sigurno in točno udeležbo. — najbrže tudi nikoli ne bodo mogli otresti. Anglež o bodočnosti nemške drame. Berlinski poročevalec »Manchester Guardiana« je obljubil nedavno v svojem listu obširnejše poročilo o nemški drami. V tem poročilu očrtuje evolucijo nemške dramatične umetnosti od Hauptmanna in Wedekinda do Kaiserja in Tollerja ter prihaja do interesantnih zaključkov: »Bodočnost nemške drame je docela nejasna. Najboljša sodobna dela pripadajo nedavni prošlosti, a manjše število del obdelujejo misel, ki je proti vojni in »kapitalizmu«. Radi tega današnja reakcija tudi ni po-voljna za umetnost. Pred vojno je bilo Monakovo najliberalnejše mesto Nemčije ter radi tega tudi centrum umetnosti. Danes pa je to mesto najkonser-vativnejše v celi državi ter radi tega tjudi najbolj neplodno, tako v slikarstvu, kakor tudi v pesništvu. Berlin, Frankfurt in Kolin so ga daleko prekosili. V Budimpešti, najreakcijonar-nejšem mestu Evrope je umetnost nrrtva, dočim v Moskvi, kjer vlada tolik teror, cvete. V Nemčiji se polagoma izgublja revolucijonarno zavzetje, zamira revolucijonarno gibanje, ne da bi bilo stvorih) kakršenkoli nov red, ki je za umetnost neobhodno potreben. Isto se more reči o nemški drami, ki stoji med dvema perijodama, med ono prešlo, dovršeno, ter ono bodočo, iipvo, ki še sploh ni pričela.« Razstava Picassovih' slik v Pragi. Češkoslovaški umetniški klub »Manes« bo priredil a septembru v; Praad raz- — Nesreča z lokomobilo. Posestniki Al. Rajhu v Ljutomeru se je na cerkvenem trgu prevrgla nova lokomobr la za mlatilnico, ker se je vtrgala ve* riga pri eoklji. Škoda je precejšnja m zdaj v času ml at ve posebno občutna. — Neznani tatovi so vdrli pretekli teden v lokal tvrdke »Eseim« v Ljutomeru ter odnesli za par stotisoč kron manufaktumega blaga. O storilcih ni dosedaj • pravega sledu. — Legar v Savinjski dolini,. Zadnje dni se je pojavilo v Št. Pavlu pn Frc-bqjdu, v Laškem ter v Žalcu več slučajev obolenja na legarju. — Klub naprednih akademikov v Celju priredi o priliki svojo 15-letnic< 9. septembra t. 1. dopoldne veliko služnostno zborovanje, zvečer pa elitni ples združen z narodno veselico. — Stodvaintridesetleten starček. -To dni se je oglasil pri varšavski P° lici ji starec Meeislav Krasinjskij leI javjl, da mu je v tramvaju ukrade nekdo 60.000 poljskih mark. Ko sc S* vprašali, kdaj- je bil rojen, je mim0 odgovoril: »Leta 1790.« Policijski uradniki so mislili prvi trenutek, da se žaku blede, toda pozneje so se proprc' čali, da govora resnico, bil je res 1. 1790. ter je torej star 132 let. sinjiski se je 1. 1809. boril v Rusiji t^v -še dobro spominja, nesreče na Beresid , L. 1830. se je boril na strani Polj»b°, za osvoboditev, toda Rusi so gn in poslali v Sibirijo, kjer je preživel let. Pozneje je vstopil v rusko vok-' ter bil v raznih bojih trikrat ranF Vse življenje je živel zelo zmerom b diti je priči komaj s 30 letom. Vis0! starost pa je sploh že ».privilegij* gove rodbine, njegov oče sam je do°» kal 107 let, njegova mati pa 97. Dopisi. Sv. Lenart v Slov. gor. Tukaj ie P. redilo pretečeno nedeljo »Društvo J gosi. akademikov v Mariboru« večer prireditev s prav bogatim program0. Burka »Gospod Senator« je uspela* vrstno, uloge so rešili akademij*"" zvezi zalih gospodičen, ki so jim d1 beznivo pomagale, prav dobro. Celom® uspeh igre je bil hvalevreden! Saj im®' mo pač nmiokedaj zunaj, na deželi liho videti in občudovati prireditve ujb šik visokošolcev — zato želimo, da se nas na deželi vrti akademiki ved# spomnili in nam pohiteli gladit dok časne ure. Slišali smo tudi nekaj P srnic, ki so donele v tako krasnih k® meničnih glasovih’ po sokolski. Šem* narški dvorani. Z simpatijo in navd . šenostjo jim je sledilo občinstvo in ^ j komur je žal, ki se dobro