LETNO POROČILO
I. MESTNE petrazrepne peške : UUPSKE ŠOLE V UUBUANI :
ZA ŠOLSKO LETO 1907-1908.
: NA SVITLO PAL SOLSKI VODJA ::
JAKOB DIMNIK
• '■ :c
.h ; -v*
'x J,
V UUBUANI, 1908
ZRLOŽILR I. MESTNR PETRRZREDNR DEŠKR LJUDSKR ŠOLR NRTISNILR „UÜITELJSKR TISKRRMR" V LJUBLjRNI
kP'TMGM"
ìSil;È:'ÌÌlfc:4
Cestir hrane Jožef I.
Letno poročilo
I. mestne petrcizredne deške ljudske šole v Ljubljani
za šolsko leto 1907./1Q08.
Ma svitlo da! šolski vodja
J ci kob Dimnik.
V Ljubljani 1908.
Založila I. mestna petrazredna deška ljudska šola.
Natisnila »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Vsebina.
1. Cesarjeva vladarska šestdesetletnica. Napisal Jakob Dimnik.
2. Šolska poročila. Sestavil šolski vodja.
M
Cesarjeva vladarska šestdesetletnica.
Napisal nadučitelj ./. Dimnik.
1.	Preljubi otroci!
„Otroci so najlepše in najljubše na svetu; čim starejši postajam, tem bolj ljubim otroke.“ Cesarjeve besede.
Avstrija bo praznovala dne 2. decembra letos velik in vesel praznik. Dobrotni Bog je dodelil Nj. Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. veliko milost, da praznuje dne 2. decembra 1.1. Svojo vladarsko šestdesetletnico. Ta redki in veseli praznik bo zopet pričal svetu, kako ljubijo in časte avstrijski narodi svojega dobrega cesarja ter dele ž Njim veselje in žalost.
Nj. Veličanstvo cesarja Franca Jožefa I. odlikujejo mnoge vrline in nebrojno dobrot je že delilo Njega za blagor Svojih narodov vneto srce. Naša država je za plodonosnega vladanja Njega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva vsled Njegove velikodušne naklonjenosti in podpore v vsakem oziru velikansko napredovala. Zato pa ga tudi ni vladarja, ki bi mu bili podložniki tako zvesto vdani in ga tako iskreno ljubili, kakor ljubimo Avstrijci svojega dobrega in modrega cesarja Franca Jožefa I. Ni čuda torej, da se veselimo Njegove vladarske šestdesetletnice.
Ako pa praznuje v „veliki družini“, kakor imenuje cesar Franc Jožef 1. našo državo, ta redki praznik tisti, ki se mu klanjajo milijoni vdanih in zvestih podložnikov in ki ga dičijo najlepše vladarske čednosti, ni čuda, da so z najčistejšo ljubeznijo in spoštovanjem napolnjena srca vseh podložnikov in zvesto vdanih otrok in da pozdravljajo z navdušenim veseljem srečni dan, ko je zasedel slavni habsburški prestol naš državni oče Franc Jožef I.
Šestdeset let vladanja pomeni nepretrgano vrsto skrbi, muk in trpljenja. A če kdo, je naš ljubljeni vladar v teh šestdesetih letih doživel toliko bridkih ur, da se čudimo Njegovim duševnim in telesnim krepostim, ki nosi ž njimi težko breme Svojega poklica, končuje 60. leto Svojega slavnega vladanja. Ne kakor slaboten starček stoji na krmilu državne ladije, temveč z mladostno, čilo roko drži neustrašen in neupog-njen to krmilo, vsem nam vzvišen zgled deloljubja, poguma in modrosti.
Da bi Ga nam Vsemogočni ohranil na slavnem habsburškem prestolu do skrajnih mej človeškega življenja, da bi Ga branil pred daljnimi viharji in trpljenjem tega sveta in da bi večerna zarja milo in ljubo obsevala maziljeno glavo Njega Veličanstva, — v teh voščilih se bomo družili v dan Njegove vladarske šestdesetletnice vsi zvesti in vdani podložniki Njegovi.
Tudi Vi, preljubi otroci, boste letos, posebno še v dan 2. decembra, imeli prelepo priliko, hvaliti ljubega Boga, ki je naklonil vsem avstrijskim narodom toliko srečo.
Veselega srca in polni hvaležnosti in hvale do Boga priznajte ta dan glasno:
„Mi vsi častimo, spoštujemo in ljubimo svojega preljubega cesarja, mi vsi Ga zahvaljujemo za Njegovo očetovsko skrb in milost, in dokler smo otroci, Mu bomo izkazovali zahvalo s pridnostjo in napredkom v šoli, ko bomo pa dorasli, Mu bomo pa izkazovali zahvalo z vedno večjo ljubeznijo do Njega in naše drage domovine Avstrije. Navdušeni bomo šli v boj za Njega in domovino, če bo to želja Njegova! Njemu bomo posvetili vse imetje in življenje ter molili iz dna srca:
Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!“
2.	Počitniška naselbina za ubožne otroke ljubljanskih
ljudskih šol.
V zdravem telesu biva zdrava duša.
Juvenal.
Počitniške naselbine so namenjene revnim, okrepčila potrebnim, slabotnim šolskim otrokom, ki so oslabeli vsled slabe, nedostatne hrane, vsled slabih, zatohlih in neprezračevanih stanovanj ali pa vsled prestalih bolezni. Skušnja pa uči, da se taki otroci najbolje in najpreje okrepčajo, če jih za nekaj časa iztrgamo iz teh nezdravih domačih razmer in jih pošljemo na deželo v kake gorate kraje, kjer se gibljejo v svežem zdravem zraku, se kopljejo, imajo zdravo stanovanje in tečno hrano. Po končanih počitnicah se vračajo taki otroci telesno in duševno okrepčani k študijam z ljubeznijo v srcu za krasoto narave.
Tudi v Ljubljani imamo med ubožnejšim prebivalstvom mnogo slučajev, v katerih morajo otroci večinoma prebiti v zatohlih, nezdravih stanovanjih. Te razmere so napotile občinski svet ljubljanski, da je ustanovil v proslavo 601 etnega cesarjevega vladarskega jubileja na predlog blagorodnega gospoda župana Ivana Hribarja počitniško naselbino za ubožno ljubljansko šolsko mladino ter kupil v ta namen Sangrad pri Cerkljah na Gorenjskem.
