[58 IRAZNIHJ DKŽfl Štajerski brezposelni zapeljani od komunističnih agentov v Španijo. Oblast na Zg. štajerskem je odkrila obširno komunistično tihotapstvo z brezposelnrmi. Najbrž je že bilo zvabljenih na stotine štajerskih brezposelnih rudarjev in plavžarjev za vstop v rdečo milico na Španskem. V" Fohnsdorfu in v Zeltwegu, ki sta središči glede rudarstva ter plavžev, so ugotovili, da 80 delavcev ni prišlo po brezposelno podporo. Poizvedovanja so dognala, da so se priklatili na Zg. Štajersko komunistični agenti iz Čehoslovaške in so najeli brezposelne za komunistično milico v španiji. Delavci so dobili vozne karte in denar in so se odpeljali preko Švice ter Francije v španijo. Vzgledi vlečejo. V Nemčiji so raztegnili pred nedavnim vojaško obvezno službo na dve leti. Vzgled Nemčije je podžgal Francoze, da hočejo tudi oni upeIjati dve- in polletni vojaški rok. že nekaj dni stalno zaseda mešana vojaška kotnisija, sestavljena iz predstavnikov obeh zbornic. Glede potrebe podaljšanja vojaške službe so si edini vsi člani te komisije, različna mnenja so se pokazala le glede načina in meje tega podaljšanja. Sprava med Cerkvijo in Hitlerjeviin režimom v Nemčiji. Hitler je po Mussolinijevem vzgledu zastavil vse moči, da je zavrl val boljševizma in ga je prisilil, da ne upa javno dvisrati "¦l.-a.ve ir> o^v^vati Ijudskih mas. Do kako nečloveških dejanj ter grozodejstev se lahko spozabijo nahujskane komunistične množice, kaže dan na dan več nego dovolj Španija z grozno državljansko vojno. Divjanje boljševizma v španiji in v Rusiji proti lastnim vodilnim pristašem ie napotilo nemške škofe, da so izdali skupen pastirski list, v katerem je posebej podčrtana izjava, da je Cerkvi in državi v enaki meri na tem, da se ohranita evpropska kultura in krščanski družabni red proti judovski boljševiški nevarnosti. Na škofovski konferenci v Fuldi je bil imenovan odbor škofov, ki bo stopil v zvezo z vlado, da se premagajo težave, ki so ovirale sporazum med katoliško Cerkvijo in Hitlerjevim režimom. Upati je, da bo došlo do sprave med 25 milijoni nemških katoličanov in Hitlerjem. Na to spravo dela veliko tudi Mussolini, ki je Hitlerja prepričal, da je vendarle enkrat v korist evropskega miru in kulture, da Cerkev in vlada v Nemčiji složno sodelujeta v obrambo zoper največjgga sovražnika krščanstva in katoliške Cerkve. Dva tabora v Rusiji. Ko je dal diktalor sovjetske Rusije postreliti pred kratkera Leninovo gardo, je bil prepričan, da je zavrl, če že ne zatrl nevarno gibanje v vseh slojih, ki hoče dvigniti na površje na Norveškem v pregnanstvu živečega Stalinovega največjega nasprotnika Trockega. S krvniškim zamahom po vodilnih Trockijevih pristaših je dosegel Stalin ravno nsprotno! Rusija je danes razdeIjena v dva tabora, ki se bosta klala med seboi ^7 "*•'-¦¦* taboru je Stalin z močni- mi oddelki tajne policije ali čeke, ki nadaljuje z zapiranjem ter streljanjem trockistov, katerih že čaka po raznih ječah kakih 8000 na obsodbo. V drugera taboru so privrženci Trockega, ki so razpihali to gibanje med najvišje uradništvo, generale in vojsko. Uprlo se je že nekaj polkov in je komaj uspelo, da so čekisti z aretacijami in s postrelora oficirjev začasno ukrotili upornike. Stalin je s svojimi krvniškimi čekisti toliko na boljšem, ker še ima v rokah oblast, katero izrabIja za aretacije in streljanje nasprotnikov. Vstaja proti Stalinu najbolj divja v njegovi domovini, v Georgiji. Časopisje trdi, da se je Stalin v oklopnem vlaku odpeljal v Georgijo, da bi lastnoročno zatrl upor. Japonci izrabljajo splošno zmedo v EvfGpi v svojo korist. V času, ko je zaposiena Evropa sama s seboj in je njen pogled osredotočen v Španijo, in se v RuBiji borita dva tabora za vrhovno oblast, se približuje Japonska korak za korakom Bvojim ciljem na ozemlju vzhodne Azije. Japonci nameravajo skozi pokrajini Džehol in Suijan obkoliti zunanjo Mongoiijo. ki je podložna sovietski Rusiji. Japonska izrablja spretno napetost med evropskimi državami, ker je ne ovira ne Anglija in ne katera druga država pri njenem razmahu na Daljnem vzhodu. Japoncem je uspelo, da so v notrajnosti Mongolije ustvarili režim, ki je čisto naklonjen njihovim načrtom. Vladar te pokrajine princ Teh je poprej kolebal med Moskvo in japonsko prestolico Tokio, sedaj pa je čisto prestopil na japonsko stran. Japoncem gre za to, da bi dobili v svoje roke železnico, ki pelje iz Pekinga v Suijan in bi na ta način zabili klin med Kitajsko in pod sovjetskim vplivom stoječo zunanjo Mongolijo. V pokrajini Suijan, kjer so dosedaj mongolski poglavarji plačevali davek kitajski vladi v mestu Nanking, gradijo japonski inženerji ceste, moste, radijopostaje itd., pa tudi barake, ki zgledajo, da bodo služile za stanovanja delavstva, v resnici pa bodo to vojašnice. Japonci so se že polastili trgovine med notrajno Mongolijo in Kitajsko. Japonci gledajo z največjim zadovoijstvom, kako besni Stalin v Rusiji proti trockistom in se niti ne zmeni za prodiranje Japoncev skozi Mongolijo proti Baikalskem jezeru in proin Altai pogorju. Japonci imajo lahko igro, ker je Stalin v sedajnem položaju prisiljen, da osigura zapadne meje sovjetske Rusije proti Poljski.