uspele PLkj ditve ni udeležil in je pozneje sk;s ’ Kako prijetno in zabavno je bilo t8i gori na hribčku, kjer stoji tako P sno in samozavestno nas Sokolski d0^ stavo Karakterističnih' slik’ Pabla ssa. Picasso je eden najznačiln posjrežljivo moštvo, nadalje p0(^ ia-vnim korporacijam, zavodom, jigf 111 ’n zasebnikom, ki so s svo-? velikodušnimi darili omogočili pori™ rfv mladine, ter vsem požrtvoval- vmajm, so S0^0l°va^e pri poso- Pem?’ 1 - src-ib mladine so si ustvarili ea-L InWv spomin, ki jim bodi najlepša Dohodki: Ptujski okrajni zasl« 1 P K' krajni šolski svet Ptujem SfKJO K, ptujska mestna obrisi R. krajni In zasebnikih 15.440 K. skupaj n' K. Izdatki: Za klobasice 11.634 ’Za žemlje 6000 K, za godbo 1800 Iv, 570S°t298 K’ skupa* 19,732 K 0staiiek p.. K se daruje dijaški kuhinji v Kačuni so na vpogled pri rav- P^tvu državne' realne gimnazije v V ^ redna seja občinskega sveta. (Nadaljevanje.) Maribor, 1. avgusta 1922. a*uatično društvo v Mariboru — najemnik Narodnega gledališča. tv0Gmajni polurni zakasnelosti o-ofc ZuPaa nadaljevanje V. redne seje Vj/^kega sveta. Vsled:. razpusta tvrcn?aler~ und Kasino-Vereina« preide o^^Phiženje tega društva v last mestne pr3ll9‘ Ker občina sama ne more u-8'ledailišča, namerava oddati odno gledališče Slovenskemu dra-dev -vemu društvu v zakup. Po toza-dosedanjih pogovorih med za-■vil društva in občine se je 'sestane °enutek pogodbe. Društvo prevza-stor^ k gledališču pripadajoče pro-0z- 6 i11 inventar za gotovo dobo let. Z jem01?1 na fihančne težkoče naj bo napa Illilla, n^a* Dramatično društvo 5kirl"aif*ra' zajaim^iži obstoj gledališča, ■vila za vprizoritev dovoljnega šte-Predstav na zadostni umetniški vi-Wi' ^Pravo se določi poseben kura-•tov Z katerega izvoli polovico članov °bči° ainaiiČDO društvo, polovico pa m. 3,Ua\ Predseduje naj vsakokratni ^j*teednik dramatičnega društva. Po-Vria inventarja plačuje društvo, ijv, °Pj® pa vzdržuje mestni, občina. plača najemnik. $6, Vr3: s’vet- Slanovec je bil mnenja, majbP mvontar v 20 letih, kakor dolgo P°®°dbo, manj vreden, da ni b0 ^P’0,'ffaranoije za -predstave in da ^ občina primanjkljaje sama V 01 podpore. Zato naj občina P^ovzamc vodstvo in upravlja tavri -18?0 -v ^tni režiji župan ga je češ, da ni dovolj poslušal, kp,-.' ,akun je bil mnenja, da se po-v^ada hoji bodočega občin-lažn^sv.ela’ ^ b° Preveč nemški. To-Venri!0 -1®* da se tega ni bati, ker Slo-napreduje. Nem-rdftX:_ manj, boje pa se pred Po d?aw^rom- (°b domišljija!) g* vajetih letih bo imel Maribor či-urugo lice in zato naj bo predsed- nik kurat or i ja vsakoliratni župan, ne pa predsednik dramatičnega diuištva. (G. Bahun menda upa, da še postane župan!) ker bo sicer imelo dramatično društvo v kurator-iju večino. Dr. Leskovar je opozarjal na to, da se je že svoj čas prigovarjalo, naj prevzame občina upravo gledališča. Vzdrževanje brez deficita je nemogoče. G. Bahunu pa ni šlo v glavo, zakaj ne bi imela občina večine, kljub temu da je najemnik Dramatično društvo, o katerem nič ne ve, kdo in kaj da je, kakor se je izrazil. (To je zelo verjetno!) Nasvetovali so mu, naj pristopi k društvu in naj mu pridobi toliko članov iz svojih vrst, da bodo imeli večino v društvu. Kljub temu jo vztrajal pri tem, naj bo župan predsednik kuratorija. Predlog je pri glasovanju pogorel. 