Misel o počitniških naselbinah obstoji komaj dobrih 32 let. Prvi jc sprožil to misel švicarski učitelj Walter Bion, ki je leta 1876. peljal pod vodstvom 5 učiteljev in 2 učiteljic 68 revnih in bolehnih šolskih otrok iz Curiha med počitnicami v gorski zrak krasne Appencelske pokrajine, kjer so se v zdravem stanovanju v par tednih popolnoma pokrepčali. O velikih uspehih te počitniške naselbine se je prepričal tudi zdravstveni svetnik dr. Varrentrapp iz Frankobroda na M. ter je uprizoril v Nemčiji veliko agitacijo za ustanovljenje počitniških naselbin. Že 1. 1878. se je osnoval v Frankobrodu odbor, ki je ustanovil počitniško naselbino ter poslal med počitnicami 97 bolehnih in slabotnih dečkov, starih 9 do 14 let, v osmih oddelkih pod nadzorstvom osmih učiteljev v Vogelsberg in Odenwald. Stroški za vsakega otroka so znašali 30 K. Naslednje leto so poslali v to počitniško naselbino že 85 dečkov in 48 deklic. Uspehi so bili zopet nepričakovano ugodni. L. 1876. so ustanovila svoje počitniške naselbine mesta Draždani, Stuttgart in Dunaj; 1. 1880. pa Berlin, Halle, Lipsija, Bremen, Kolonj, Magdeburg in Breslau. Leta 1881. je imelo že 30 mest svoje počitniške naselbine s 3070 otroci. Počitniške naselbine za ubogo šolsko mladino so se od leta do leta bolj razširjale, tembolj, ker so jih podpirali visoki dostojanstveniki in raznovrstna društva za vzgojo otrok. Seveda, otroci z nalezljivimi, gnusnimi in neozdravljivimi boleznimi se ne smejo vspre-jcmati v počitniške naselbine, ampak edinole slabokrvni in slabotni otroci. Zato je potrebno, da vsakega otroka poprej preišče šolski zdravnik.
Obleko in druge potrebščine za počitniške naselbine preskrbe otroku navadno starši sami. Na Nemškem n. pr. je predpisana dvojna obleka, dva para črevljev, tri do štiri pare nogavic, srajce, robci, pokrivalo. Če so pa starši le preubogi, pa priskočijo na pomoč razna društva.
Pa ne samo v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, v Švici, v Italiji, na Francoskem, v Belgiji, na Angleškem, na Danskem, v Ameriki (Buenos-Aires) so se udomačile počitniške naselbine za slabotno in ubogo šolsko mladino. Pred Nemci so pa začeli s počitniškimi naselbinami Rusi, in sicer za srednješolske dijake svojih velikih mest. Zaradi okrepljenja zdravja odkazujejo dijakom na takih naselbinah razna kmečka opravila.
Iz počitniških naselbin došli otroci kažejo več življenja in živahnosti v sebi in imajo več veselja in poguma do učenja in dela. Zdravje se takim otrokom tako utrdi, da potem laglje kljubujejo nezdravim domačim razmeram in marsikaterega slabotnega otroka je počitniška naselbina rešila prezgodnje smrti.
Pa tudi v duševnem oziru so pokazale počitniške naselbine blagodejen vpliv. Duševni obzor se otrokom razširi ter vzbudi se jim vsled bivanja v lepi božji naravi, v gozdu in na gorah čut za lepoto. Red in nadzorstvo, ki ga uživajo otroci v teh naselbinah, vplivata blago-
dejno na značaj otrok. Navadijo sc na pokorščino, red, snago, česar doma nimajo. Skupno bivanje v počitniških naselbinah vodi otroke do spoznanja, da so še ljudje na svetu, ki se zänje brigajo ter vzbuja v njih čut hvaležnosti in zadovoljstva. Iz hvaležnosti za prejete dobrote so taki otroci tudi v šoli pridnejši, zakaj hvaležni spomin na vesele počitniške dneve jim ostane neizbrisljiv.
Že iz tega je razvidno, da so počitniške naselbine za revno in slabotno šolsko mladino jako velike koristi. Zato pa ljubljanski občinski svet pač ni mogel lepše proslaviti 60 letnega cesarjevega vladarskega jubileja kakor z ustanovitvijo počitniške naselbine za revno šolsko mladino ljubljansko. Po zaslugah in prizadevanju gospoda župana Ivana Hribarja je kupila mestna občina ljubljanska za počitniško naselbino Sangrad pri Cerkljah na Gorenjskem, ki stane z opravo vred 46.000 K; za vsakoletno vzdržavanje je pa proračunjenih 9000 K. Po celem poslopju je izpeljana elektrika. K poslopju spada velik vrt in dve parceli gozda. V poslopju so tudi parne, pršne in zračne (solnčne) kopeli. Za poslopjem je močan vrelec hladne in zdrave vode. Sob je 18; vse so suhe, zračne in svetle ter je v njih prostora za 150 odraslih oseb. Nadalje sta dve prostorni obedovalnici, dve kuhinji itd. Potemtakem je Sangrad kakor nalašč za počitniško naselbino za približno 150 otrok, ako se na nadzorovalno osobje in na postrežbo računi 10 sob. Otroci bodo imeli prostorno ograjeno dvorišče, senčnat vrt z lepo zaraščenim smrekovim in bukovim gozdom.
Kupna cena je sicer znatna za naše razmere, toda za blagor dece nepremožnih mestnih prebivalcev je mestna občina dolžna žrtvovati za tako nepodcenljivo socialno nalogo. Ime Sangrad se bo prekrstilo v Zatišje, ki bo otrokom kraj varnosti, miru in počitka, ki bo vzbujalo deci nado na počitniško življenje že med šolskim letom.
Z ustanovitvijo počitniške naselbine za revno šolsko mladino si je postavila mestna občina ljubljanska v srcih vseh mladinoljubov krasen spomenik in najlepše proslavila s to ustanovo za otroke cesarjev 60letni vladarski jubilej.
3. Otroška zavetišča.
Oče in mati sta me zapustila,
Ti pa, Gospod, si me sprejel.
Ps. 26. 10.
V Ljubljani imamo mnogo otrok, ki prežive ves čas izven šolskih ur brez nadzorstva. In tako se dogaja, da začenjajo taki otroci izostajati iz šole, se potepati po mestu, se izpridijo in vzrastejo v sramoto, nadlego in škodo sebi, svojcem in celi človeški družbi. Zgledov imamo dovolj, kako se na ta način izpridi mladina, v kako pokvarjenost zabredejo dečki in kako globoko so padle deklice samo zaraditega, ker so bili
brez nadzorstva v dobi, ko jim ga je najbolj treba. Za otroke te vrste imajo pa po raznih mestih otroška zavetišča. V Ljubljani še nimamo nobenega otroškega zavetišča. Zato je občinski svet na predlog gospoda župana Ivana Hribarja sklenil, da ustanovi v spomin in proslavo 601 etn ega cesarjevega vladarskega jubileja dve otroški zavetišči, in sicer se preosnujeta v ta namen sedanja otroška vrtca, ki ne odgovarjata svojemu namenu. Otroški vrtci bi morali pravzaprav sprejemati le otroke takih staršev, ki morajo hoditi na delo ter puščati otroke pod tujim nadzorstvom ali pa sploh brez nadzorstva. Pri nas pa ravno otroci takih staršev ne najdejo prostora v otroških vrtcih. V otroški zavetišči se bodo sprejemali razen otrok pred šolsko dobo tudi taki šoloobvezni otroci, katerih starši v boju za vsakdanji kruh nimajo časa nadzorovati in vzgajati svojih otrok.
Sicer se je začela zadnje čase sodna uprava s hvalevredno vnemo zavzemati za varstvo zanemarjene mladine. Tudi v Ljubljani se je osnovalo v zadnjem času tako društvo, kar pa seveda mestne občine ne odvezuje dolžnosti, da tudi ona posveti temu važnemu vprašanju vso pozornost. Ker je upati, da bo novo ustanovljeno društvo šlo mestni občini rado na roko, je sklenil občinski svet na predlog g. župana, da se mestni otroški zavetišči izročita v oskrbovanje in pod nadzorstvo mešanega odbora iz odposlancev omenjenega društva, iz požrtvovalnih dam in pa iz voditeljev in voditeljic mestnih ljudskih šol. — Zavetišči se bosta delili na dva oddelka: 1. za deco predšolske dobe, drugi pa za šoloobiskujočo mladino. V drugem oddelku se bodo otroci ob izvenšolskem času pripravljali za šolo ter se vadili v raznem za dom koristnem delu. Taki otroci bodo ostajali tudi čez poldne v zavetišču ter dobivali za neznatno odškodnino hrano. Na dom se bodo odpuščali šele zvečer, ko se vrnejo starši od dela. Zavetišče v Trnovem bo ostalo v poslopju, v katerem je sedaj otroški vrtec, a za drugi oddelek se bodo še najeli prostori. Zavetišče za kolodvorski okraj pa se bo premestilo v novo šolsko poslopje, ki se sezida na Poljanah. — Obe otroški zavetišči se otvorita že s šolskim letom 1909/10.
1. Učiteljstvo.
1. Izpremembe med šolskim letom. Glasom dekreta c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. septembra 1907, št. 794, je bila izprašana učiteljska kandidatka Franja Triller jeva imenovana za brezplačno šolsko praktikantko in glasom dekreta c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 5. februarja t. >., št. 106, pa za pomožno učiteljico na I. mestni deški petrazrednici. — Glasom dekreta c. kr. mestnega šolskega sveta z dne
5.	februarja t. 1., št, 106, je bil pomožni učitelj Rudolf Poljanec pri-deljen II. mestni deški osemrazrednici. — Glasom dekreta c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 15. februarja t. 1. je bila izprašana učiteljska kandidatka Antonvja Štamcarjeva imenovana za brezplačno šolsko praktikantko na I. mestni šoli, ki je pa dne 29. marca odišla v Hrastnik.
2. Službenostarostne doklade. Učitelju Josipu Pavčiču je bila priznana glasom dekreta c. kr. dež. šolskega sveta z dne 18. marca t. 1., št. 1327, tretja službenostarostna doklada.
3. Pomaknjenje v višji plačilni razred. Vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. decembra 1907, št. 6426, je bil nadučitelj Jakob Dimnik pomaknjen v prvi plačilni razred.
4. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta 1907 8.
Jakob Dimnik, stalni nadučitelj in šolski vodja, občinski svetnik, član kuratorija mestne slovenske višje dekliške šole in šolskega odbora za obrtne nadaljevalne šole, oskrbnik stalne razstave učil, razrednik
II.	a razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu, po 19 ur na teden.
Ivan Bele, stalni učitelj, usposobljen iz francoskega jezika za ljudske in meščanske šole in učiteljišča, razrednik IV. a razreda, je poučeval razen risanja vse predmete v tem razredu, po 21 ur na teden.
Juraj Režek, stalni učitelj, član c. kr. mestnega šolskega sveta, razrednik III. b razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 23 ur na teden.
Jakob Pretnar, stalni učitelj, razrednik IV. c razreda, varih zalogi ubožnih knjig, je poučeval razen petja vse predmete v tem razredu, po 22 ur na teden.
Luka Jelenc,	stalni učitelj, usposobljen za	meščanske	šole iz
I.	skupine, razrednik IV. b razreda, je poučeval razen	petja vse pred-
mete v tem razredu, po 22 ur na teden.
Jakob Furlan, stalni učitelj, varih zbirki učil, razrednik V. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 25 ur na teden.
Frančišek Galè, stalni učitelj, razrednik III. a razreda, je poučeval v	tem razredu vse	predmete, po 23 ur na teden.
Anton Čatež,	svetni duhovnik, stalni učitelj,	je	poučeval	v vseh
razredih verouk, po 18 ur na teden, Razen tega je pripravljal šolsko mladino za sprejem sv. zakramentov.
Karel Wider, stalni učitelj, razrednik I. b razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu in risanje v IV. a razredu, po 19 ur na teden.
Vendelin Sadar, stalni učitelj, varih učiteljski in šolarski knjižnici, razrednik II. b razreda, je poučeval do 15. februarja vse predmete v tem razredu in risanje v V. razredu ; od 15 februarja pa vse predmete v III. c razredu, po 23 ur na teden.
Josip Pavčič, stalni učitelj, državno izprašan na Dunaju za petje in klavir za srednje šole in učiteljišča, razrednik I. a razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu in petje v IV. b in IV. c razredu po 19 ur na teden.
Rudolf Poljanec, pomožni učitelj, razrednik III. c razreda je poučeval do 15. februarja vse predmete v tem razredu, po 23 ur na teden.
Franja Trillerjeva, pomožna učiteljica, razrcdnica v 11. b razredu, je poučevala od 15. februarja dalje vse predmete v tem razredu, po 19 ur na teden.
Šolski sluga: Martin Svete.
II. Štatistiški pre-
koncem šolskega
Ma ieri n jezik
Med letom jih je
Vera
U 00
111. a
111. b
111. c
554
677
679
672
Skupaj 677
Lansko
leto
493
638
637
632
627
gled učencev
leta 1907/8.
V poštno hranilnico je vložilo
Šolo jih je obiskovalo
Stanuje
Ukovino je plačevalo
Za višji razred ozir. za izpust je
jz
a.
0.0
O o O. ^
CZ) >
a.
o.
a.
a.
o.
156
132
16
199
192
150
142
992
597
562
663
580
1567
126
558
500 130
624
572
III.	Knjižnica.
1. Šolarska knjižnica
šteje koncem leta 1366 knjig. Izposodilo se je 307 učencem III., IV. V. razreda 1506 knjig. Po nakupu sc je letos pridobilo 62 knjig, in sicer: E. Gangl: „Zvonček“ za 1. 1907. (3 izvodi); Ivan Skuhala: Zgodbe sv. pisma; Ivan Tomšič: Krištofa Šmida sto majhnih pripovedek; Fran Nedeljko: Andersenove pravljice; Josip Matéjev: Ljubezen do mamice; Anton Kržič: Nedolžnim srcem; Anton Kosi: Zlate jagode; Ivan Tomšič: Zlati orehi; Anton Brezovnik: Zakaj? — Zato ! ; J. Gion-tini: Robinson; Anton Kržič: Vrtec 1. 1902, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907; A. Kržič: Angelček 1. 1887 (3 iztisi), 1895 do 1907; A. Kosi: Zabavna knjižnica za mladino I., III., IV., V., VI., IV., VII., VIII. in IX. zvezek; Anton Kosi: Narodne legende za slovensko mladino, I., II. in
III.	zvezek; Fran Vabič: Varujte naše koristne ptice!; Emonski: Mučenci; Ivan Vrhovnik: Sv. Ahacij; A. Lesjak: Božja pot M. D. na Dobrovi pri Ljubljani; Ivan Tomšič: Knjižnica za mladino I. zv.; Ivan Tomšič: Avgusta meseca 18. dan; Ivan Tomšič: Habsburški rod; Fran Hubad: Rudolf Habsburški; Fr. Hubad: Franc Jožef I.; Tomo Zupan: Naš cesar Fran Josip I.; A. B.: Maro»; J. S.: Marijina otroka; Deset krajcarjev cesarja Jožefa; R. Vrabl: Božični darovi; R. Vrabl: Vstajenje; Borisov: V zarji mladosti (2).	V.	Sadar, knjižničar.