0-snutek pogodbo se odobri s spremembo dobe, ki naj se primerno skrajša. Finančno-gospodarski odsek. Ker je država ustavila pobiranje veseličnega davka pri športnih prireditvah, prosijo tukajšnja športna društva, naj se ukine pri teh prireditvah tudi občinski davek. G. župan pa jo bil drugega »subjektivnega« mnenja. Pripovedoval jo gospodom občinskim odbornikom o neki prireditvi, na katero ga js povabil športni klub »Maribor«, pa je moral plačati za sedež 15 dinarjev, kar se mu zdi gotovo preveč. Zato naj le plačajo davek in. naj se prošnja odkloni. Občinskr svetniki, tudi njegovi pristaši so nekam čudno gledali. G. Slanovec so je temu nazira-nju uprl, g. Bahun pa je Skušal g. županu pomagati iz toga položaja ter u-daril po mladini, češ, da se nič ne uči, zanemarja šolo, in se obregnil tudi na učitelje, da se ne oglase proti temu. Poučili so ga, da se jo to že davno zgodilo. Podžupan Roglič je omenil, da gradi izstradani Dunaj stadijon za 620 milijonov kron, dočirn mariborska občina za športna društva ni storila še prav nič. Predlaga, da se prošnji ugodi. Predlog je bil sprejet. Mestni pometači prosijo za zvišanje mezd, uvedbo angleške soboto in 8 urnega delavnika. Zahteva angleške sobote (prost popoldne) se odkloni, dovoli pa se 20% zviš. mezd in uvedba Burnika, ker to zahteva tudi zakon o zaščiti delavstva. Pravni odsek. Mestna občina je svojčas tožila južno železnico za povračilo škode, nastale gospodarskemu uradu vsled tega, ker je pri neki pošiljki manjkalo 70 vreč moke. Originalne plombe so bilo poškodovane. Prodajalec pravi, da je pošiljko v redu odposlal. Juž. železnica je svoj čas ponudila'poravnavo ter hotela plačati polovico škode.' Ker glavne priče, prodajalca moke ni mogoče najti in se razprava radi tega ne more vršiti, predlaga odsek, naj se ponudba južne železnice sprejme. 'Predlog se odobri. Družba za zgradbo magdalenske cerkve je svojčas kupila od mestne občine parcele v smeri podaljšanega mosta. Pokrajinska vlada je poslala pogodbo občinskemu svetu v odobritev. Kupna cena se je takrat določila na 100 K za kv. m. G. Bahun predlaga zvišanje na 400 K Podžupan Roglič je mnenja, da bo občina stavbišča sama rabila. Radi tega predlaga, naj cerkev, ki ima sosedno parcelo, odstopi občini enako velik ded te ^parcele. Predlog so odobri. * Nek gostilničar, ki je bil radi po-nočnjaškega davka kaznovan z globo 90 din., je vložil priziv. Tožba trdi, da je imel dotični gostilničar gostilno ob 10. uri zvečer zaprto, ob pol 11. pa jo »zasačil« občinski organ sedem gostov, ki so prišli iz gostilne ter jih je na cesti ustavil radi davka. Trije so odšli in niso hoteli plačati, dočim so ostali štirje plačali. V ugovoru se pravi, da gostilna ni bila zaprta, in da organ ni-’ ma pravice, zahtevati od ljudi na cesti potrdila, da so plačali davek. Občinski svet je ugovor zavrnil in se postavil na stališče, da imajo organi pred gostilno pravico, kontrolirati davek. Po sprejemu več oseb v občinsko zvezo je župan ob 10. uri zaključil javno sejo, na kar se je vršila še tajna seja. Darujte za ,SkIad otroške bolnice1 v Mariboru. Mariborske vesti. Maribor. 2. avgusta 1922, m f Fridoliu Kavčič, Dne 1. avgusta je umil v Mariboru gospod Frido-lin Kavčič, polkovnik v p. Bil je znan kot pisatelj že izza SOletih; dopisoval je skoro vsem slovenskim listom in izdal tudi sam nekaj slovenskih knjig. Bil je navdušen Jugosloven in ni nikoli zatajil svojega- slovenskega poko-ljenja tudi kot avstrijski častnik. Kot mladi poročnik se je navzlic takratnim razmeram v Mariboru udeleževal vseh prireditev mariborske čitalnice, čije član je bil, dasivavno je bila to strogo prepovedano in jo bil vedno v nevarnosti za svojo eksistenco. Kot aktiven častnik jo na Dunaju prirejal slovanske večere ter se je povsod priznaval odkrito in pošteno, da je sin slovenske matere in domovine. Katerikoli Slovenec se je zatekel k njemu, vsakemu je iz srca rad pomagal ali. vsaj skušal pomagati. Z velikim navdušenjem je zasledoval jugoslovenski pokret in so kot eden prvih vrnil v domovino, žal že s kaljo bolezni. Naj mirno počiva v slovenski zemlji, katero je vedno ljubil z vso iskrenostjo svoje blage duše . . m »Straža« in njen poročevalec postavljena