2.	Knjižnica za rokodelske učence
se je nanovo uredila ter so ji prirasle te-le knjige: Fr. Hubad: Rudolf Habsburški; Tomo Zupan: Naš cesar Fran Josip 1.; Ivan Vrhovnik: Sv. Ahacij; Emonski: Mučenci; J. Ravnikar: Matej Ravnikar; Fr. Cegnar: Babica; Fr. Nedeljko: Don Kišot iz la Manche; J. Ogrinec: Vojnimir ali poganstvo in krst;	Doma in na tujem; Ivan Urbanec: Kara
Petrovič; Dominicus: Narodne pripovedke 1; Janko Leban: Mirko Po-štenjakovič; Davorin Trstenjak: V delu je rešitev; Josip Fraucnsfeld: Venček pravljic in pripovedek; Giuro Pandurič: Fran baron Trenk; dr. Jos. Pajk: Janez Kramberger; J. Giontini : Lažnjivi Kljukec (2);
Pomladni glasi III, IV. (2), V. (2), VI. (2), VII, X. zvezek; Fr. Zakrajšek: Oglenica ; Naš Dom III. ; Fr. Hrnčir V snéhovych vločkach ; ,1. B.: Postojna, postojnska jama in okolica; W. P.: Adelsberger Grotte; A. v. Näckler: Erzherzog Rudolf, Kronprinz von Oesterreich; Fr. Hrnčir: Druhé Kvèty; Jos. Kostanjevec: Življenja trnjeva pot; J. M. Seiger-schmied: Pamet in vera ; dr. A. Karlin : V Kelmorajn, Naseljenci, Poslednji Mohikanec; Dobrepoljski: Burska vojska; Stjepan Širola: Novi Robinzon ; St. Širola : Gusarski dvor; F. Prlek: Je zmota kratka — dolg je kes; H. Majer: Gozdovnik I. in 11.; Fr. Kočevar: Mlinarjev Janez; H. Podkrajšek: Pripovedka o vetru ; St. Širola: Otkriveno blago; St. Širola: Novi šaljivdjija; Dr. F. Lehnert: Die musterhafte Bäuerin und Muttter; S. Rutar: Slovenska zemlja I. ; Žaljski: Na krivih potili ; Fr. Hrnčir: Na Sadč; Fr. Hrnčir: O Palečkovi ; Fr. Hrnčir: Chytry Cha-lupnik; Fr. Hrnčir: Dva pavouci; K. Thuma: Bezejmennä; Fr. Hrnčir: Podivné pratclstvi; J. Milota: Zlata rybka dračl semenko; J. Milota: O honzovl ; Fr. Hrnčir: Stare povesti; Fr. Hrnčir: Čarovnč kvéty; A. Bezenšek: Bolgarija in Srbija ; dr. Fr. Lampe: Jeruzalemski romar (4); Jos. Stare Kitajci in Japonci; Fr. Povše: Umni kmetovalec 'I, 11, III; Fr. Jančar: Umni gospodar; A. Kržič: Osmero blagrov; Fr. Dular: Domači živinozdravnik (1); dr. J. Beiweis: Nauk, kako pomagati živini o porodu; Š. Horvat: Domača lekarna; Fr. Dular: Umna živinoreja ; Fr. Govekar: Umni živinorejec (2); Fr. Kuralt: Umni sadjerejec; Milosrčnost do živali (2); Dobravec: Temni oblaki ; Fr. Jančar: Umni vino-rcjcc; Ivan Tomšič: Poljedelstvo; J. Bilc: Tarbula; M. Lendovšek: A. M. Slomška Pastirski listi; V. S.: Nezgoda na Palavano; Strelec; F. H.: Nikolaj Zrinjski; J. Leban: Pri Vrbovčcvem Grogi ; Na preriji ; A. Kosi : Šaljivi Jaka; V. Sekolovec: Zaklad na kozjem ostrovu; Andrej Hofer; Slovenske večernice 32 zvezkov; dr. Fr. Lampe: Drobtinice 24. in 27. letnik.	V.	Sadar,	knjižničar.
3.	Učiteljska ročna knjižnica.
Prirastek: Schreiner H.: Analiza duševnega obzorja otroškega. — Ilešič dr. Fran: Šola in dom. — Ilešič dr. Fran: Nazorni nauk 11. del.
1.	snopič. — Bezjak dr. J.: Didaktika II. del. — Dlustuš Ljuboje: Uzgoj u dnevnih Helena (3 kom.). — Milčinski Franz: Verwahrloste und entartete Jugend in Krain. — Lukas dr. Jos. : Geschichte der Erziehung und des Unterrichtes. — Sommert Hans: Methodik des deutschen Sprachunterrichtes. — Grimm Brüder: Kindermärchen. — Witlaczil Dr. Emanuel: Der Unterricht der Naturgeschichte. — Paulin Alfonz: Prirodopis rastlinstva. — Lavtar L.: Geometrija za učiteljišča. — Močnik Dr. Rit. v.: Formenlehre. — Močnik Dr. Rit. v.: Rechenunterricht in der Volksschule (7. izdaja). — Hrovat P. Fiorenti»: Kranjska mesta. — Peerz
Rud. E.: Ein Tag, ein Jahr im Leben des Kaisers. — Hannak Dr. Emanuel : Methodik des Unterrichtes in der Geschichte. — Orožen Fr.: Zemljepis za meščanske šole II. stopnja. — Seibert A. E.: Lehrbuch der Geographie III. Teil. — Seibert A. E.: Methodik des Unterrichtes in der Geographie. — Fapkovička Marija-Mark Twain: Kraljevič i prosjak (3 kom.). — Odbor za Vilharjev spomenik: Spomenica Miroslavu Vilharju. — Meško Ksaver: Knezova knjižnica XIV. zvezek. — Perušek Rajko: Gorski venec Petra II. Petroviča-Njeguša. — Ilešič dr. Fran : Hrvatska knjižnica II.zvezek. — Seidl Ferdinand: Kamniške ali Savinjske Alpe. — Kostanjevec Josip: Zabavna knjižnica. — Štrekelj dr. K-: Slovenske närodne pesmi, H. snopič. — Gangl E.: Učiteljski tovariš 47. leto. — Mikuš Anton: Planinski Vestnik 13. leto. — Murnik dr. Viktor: Slovenski Sokol 4. leto. Nerat M.: Popotnik 28. leto. — Hinterwaldner Johann Maks: Zeitschrift für das österreichische Volksschulwesen. — Podkrajšek Fran: Letopis Slovenske Matice za leto 1907. — Schreiner
H.-Tonrinšek dr. Jos. : Pedagoški Letopis VII. zvezek. — Schneider Dr. Anton Rudolf-Nalepa Dr. Alfred: Landwirtschaftslehre II. Teil. — Kosi Anton: Šopek šolskih pesmi I. in II. del (2 kom.). — Lanz Engelbert: Methodik des Gesangunterrichtes. Pintar Luka : Zbornik 1. 1907. — K- k. Landesschulrat: Jahreshauptbericht über den Zustand des Volksschulwesens in Krain.
Učiteljska knjižnica šteje koncem šolskega leta 1907./8. 619 del in 757 zvezkov, koncem šolskega leta 1906./7. 596 del in 714 zvezkov, priraslo je torej 23 del in 43 zvezkov.	V.	Sadar, knjižničar.
Ta zaloga se popolnuje, oziroma vzdržuje iz podpore mestne občine, Kranjske hranilnice in raznih založništev, in sicer so darovali: C. kr. šolsko-knjižna zaloga na Dunaju 64 knjig; Knezoškofijsko ljubljansko 17 knjig; Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani 24 knjig. Skupno število od založništev darovanih ubožnih knjig znaša 105. Vseh ubožnih knjig v zalogi je 595. Letos se je izposodilo 186 učenčem 409 knjig.	J.	Pretnar,	varih.
4.	Zaloga ubožnih knjig.
IV.	Stalna razstava učil.
(Prirastek učil.)
1. Veronauk : Angel varili. — Jezus blagoslovlja otroke. — Tli. Rössel : Die biblischen Länder. — Jeruzalem. — Jeruzalemski tempel.
2. Nazorni nauk: Vzdolžni pregled ladij „Habsburg", „Saida“, „Magnet“ in torpedovke za globoko morje. — Vzdolžni pregled in krovni načrt podunavskega branivca. — Vzdolžni prerez ladje „Habsburg“. — Snegulčica. — Pepelčica. — Gospa Hole. — Trnjulčica. — Obuti maček. — Kleparji. — Pomlad. — Poletje. — Zima. -— Stenska ura z uteži.
3. Zdravstvo: Trump: Otroške bolezni. — Weichselbauni : Schädigung lebenswichtiger Organe durch Alkoholgenuß. — Gimnastika dihanja (4 table).
4. Slovenski jezik : Fr. Prešernov spomenik v Ljubljani. — Simon Gregorčič. — Anton Aškerc. — Humek: Mala stenska abeceda s podobami.
5. Nemški jezik: Grillparzer-Denkmal in Wien. — Goethe-Denkmal in Wien. — Friedrich Schiller-Denkmal in Wien. — Mozart-Denkmal in Wien.
6. Zemljepisje: Blejsko jezero. — Belopeško jezero. — Cerkniško jezero. — J. Rožun: 17 stereoskopskih slik. — Omarica za stereoskopske slike. — Dve stojali za stereoskopske slike. — Feliks Stegnar: Zemljevid Kranjske (3).
7. Zgodovina: Kranjska närodna noša. — Dunajski spomeniki : Karel Veliki ; Marija Terezija ; Turški spomenik; Tcgetthof; Andrej Hofer; princ Evgen ; Radecki; cesar Jožef II.; Karel Schwarzenberg; nadvojvoda Karel ; Aspernški lev.
8. Računstvo : Deset meterskih palic. — Trije trikotniki. — Tri lesena šestila.
9. Prirodopis: Meinhold: govedo v dolini; govedo na planinah; srebrni menih (osa); morski pes; orjaška želva.
10. Risanje: Risarske predloge na podstavili novejših metod za
2.,	3., 4. in 5. razred.
11.	Šolski vrt: Vrt pred šolskim poslopjem služi v olepšavo poslopja. Vsadili sta se letos na vsakem delu po ena črna bukev, po tri akacije in po dve opletajoči se vrtnici. Vrt za šolskim poslopjem in ob dvorišču služi v učne namene in je nasajen z gozdnim in sadnim drevjem, s cveticami, zelenjadjo in s strupenimi rastlinami.
a) Gozdno drevje in grmovje: akacija, bezeg, bor, brest, breza, brina, bukev, čemš, češljika, češmin, dren, gaber beli in črni, hrast, javor, jelka, jelša, jesen, kostanj, lipa, maklen, negnoj, smreka, šipek, tisa, topol, volčin, vrba; šimšir, kapčevje; bršljan ; praprot; hmelj.
b) Sadno drevje: breskev, črešnja, češplja (2), figa, hruška (26), jablana (5), kutina, marelica (2), nešplja, oreh, ribizel, vinska trta.
c) Cvetice: vrtnica (22); dišeči grm; limbarji, astre, funkije, krizanteme, georgine, šmarnice, vijolice, zvončki, pomladni žafran, trobentice, teloh, ostrožnik, balzamine, potonike, klinčki, morska čebula, tulpe, hiacinte, velikonočnice, solnčnice, navadna metlika, čemaž, navadni slez, rožmarin, luštrek, jelenov jezik, melisa, majaron, pelin, mak, dafne blagajana in še nad 30 vrst drugih cvetic.
č) Zelenja d: salata, zelje, ohrovt, kolerabe, peteršil, fižol, grah, bob, drobnjak, česen, čebula, kumare, buče, jutrozemski klek, korenje, krompir, redkev, paradižnik itd. —
Med odmorom so se ob lepem vremenu otroci na vrtu izprehajali. in telovadili. Na vrtu je tudi čebelnjak s 15 panji.
J. Furlan, varih učil. J. Dimnik, oskrbnik stalne razstave učil.
V.	Najvažnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev.
a) Razpisi c. kr. mestnega šolskega sveta.
1. Z dne 5. oktobra 1907, št. 1086, ki dovoljuje izjemoma in do preklica vstop v ljubljanske šole tudi otrokom, ki stanujejo v Zeleni jami in pa v vnanjem Vodmatu.
2. Z dne 12. marca 1908, št. 279, daje določila za naglo izpraz-n j en je šole ob nevarnosti ognja ali ob kaki drugi nezgodi.
3. Z dne 24. aprila 1908, št. 403, naroča, da se tudi maja meseca začenjaj popoldanski pouk ob dveh.
4. Z dne 30. maja 1908, št. 618, naznanja, kako je nazivati začasno nameščeno učno osobje.
b) Razpisi c. kr. deželnega šolskega sveta.
1. Z dne 8. avgusta 1907, št. 3704, dovoljuje na mestnih šolah nameščati brezplačne pomožne učiteljice (učitelje) z zrelostnim ali usposobnostnim izpričevalom z namenom, da sc v smislu H 114 dokončnega šol. in učnega reda olajša delo šolskim voditeljem (voditeljicam). Poučevati smejo v razredu, ki v njem poučuje šolski voditelj	(šol. voditeljica). — M.	š. sv. z dne 3. IX. 1907, št. 921.
2.	Z dne	3. marca 1908,	št. 1074,	ukazuje, da brezplačni pomožni
učitelji (učiteljice) ne smejo samostojno (t. j. brez prisotnosti razrednega učitelja	[učiteljice]) poučevati.	— M. š.	sv. z dne 7. III. t. 1., št. 267.
3.	Z dne	16. maja 1908,	št. 2008,	preklicuje razpis z dne 3. marca
1.1. in naznanja, da smejo brezplačne pomožne učiteljice (glej razpis z dne 8. avgusta 1907, št. 3704!) samostojno poučevati (t. j. brez prisotnosti šolskega voditelja ali voditeljice). — M. š. sv. z dne 23. V. t. !.. št. 582.
4. Z dne 24. avgusta 1907, št.	2155,	vabi učiteljstvo k	sodelovanju
pri varstvu umetnih in zgodovinskih spomenikov. — M. š. sv. z dne 14. IX. 1907, št. 972.
5. Z dne 25. septembra 1907, št. 4965, dovoljuje, da smejo učiteljske plače izplačevati zadnji dan	v	tekočem mesecu, če	je na 1.	dan
prihodnjega meseca nedelja. — M.	š.	sv.	z dne 8. X. 1907,	št. 1123.