na laž. V notici »Obsojeni občinski »svetniki« poroča zadnja »Straža«, da je moral obč, svetnik g. Weixl plačati kazen. Obč. svetnik g. Weixl je na včerajšnji seji vprašal župana, kako pride »Straža« do tega, da poroča o tern, ker se ime pri razpravi sploh ni imenovalo, drugič pa g. Wei:d sploh ni bil kaznovan in je ta trditev »Straže« popolnoma zlagana. Zupan je odvrnil, da on ni imenoval nobenega imena, Iz tega torej sledi, da sedi »poročevalec« »Straže«, ki ‘pri sejah ni navzoč, med občinskimi svetnikih Zato so metnda »Stražina« poročila tudi tako »žegna-na!« —• m Osebna vest. Za sodnika višjega deželnega sodišča, ljubljanskega je bil imenovan g. dr: Makso Žnuderl. m Klub mariborskih novinarjev. Danes zvečer ob 20. uri k kavarni Rotovž obvezna seja z važnim dnevnim redom. Točen prihod! m Hinterlechnerjev naslednik »Slovenski Narod« izve, da bo naslednik odpuščenega tržnega nadzornika Hin-terleohnerja živinozdravnik dr. Sirk. Mi danes samo beležimo to vest. m Za Jugosfov. Matico je daroval g. Florijan 10 dinarjev. Posnemajte. m Ljudska univerza ugotavlja, da ni v nobeni zvezi s predavanjem g. pr. Bostuniča o občevanju z duhovi, kakor poroča nek ljubljanski list. Predavanje o tem predmetu se ne bo vršilo v njeni predavalni dvorani, lahko se pa predava o predmetih, ki so manj subjektivni in enostranski. Toliko na znanje prirediteljem in občinstvu. m Izdajanje potnih listov. Z ozirom na vroč poletni čas in male uradne prostore jo policijski komisarijat odredil, da čakajo stranke, ki zahtevajo potne liste, na hodniku. To seveda ni nikaka »šikana« občinstva, temveč se hoče na ta način preprečiti gnječa in omogočiti hitrejše poslovanje urada za izdajo vizumov in potnih listov. m Pevci Glasbeno Matice in »Drave« so poživljajo, da se sestanejo jutri v četrtek dine 3. avgusta ob % 18. uri 'pri mrtvašnici na pokopališču v Pobrežju, da se poslovimo od pok- veleza-služnega jugcslovensk. častnika, polkovnika Fridolina Kavčiča, Dev. Pre-mrou. m Sprejem strank pri mariborskem županu. Mestni magistrat nam sporoča, da_ župan od 3. avg. 1922 naprej do nadaljnega, ne sprejema nobenih strank. m Zdravniško društvo v Maribora. ponovno opozarja na prvi izredni občni zlbor, ki se vrši v četrtek dne 3. avgusta t. 1. ob 19. uri ,v hotelu Union v Celju. — . ! , • , m Ponočnim razgrajačem stopa policija trdo na prste. V nedeljo je bilo »shranjenih« 10 razgrajačev. Kazni, ki se jim naložijo, so seveda precej občutne. Med tednom beleži kronika dnevno dva do tri, ob sobotah j,n nedeljah pa število navadno naraste. vm V službi ponesrečil. .361 etui kurjač južne železnice Simon Ranner je pri vstopu na lokomotivo padel tako nesrečno, da si je zlomil več reber. Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč ‘ tac aa .Txranflli.ni) v. bolnica. Stran o« m Nesrečen padec. 10 letni Avgusl Mayer je pri igranju na cesti padel te: . si pri padcu zlomil levo ključno kost Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. m Izprijence. lSletni ključavničarski učenec Nikola Peter iz Maribora je bil pri svojih sorodnikih na Dunaju, da se tam izuči svojega rokodelstva Fant je prišel v slabo družbo, kjer ea je popolnoma izpridil. Nekega dne je izginil od svojih sorodnikov. Ž njim pa so izginili razni predmeti, kakor pe-1 rilo, obleka, razna zlatnina in bančna nakaznica na 50.000 aK. Sorodniki ed takoj sumili, da jo je pobrisal v svoje domovino. Tu so ga kmalu izsledili. Seveda jo med tem že vse zapravil. Oddan je sodišču, kjer bo sprejel kar mu gre. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. — im Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —< Dnevno koncerti. Sokolstvo. o Redne vaje. Poživljamo vse brate, kateri se udeležijo vsasokolskega zleta v Ljubljani na. redovne vaje dne 3. in 5. tega meseca, vsakokrat ob 19. uri (7. uri zvečer) v telovadnici drž. realko Te redovne vaje so brezpogojno obvezne za vse brate netelovadce kakor tudi telovadce, kateri se hočejo udeležiti sprevoda v Ljubljani. Vaditeljki zbo’r ■ ■ - — ^ 1 Gospodarstvo. g Graški semenj 1922! (26. avg. de 3. sept.) Drugi Graški semenj z vzorci, ki se letos vrši koncem poletja, ima sličen smoter kot lanska prireditev, ki je končala s tolikim uspehom. Graški semenj ima osobito namen, pospeševati in utrditi gospodarske odnošaje medi Štajersko in sosednimi pokrajinami Jugoslavije. Že ob Graškem semnju 1921. se je obnovilo in ustanovilo veliko trgovskih odnošajev na industrijskem, obrtnem in merkantilnem polju tu-in onkraj meje. To dejstvo izpod-buja semenjsko vodstvo vztrajati na srečno ukrenjenem potu v trdnem zaupanju, da bo vedno bolj razvilo irt poživilo gaspodarsiki promet med sosednima državama. Posebno važnost pridobi Graški semenj 1922. vsled tega, ker se bodo znatno povečale in razširile vse strpkovno skupin©, ki so namenjene poljedelskim potrebščinam, zlasti torej oddelki za poljedelske stroje, naprave in orodja. Tako se bo osnovala v; velikem, obsežnem sejmu z vzorci posebna prireditev: poljedelski semenj1, ki se -ne sme primerjati z običajnimi1 poljedlskimi razstavami in tvori neka--ko novotarijo na tem polju. 2e dose-dajne zglasitve iz krogov strojne in lesne industrijo in železne obrtnosti o-pravičujejo sigurno nado, da bo tvorila ta posebna prireditev veliik, do najmanjših podrobnosti popolen arse-, ual vseh onih strojev, strojnih delovi in naprav, kakor tudi vseh orodij, k| jih potrebuje jugoslovanski kmetova« lec, da izpopolni svoje gospodarstvo,, povzdigne njegovo izdatnost in poveča/ vrednost žetve. Isto se lahko trdi <5 onem oddelku poljedelskega s^ma, ki se tiče -mlinarstva: mlinarski stroji,^ mlinarske potrebščine vsake vrste,I mlinski kamni itd. se bodo našli v bogati izbiri. Tudi za jugoslovanske posestnike vinogradov se bode dobro iz-j plačal poset Graškega sejma 1922. Brizgalnico proti peronospori, sadne hf poljske brizgalnice, aparati za žvep-Ijanje, za žganjame itd. najboljše kakovosti lw>do razstavljeni v največji izbiri. Podali smo pa le s tem na kratko, kaj zamore nuditi kmetovalcem' Graški semenj 1922. Razen poljedelskih' potrebščin namreč, v najširšem obsegu, bodo lahko kupili posetniki v svojo 'popolno zadovoljnost vse potrebščine za gozpodarstvo in lesno in div strijo, predvsem raznovrstne žage, oir- ' kulame žage, žagarski material itd. —< Končno bo imel kmetovalec priložnost, da se preskrbi z vsem, kar potrebuje zase in za družino, za hišo, kuhinjo in hlev. V' tem oziru nanaša poljedelski semenj tudi na druge skupine in razstavne oddelke, tako na skupino za tekstilno blago, perilo, konfekcijo ia kJjpbiike. »1*0 omaii SeanenjisKi ura3 smatra, za' največjo ražnost, da pride kolikor mogočo veliko posestnikov in trgovskih interesentov fe sosedne Jugoslavijo na Grašiči (iemenj ter stremi za vresničenjem lanskega programa, namreč za ustanovitev gopodarske posredovalnico na južni in južmo-vzhodni avstrijski meji, za katero l>i bilo obmejno mesto Gradec najbolj primerno. Vsa pojasnila pri Semenjskem uradu »Grazer Messe-A/mit«, Graz, Burggasse 13. g Kontrola deviznega prometa se bo t novim finančnim zakonom poostrila. Finančni minister bo imel pravico, postaviti na vsako borzo državnega komisarja, ki bo kontroliral poslovanje z devizami in valutami. Tudi se bodo morali prijaviti ministrstvi! vsi de- narni zavodi, ki kupčujejo z devizami in valutami. g Povišane in novo izvozne carine. Finaoično ekonomski ministrski komite jo v seji 27. t. m. sklenil, da se s 1. avg. izvozno carine sledečo povišajo: za pšenico in rž na 50 Din. za 100 kg. (doslej 30 Din.), za oves in -ječmen na 20 Din. (10), za opij na 800 Din. (500), ?a svinjsko mast na 300 Din. (150), za ni, zbog ograničenja prometa, brzojavno zaprosila Direkcijo državnih železnic v Zagrebu, da so izpireraeni odredba o prometnem ograničenju z dne 17. julija t. 1. Na to vlogo je dobila obvestilo, da je ves promet v smeri Vzhod— Zapad popolnoma prost. g XII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanja limeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dno gosjo mast na 400 Din. (200), za jajca 31. 