— iti —
c)	Razpisi c. kr. naučnega ministerstva.
1. Z dne 3. decembra 1907, št. 49.004, ukazuje, da se morajo pobotnice za dijaške ustanove vidirati z besedilom: „Vrednost prejema se potrjuje.“ („Die Würdigkeit zum Bezüge wird bestätigt.“ — D. Š. sv. z dne 13. XII. 1907, št. 6746. — M. š. sv. z dne 9. I. 1908, št. 18.
2. Z dne 29. oktobra 1907, št. 43.024, naznanja, da bo ob velikih počitnicah t. 1. na ljubljanskem učiteljišču risarski tečaj za učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol. — D. š. sv. z dne 7. 1. 1908, št. 42. — M. š. sv. z dne 29. I. 1908, št. 110.
3. Z dne 23. decembra 1907, št. 50.119, naroča, da se mora šolska mladina zadnjega šolskega leta opozoriti na delavske posredovalnice.
D. š. sv. z dne 3. II. 1908, št. 342. — M. š. sv. z dne 11. II. 1.1., št. 151.
4. Z dne 14. januarja 1908, št. 51.906 ex 1907, naznanja, da bo v šolskem letu 1908/9 na ljubljanskem učiteljišču tečaj za učitelje za meščanske šole, in sicer za 1. skupino. — C. kr. učiteljišče v Ljubljani z dne 28. III. t. !.. št. 210. — M. š. sv. z dne 30. III. t. 1.
5. Z dne 7. maja 1908, št. 8331, določa, kako naj praznuje šolska mladina 60 letni vladarski jubilej Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. — D. š. sv. z dne 26. V. t. 1., št. 2777. — M. š. sv. z dne 5. VI. t. 1., št. 645.
VI.	Kronika.
1. Začetek šolskega leta. Šolsko leto 1907,8. sc je pričelo dne 13. septembra z vpisovanjem, dne 16. septembra pa s sv. mašo in klicanjem sv. Duha. Takoj po maši se je vršil redni pouk.
2. God Njiju Veličanstev. God Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. je praznovala šolska mladina 4. okt. 1907 ter se udeležila z učiteljstvom sv. maše. Dne 19. novembra se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom spominske sv. maše za Nj. Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Oba dneva sta bila pouka prosta.
3. Nadzorovanje šole. C. kr. deželni šolski nadzornik, g. Frančišek Levec, je nadzoroval dne 12. junija oba prva razreda. — C. kr. okr. šolski nadzornik, g. Anton Maier, je nadzoroval šolo dne
13.,	14., 15. in 31. januarja ; dne 10., 27. in 31. marca ; dne 11. in 27. aprila; dne 9. in 30. maja in dne 1. in 2. junija. — Šolski voditelj je večkrat med letom hospitiral pri pouku v posameznih razredih ter pregledoval pismene izdelke učencev in uradne spise. — Dne 16. junija je nadzoroval I. razred učiteljiščih ravnatelj g. Anton Črnivec.
4. Konference. Dne 11. junija je bila v Mestnem domu pod predsedstvom c. kr. okr. šolskega nadzornika, g. A. Maierja, okrajna učiteljska konferenca slovenskih ljudskih šol ljubljanskih ; pred konferenco je bila pa slavnostna seja vseh udov konference v proslavo 6 01 e t n e g a vladarskega jubileja N j. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. s tem-le vzporedom :
1. Nagovor gosp. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika A. Maierja.
2. Vdanostna izjava mestnega učiteljstva. 3. Cesarska pesem. — Dne
2.	junija je bila pod istim predsedstvom inšpekcijska konferenca za I. mestno šolo. Voditeljska konferenca pod predsedstvom c. kr. okr. šolskega nadzornika, g. A. Maierja, je bila dne 11. aprila. Posvetovalo se je o enotnem postopanju pri pouku, o disciplini, o notranji uredbi šol, o učilih in o proslavi cesarjeve vladarske 601etnicc. — Domačih učiteljskih konferenc je imelo učiteljstvo na
1.	mestni deški ljudski šoli 11.
Pri teli konferencah se je obravnavalo o došlih razpisih, o zalogi ubožnih knjig, o nakupu učil, o učnih knjigah, o šolskem redu in o vedenju šolskih otrok v šoli in zunaj šole, o šolskem zdravstvu, o učni metodi, o učnih uspehih in napredku pri pouku in o drugih šolskih stvareh.
5. Roditeljski večeri. V svrho tesnejšega stika šole z domom je priredil učiteljski zbor I. mestne šole v smislu § 120. šolskega in učnega reda tri roditeljske večere. Predavalo se je pri teh večerih „O boju proti jetiki“ (g. dr. Demeter vitez Bleiweis-Trstcniški); „O negovanju zòb“ (g. dr. E. B re tl); „O domači kazni“ (g. šolski svetnik prof. dr. Janko Bezjak.)
6. Poučni izprehodi. V namen nazornega in domoznanstvenega pouka so priredili posamezni učitelji s svojimi učenci 31 izprehodov po mestu, na Grad, na polje, v gozd in Štepanjo vas.
7. Šolarski izlet. Običajni šolarski izlet na Rožnik je priredila 1. mestna šola dne 19. maja.
8. Poučni zavodi. Učenci višjih razredov so si ogledali zbirke deželnega muzeja ter obiskali stalno panoramo.
9. Izpraznjenje šole. Da se ob nevarnosti ognja, potresa ali ob drugih dogodkih šola naglo izprazni, je imelo učiteljstvo z učenci v smislu H 64. šolskega in učnega reda več vaj. V treh minutah so bili vselej vsi učenci na prostem.
10.	Nerazdeljeni	dopoldanski	pouk.	Temeljem §	60. šolskega
in	učnega reda se je	vpeljal s 1.	junijem	nerazdeljeni	dopoldanski
pouk, ki je trajal od osmih do dvanajstih.
11.	Zdravstveno	stanje šolske	mladine je bilo jako ugodno. —
Koze je	stavil mestni	zdravnik, g.	dr. Fr.	lllner, dne	13. junija 91
učencem. Umrl je dne 7. marca 1908 Vladimir Kušar iz I. /- razreda. N. v m. p. !
12. Verske vaje. V teku šolskega leta je prejela šolska mladina trikrat zakrament sv.'pokore in sv. Rešnjega Telesa. — Prvo sv. obhajilo je praznovala šolska mladina dne 25. junija. Med sv. mašo je imel g. katehet nagovor na prvoobhajance, opominjajoč jih k lepemu vedenju in bogoslužnemu življenju. Po cerkvenem opravilu je g. katehet pogostil prvoobhajance s pecivom in jim podaril spominke. — Prvo sv. obhajilo je opravilo 108 učencev, pri prvi izpovedi jih je bilo 112 in pri sv. birmi pa 80. — Dne 18. junija se je udeležila šolska mladina procesije sv. Rešnjega Telesa.
15. Dobrotniki. Odbor narodnih gospa in gospodičen je obdaril 240 otrok z gorko zimsko obleko in pecivom. — Ljubljanski župan in državni poslanec, g. Ivan Hribar, je daroval povodom šolske veselice za pogostitev revnih učencev 45 K. — Brezplačno hrano je dobivalo v zasebnih hišah 15 učencev. — Kranjska hranilnica je
darovala za samoučila za revne učence 200 K. — Vsem blagim dobrotnikom šole in šolske mladine bodi prcsrčna zalivala!