7. 1922. Od našega zadnjega poroči na .100 Din. (200). Nanovo se uvedejo • ]a zamoremo o stanju himeljskih nasa-carine: za jedilno olje (200 Din.), za • o oživela poca3lj ker že prihajajo kupci. —• Važn® Hmeljarsk odruštvo je tudi letos Vr-skrbelo hmeljskim obiiravcem polovic® vožnjo na progah: Brežice, Zidani d®*? Maribor gl. k., Marenberk—-Vubreft Zagorje, Zidani inost in Rogatec—Grfr bolno. Legitimacije se dobe pri drus venem vodstvu v Žalcu. g Izvoz drv je tekom tega leta našal z Jugoslavjje. 500.000 vagon°Vl od tega jo dala Slovenija 300.000 V#1 gonov. g Žitni trg v Zagrebu 26. t. m.: ra pšenica 1560--1580 K. nova 1500 Jv rumena koruza 1250—1260 K, bela 11 f —1200 K, moka (0) 23.75-24 K, st. -22.75—23, št. 6 2.50—22 K. Bernhard Kellermann: PREDOR. Roman. (Dalje.) (26) Železničarsko pevsko društvo „Krllato kolo“ redi 6, avgusta v gostilni „Fuatiganr>ka pivarna**, Mlinska VRTNO VESELICO Maud je bila ponosna, da je Maca Allana žena! Kretala se je navdana z nekakim tihim zanosom. Dobro ii je delo, ko so ga časniki nazivali »zavojevalca podmorskih celin« in hvalili njegovo .velcurnnost in njegovih drzovitost zamiselkov. Sicer še ni bila povsem privajena činjenici, da je Mac sedaj iznenada slaven mož. Kdaj pa kdaj ga je ogledovala vsa začudena in spoštovalna. Potem pa sc ji je razodelo, da jc prav takšen ko prej, preprost, prav nič nenavaden. Tudi jo je navdajala bojazen, da bi njegova veličajnost v ljudeh ne pobledela, ko bi zvedeli, kako preprost je pravzaprav v svojem bitju- Marno je zbirala vse sestavke lin dnevniške beležke, ki so se tikale predora in Maca. Kdaj in pa kdaj je stopila tudi v kinematografsko gledališče, če jo je pot baš vedla mimo, da vidi samo sebe, Maeovo »wife«, kako stopa v Tunncl-City iz avtomobila in frli v vetru njena svetla halja prahovnica. Novinarji so porabljali vsako priliko, da jo intervjujejo, in Maud se je od radovanja smejala, da bi skoro umrla, iko je naslednjega dne v časopisu našla članek: »Mac-ova žena pravi, da jo on v> vsem Newyorku najboljši mož in oče.« ' Čeprav si ni priznavala, ji je bilo ljubo, ako so jo ljudje nakupavajočo po prodajalnicah zvedavo ogledovali, in bilo je veliko zmagoslavje njenega življenja, ko je dala Ethel Lloyd na Union-Squaru svoj ,voz u-Staviti in jo je pokazala prijateljicam. Kadar je bil lep dan, je izprevažala Editho v elegantnem pletencu po bronškem parku in potein sta vselej ogledovali živalnjak, kjer sta se dobrovoljjli po cete ure pred opičnjaki, in sicer se ni radovala Maud nič manj ko njeno dekletce. Ko pa je prišla jesen in so se dvigale iz vlažnih bronških tal megle, je bilo to zabavanje pri kraju. Mac je obljubil, da izprovedc o božiču tri dni — ne da bi količkaj delal! — do kraja in samo z njima, in Maudi se je radostilo srce že tedne poprej. Prapi-kovala bosta povsem tako kakor o prvem skupnem božičevanju. Hobby pridi na drugi praznik, pa bodo igrali bridge, dokler ne počepajo. Maud si je zmisjila za. te tri dtii spored brez konca in kraja. Ves december ni bilo njenega moža res da skoraj nikoli na izpregled. Allan je bil sleherni dan zaposlen pri posvetovanjih s finančniki, ker so pripravljali finančno kampanjo, ki naj bi se otvorila v januarju. Allan je potreboval — pred vsem drugim! — Čedno svoto treh milijard dolarjev. Pa ni podvomil noben hip, da je ne bi dobil. Marsikateri teden so oblegali sindikatsko poslopje Časnikarji, zakaj novine so s to senzacijo dobičkarile sijajno. Kako se bo predor gradil? Kako upravljal? Kako se bo z vrtincem priskrboval zrak? Kako sc je preračunila predmorska krivina? Odkod to, da bo predorska krivina, .vkljub malim ovinkom, za petde-setinko krajša nego uamorska pot? (»Prebodi globus z iglo, pa spoznaš!«) — Vse to so bila vprašanja, katera so dražila obči/istvo marsikateri teden. H koncu se je po časnikih Še enkrat razvnela pravda zaradi predora hi se obnovila »predorska vojna« ter sc vo-jevala prav, tako srdito in prav, tako hrupno kakor prvič. • Protivniške novitie so razpostavljale po bojišču fznova svoja stara obrazložila; na nikomur ne uspe pre-dolbsti to neizmerno progo skozi granit in rulo, da Izključuje globina 4000 do 5000 metrov pod morsko površino vsako človeško storilo, da ne vzdrži neznanske vročine in ogromnega pritiska nobeno gradivo — da je predoru iz vseh teh razlogov usojena obžalovtf-; Kamatskl ovčil nja vredna propast. Prijateljske novine pa so ujasnje- i., p , , vala čitalcem tisočkrat vrline predora: čas! čas! čas! iLiptavski Primsen [Točnost! Varnost! Vlaki bodo vozili tako varno, ko , Gorgonzola, Roquefort po zemski površini — da, varneje! Zavisnosti od vre-;FJ. , , parmf,,aT1 mena, megle in vodnih prilik ni več in tudi ne nevar- J rarme^aii nostl, da koga nekje na oceanu požro ribe. Naj le pom- Ogis.ca salama la nijo pogibel »Titanica«, ko je smrt storilo šestnajst sto| Milanska salama ljudi, in usodo »Kosmosa«, ki je vozil štiri tisoč Nudi, p . .. Mnrtarfplla pa je sredi oceana prešel brez sledu! Ladje zrakoplov-!Bo,onJaka Mortaaeua nice ne bodo sploh nikolivpoštovene za množni pro- j LIJonska salama •met- In povrh tega je uspelo do danes šele dvema j Sardine, ovite sardelice zrakoplovnicama, preleteti Atlantic/ starela reč, za katero ni bilo več. nikakega zanimanja Nekaj novega je stalo tisti čas v ospredju; mednarodni polet okoli zemlje! Predor je bil pozabljen! To je bila Allanova namisel! Pozna! je svoje ljudi in je prav dobro vedet, da mu vsa ta prva oduševlje-nost ne bi .vrgla ni milijona dolarjev- Ko se mu bo zdelo, da je prišel pravi čas, upali sam drugo oduševlje-nost, ki je ne bo netila sama senzacija! V decembru je šlo po novinah nadrobno pojasnjeno izvestje, sposobno,*da se iz njega izcimi pomisel, kolik je doseg Allanovcga nasnutka: Pittsburg-Smelcing and Refining Company si je pridobila za vsoto dvanajst in pol milijona dolarjev pravico do vseh med graditvijo na dan izpravljenih tvarin, katere je moči s topilnim postopkom predelati. (Akcije P. S. R. C. so poskočile v šestem graditvenem letu za 60 odstotkov!) — V isti čas sc je objavila vest, da si je pridobila družba Edison-Bioscopr za milijon dolarjev izključilno pravico do fotografskega in kinematografskega snimanja posnetkov ves čas graditve. Edison-Rio je naznanjala s kričavimi lepaki, da kani »stvoriti neminljiv pomnik graditve predora, od prvega ureza z lopato do prvega Europa-Fiyerja, in tako izporočiti prihodnjim rodovom zgodovino največje človeške tvorine.« Da je namenjena, vse predorske filme najprej predvajati v Newyorku, potem pa jih razposlati po trideset tisoč gledališčih vsega zemeljskega obla. Bilo je nemogoče, izmisliti si boljšo reklamo za predor! Edison-Bio je začela svoj posel še isti dan in njenih dve sto ne\vyorških gledališč je bilo zasedenih do poslednjega prostora. : (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. C ^ Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. ■ pn- Hlica 3 petjem, plesom in prosto zabavo. 