17. Šolska naznanila so prejeli učenci dne 30. novembra, dne 15. februarja, dne 30. aprila in ob sklepu šolskega leta.
18. Sklep šolskega leta 1907/8. Šolsko leto se je sklenilo dne
4.	julija 1908. Po slovesni sv. maši, pri kateri so otroci navdušeno peli zahvalno pesem in avstrijsko himno, se je vrnila mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se ji razdelila šolska naznanila, izpustnice in o d h o d ti i c e, spominski listi, letna poročila in brošura „V boj proti alkoholni kugi!“
VII.	Imenik učencev.
Adamčič Miroslav — Prevoje. Bolha Oton — Ljubljana Brinovec Alojzij — Maribor. Brozovič Vinko — Ljubljana. Čuden Henrik — Ljubljana.
Čuk Franc — Ljubljana. Dermota Karol — Glince. Dobrajc Milan — Ljubljana. Dovč Josip — Ljubljana.
Dular Emil — Gradec.
Flegar Stanko — Ljubljana. Florijančič Stanko — Ljubljana. Gašperlin Vinko — Ljubljana. Gobec Emanuel — Ljubljana. Gogala Franc Ljubljana. Heuffel Anton — Ljubljana. Heuffel Bogomir — Ljubljana. Hribar Anton — Ljubljana. Ivančič Rudolf — Šiška.
Jalen Vinko — Rateče.
Jalovec Maks — Ljubljana. Jeram Franc — Ljubljana. Jeršan Friderik — Šiška.
Kavčič Leopold — Ljubljana. Kavčič Stanko — Ljubljana. Kemperle Pavel — Ljubljana. Keržan Valentin — Ljubljana. Kolb Alojzij Polhov — Gradec, Komac Radoslav — Šiška. Kosem Karol — Ljubljana. Kumelj Albin — Ljubljana. Kuželj Josip — Ljubljana. Leksander Josip — Ljubljana. Lurnbar Ivan — Ljubljana. Magajna Anton — Ljubljana.
Avbelj Josip — Rudnik. Avšič Karel — Ljubljana. Bajec Franc — Ljubljana.
I.	a razred.
Majcc Peter — Ljubljana Marn Janko — Ljubljana.
Nadbat Viktor — Ljubljana. Nedelko Maks — Postojna.
Nered Ivan — Ljubljana.
Oblak Martin — Ljubljana. Osredkar Venceslav — Ljubljana. Outrata Rudolf — Divača.
Pečan Josip — Ljubljana.
Petelin Albin — Ljubljana.
Petrič Josip — Ljubljana.
Pirc Franc — Ljubljana.
Pirc Maks — Ljubljana.
Pivk Valentin — Ljubljana Pogačar Emil — Ljubljana. Pogačnik Vinko — Ljubljana. Poljšak Franc — Ljubljana.
Premk Ivan — Ljubljana.
Pust Bogomil — Ljubljana.
Rodič Ludovik — Borovlje. Rozman Alfonz — Kamnik.
Rus Ernest — Sodražica.
Sadar Izidor — Ihan.
Štrajhar Miroslav — Vevče.
Štrus Ivan — Ljubljana.
Tobias Rudolf — Ljubljana Vidmar Karol — Sapiane.
Vodnik Stanislav — Ljubljana. Voje Ciril — Ljubljana.
Vrhovec Ivan — Ljubljana.
Weiss Franc — Ljubljana.
Zajc Stanislav — Ljubljana.
Zanct Peter — Gorica.
Žagar Adolf — Ljubljana.
I.	b razred.
Bajec Ivan — Ljubljana.
Berčič Franc — Ljubljana.
Blažič Viktor — Ljubljana.
Brgant Josip — Ljubljana.
Brgant Stanko — Ljubljana.
Cegnar Josip — Ljubljana.
Cerar Emil — Ljubljana.
Cerar Peter — Ljubljana.
Čampa Viktor — Ljubljana.
Črne Franc — Ljubljana.
Črnič Ivan — Ljubljana.
Črnivec Miha — Železniki.
Dobrajc Leopold — Ljubljana.
Dolenc Emil — Ljubljana.
Globočnik Ivan — Šiška.
Heuffel Dragotin — Ljubljana.
Hcuffel Edvard — Ljubljana.
Hočevar Ludovik — Ljubljana.
Juvan Josip — Ig.
Klemenc Aleksander — Rojan (Prim.). Kovač Ivan — Ljubljana.
Kruleč Franc — Ljubljana.
Kušar Alojzij — Ljubljana.
Kušar Viktor — Ljubljana.
Lavtar Dragotin — Zagreb.
Lavtar Ivan — Zagreb.
Logar Josip — Ljubljana.
Macbratti Lovrenc — Ljubljana.
Marolt Ivan — Ljubljana.
Martinak Henrik — Ljubljana.
Miklašič Franc — Zavrh (Štajersko). Mohar Stanislav — Ljubljana.
Palier Ludovik — Sp. Hudinja (Štajersko). Pavlič Franc — Ljubljana.
Pavlič Ivan — Kamnik.
Pavlin Stanislav — Ljubljana.
Pibernik Franc — Ljubljana.
Pirnat Milan — Ljubljana.
Pipp Alojzij — Ljubljana.
Plečko Franc — Ljubljana.
Plut Alojzij — Ljubljana.
Pohcr Davorin — Sv. Peter na Krasu. Primc Alojzij — Kastav (Istra).
Primc Edvard — Ljubljana.
Rozman Leopold — Ljubljana.
Schmalz Gvidon — Ljubljana.
Schoss Karel — Rojan (Primorsko). Schweiger Anton — Ljubljana.
Slapar Ludovik — Tržič.
Stojan Stanislav — Polšnik (Štajersko). Stoje Ivan — Ljubljana.
Strah Ivan — Ljubljana.
Svete Alojzij — Ljubljana.
Štrukelj Karel — Ljubljana.
Tulah Franc — Opatija (Istra).
Unuk Viljem — Westerfilde (Nemčija) Urbančič Feliks — Ljubljana.
Urbančič Rudolf — Ljubljana.
Vevar Josip — Gradec (Štajersko). Vičič Franc — Ljubljana.
Vidmar Franc — Ljubljana.
Vinšek Alojzij — Ljubljana.
Wagner Alojzij — Ljubljana.
Weibl Julij — Ljubljana.
Zalar Josip — Brezovica.
Zupan Henrik — Ljubljana.
Zupan Josip — Ljubljana.
Žargi Ladislav — Ljubljana.
Žitnik Rudolf — Ljubljana.
II.	a razred.
Bajec Stanko — Nabrežina.
Bojt Ivan — D. M. v Polji. Božič Franc — Ljubljana.
Colja Leopold — Rojan. Florijančič Leopold — Ljubljana. Gasparič Franc — Ljubljana. Gorjanc Anton — Ljubljana. Gorup Franc — Ljubljana. Gregorič Janko — Toplice. Hilbert Zdenko — Krško.
Jaklič Ivan — Ljubljana.
Jamnik Leopold — Ljubljana. Jarc Ernest — Ljubljana.