2$. uri. Vstopnina 3 Din., za člene 1 Začetek ob 16 , konec ob Din. 1316 2—1 Viziranje potnih legitimacij •(pasošev) pri vseh konzulatih izvršuje najhitreje in naj- zaneslivejše internacionalni biro „ROKS“ Beograd, Katiiava 7. 1309 2-1 Petne legitimacije se morajo pošiljati priporočeno. Mala oznanila. Učenec za Špecerijsko trgovino se sprejme. MiloS Oset. Aleksandrova cesta 45. 1299 2-3 Bančni uradnik ižfe raebli-rano sobo, po možnosti v sredini mesta, z električno razsvetljavo ter hrano. Cenjene ponudbe na upravo .Tabora* pod „it. 1297“. 1297 3-2 Sprejme ss več gospodov na hrano. Maistrova ul. 18., priti, levo. 1317 Sprejmem več gospodov na hrano. Srbska kuhinja. Samostanska ulica 13. 1320 Vzamem vsakovrstne šivanje za gospode in dama, staro in novo, po nizki ceni. Florjan, šivilja, Krekova ulica 4t. 18, dvorišče. 1311 2—1 Šivilja Išče lokal, če mogoče tudi stanovanje v sredini mesta. — Najemnina postranska stvar. Florjan, Krekova ulica št. 18, dvorišče. 1312 2—1 Mcblovana soba s pro.stim vhodom se takoj odda. Aleksandrom cesta 44; II. ndstr., desno. '4322 ISčem kovačijo v naisra. |Franc Tisobler, Ceršak, pošta St. Ilj. 1308 Mater©! Proda se nova spalna SO , Naslov; Maistrova ulica vrata 8. 1318 2 Plemenski prežičkj ’ 2-1 dajo v javm boru. bolnici v .1321 Na procSa] velika P°80‘ , _fj pranje. Maistrova ulica 1 hišnici. D? Izgubila se Je 1 t %r. Meljski cesti bela rot oro9i, bica. Pošten najditelj «• P ji da jo odda varnostni ^ na Aleksandrovi cM -„n5ti, vsebina je velike J®?. 0b' Denar si lahko najaiw) drži. 131* Dobro mleko in drugi m j izdelki se dobijo v M Ivana Golob, Sloven«* . j St. 16. I26b 10 Gonilni jermeni i? prvo vr»l ka 111 ga usnja v vsaki š'r^' kor tudi šiv. jn vezalo^ ■ meni v zalogi pri Ivan^v i3 vos, Aleksandrov# 063 1185 10—9 V brivnici »Union . . Glavnem trgu prv°vrstn nfi strežba in popolnoma„ 7.J rene. M' „ « Ako hočete pri današnji veliki ^ral v vaše otroke dobro rediti, zahteva) . vseh lekarnah, drogerijah in trgovl SALUBRA redilno moko za dojenčke in lescente, katera je najboljša, n*j in stane samo K 36*— škitlja z Dobi se v vseh lekarnah, droger‘lalJej, trgovinah. Preprodajalci dobijo ^1 jem odjemu 22% popusta. Glavna zaloga in ra2pejčavanje za Slovenijo pri Hmeiak in drug, Marib°r Slomškov trg 6. Priporočamo za gostilničarje in preprodajalce polnomastni: Polemendolski Trapistnl Tllslter Tiste dni ni bilo moči vi roke vzeti dnevnik ali časopis, ne da bi oko zadelo v besedo »predor« ter ,v, ilustracije in slike, nanašajoče se na predor.. V novembru so se vesti redčile In končno so preminile dočista. Sindikatski tiskovni oddelek se je zagrnil z molčljivostjo. Allan je bil Kradilfšea zaprl, pa je bilo nemogoče, priobčevati nove ilustracije. Vročica, ki so jo novine vznetile med ljudstvom, se je uhladila, in črez nekoliko tednov je bil predor za- Mesnate konzerve i. prava Švicarska gelatina po j»ko nukih dnevnih eenah pri Hmeiak i drug, Maribor SlomSkov trg. Zahtivajte cenike. Razpošiljanje po pošti in želcznici na vse kraje kraljevine. 1315 2—1 Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš blagi, iskreno ljubljeni in nepozabni seprog, oziroma oče, stari ače, brat, tast, zet in svak, gospod Fridojin Kaučič polkovnik v p. dne 1. avgusta 1922 ob 15. uri po dolgem, muka^lnem in nepopisno vdano prenašanem trpljenju mirno v GosDodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vr5i dne 3. avgusta 192^ ob 18. uri iz mrtvašnice pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 4. avgusta ob pol y* uri v frančiškanski cerkvi. > MARIBOR, dne 1. avgusta 1922. 1319 Žalujoče rodbine: Kaučič, Vončina, Brunet, Broscban, Politzer. Posebna naznanila se ne bodo izdajala. ijntnHr ia izdaiateli: Konzorcij -.Tabor«, —Tiska: Mariborska tiskarna d. d-