Jeršin Franc — Ljubljana.
Jušek Viktor — Ljubljana.
Južina Leopold — Ljubljana.
Kavčič Franc — Ljubljana. Kersnik Anton — Col.
Keršič Karel — Sp. Šiška.
Krisch Ladislav — Litija.
Kristan Franc — Ljubljana. Kučera Jan — Čelakovice.
Kušar Ivan — Ljubljana.
Leder Jakob — Štepanjavas. Lotrič Leopold — Ljubljana. Lubej Alojzij — Gradovlje. Makovec Ferdinand — Ljubljana, Malavrh Ervin — Matulje.
Mazi Franc — Ljubljana.
Megušar Ivan — Ljubljana.
Mehle Alojzij - Ljubljana. Mravlje Franc — Vodmat.
Novak Julij — Ljubljana.
Pardubsky Alojzij — Ljubljana.
Pečenik Alojzij — Ljubljana.
Pečnik Anton — Stožice.
Peruzzi Miroslav — Ljubljana.
Peruzzi Stanislav — Ljubljana.
Potokar Josip — Štepanjavas.
Prusnik Alojzij — Ljubljana.
Putrich Milan — Gradec.
Rebolj Stanko — Ljubljana.
Roš Ciril — Sp. Kašelj.
Sachs Stojan — Ljubljana.
Sedej Ladislav — Ljubljana.
Sever Ivan — Štepanjavas.
Siard Josip — Ljubljana.
II.	b
Adamič Janko — Prevoje.
Ahčan Alojzij — Ljubljana.
Alič Anton — Ljubljana Anželc Josip — Sp. Šiška.
Bitenc Karel — Ljubljana.
Bolta Anton — Šmartno.
Bricelj Josip — Ljubljana.
Brolih Franc — Beljak.
Brozovič Rudolf — Ljubljana.
Cigale Henrik — Št. Jernej.
Dovč Franc — Ljubljana.
Elsner Anton — Ljubljana.
Elsner Ivan — Ljubljana.
Fatur Viktor — Divača.
Flegar Ivan — Ljubljana.
Galjot Vladimir — Ljubljana.
Gogala Andrej — Ljubljana.
Gomitar Ivan — Ljubljana.
Gorenje Alojzij — Ljubljana.
Gostiša Tomaž — Prevalje.
Habe Vincencij — Ljubljana.
Havliček Maks — Pazin.
Hoge Maks — Ljubljana.
Jančigaj Vinko — Ljubljana.
Janežič Viktor — Ljubljana.
Japelj Ivan — Ljubljana.
Jerič Franc — Ljubljana.
Klopčič Stanko — Soteska pri Moravčah. Knipic Kristel — Ljubljana.
Koman Stanko — Ljubljana.
Korbar Franc — Sp. Hrušica.
Kordin Ivan — Ljubljana.
Košenina Viljem — Polče (Koroško).
Svete Stanko — Ljubljana.
Svctclj Ivan — Sp. Šiška.
Šoštarič Ivan — Ljubljana.
Tauses Vladimir — Ljubljana.
Tomažič Franc — Moste.
Tominc Leon — Ljubljana.
Trček Ivan — Ljubljana.
Turk Albin — Ljubljana.
Turk Ludovik — Novi Kot.
Urbančič Franc — Vodrnat.
Vidmajer Danimir — Ljubljana.
Vok Anton — Šedina p. Celju.
Zajec Adolf — Ljubljana.
Zajec Rudolf — Ljubljana.
Zakotnik Ladislav — Ljubljana.
razred.
Kovšca Franc — Ljubljana.
Kristen Josip — Cerknica.
Laznik Adolf — Št. Lenart.
Lončarič Josip Ivan — Skrad (Hrvaško). Lorber Josip — Ljubljana.
Lužar Jernej — Palovče.
Oblak Feliks — Ljubljana.
Oražem Mirko — Ljubljana.
Pajk Josip — Ljubljana.
Pibroutz Friderik — Šiška.
Pipp Ivan — Ljubljana.
Pirnat Franc — Ljubljana.
Poglaj Franc — Ljubljana.
Potokar Milan — Ljubljana.
Poženel Stanko — Ljubljana.
Rebernik Ladislav — Ljubljana.
Rekar Franc — Ljubljana.
Robas Bogomil — Trst.
Selan Jakob — Ljubljana.
Selan Josip — Štepanjavas.
Senčar Viktor — Cerknica.
Strah Henrik — Ljubljana.
Strle Rudolf — Ljubljana.
Svetič Ivan — Dunaj.
Vodišek Gabrijel — Spodnja Šiška. Vrhunc Franc — Ljubljana.
Zemljan Anton — Vodrnat.
Zorič Friderik — Ljubljana.
Zupan Herman — Dev. Mar. v Polju. Zupančič Avgust — Moste.
Žabjek Franc — Hrušica.
Žabjek Josip — Hrušica.
Arhine Karel — Vodniat.
Babnik Alojzij — Šiška.
Bajt Ciril — Šiška.
Bolliar Alojzij — Kamnik.
Cerar Franc — Vodmat.
Cerar Rudolf — Ljubljana.
Čerin Anton — Stepanja vas.
Črne Josip — Stepanja vas.
Čuk Stanislav — Ljubljana.
Dolenec Martin — Divača.
Duhovnik Josip — Reka.
Eleršek Vladislav — Ljubljana.
Fritz Albin — Kamnik.
Hočevar Štefan — Moste.
Indof Rudolf — Ljubljana.
Jevnikar Josip — Ljubljana.
Ježek Avguštin — Ljubljana.
Ježek Maks — Ljubljana.
Jordan Franc — Ljubljana.
Južina Stanislav — Ljubljana.
Kavčič Stanislav — Ljubljana.
Kern Ferdinand — Ljubljana.
Kern Franc — Ljubljana.
Kokotec Ivan — Laški trg.
Koleša Alfonz — Ljubljana.
Košča Ivan — Ljubljana.
Kotnik Pavel — Mengeš.
Krek Ivan — Šiška.
Kržič Rudolf — Ljubljana.
Lapajne Rudolf — Vodmat.
Lebar Franc — Ljubljana.
Leben Franc — Ljubljana.
Lubej Rudolf — Krcsniškc Poljane.
III.	b
Adamič Ernest — Ljubljana.
Bostele Mihael Ljubljana.
Cerar Maks — Žeje.
Črnivec Stanislav — Ljubljana.
Detela Leopold — Sora.
Dolenec Ivan — Povir.
Drexlcr Ludovik — Ljubljana.
Fakin Karel — Ljubljana.
Gobec Franc — Nova cerkev.
Golmajer Metod — Ljubljana.
Grkman Ludovik — Zagreb.
Guzelj Vladislav — Sovodnji.
Hribar Adolf — Ljubljana.
Indof Ivan — Ljubljana.
Jeraj Jožef — Ljubljana.
Lumbar Gabrijel — Ljubljana.
Megušar Leopold — Ljubljana.
Ocvirk Franc — Ljubljana.
Orehek Matko — Ljubljana.
Pangerc Alojzij — Grosuplje.
Pavšek Stanislav — Bitnje.
Podkrajšek Herman — Maribor.
Podržaj Ivan Ljubljana.
Rakovec Ivan Ljubljana.
Rebec Ivan	Kastev.
Roš Alojzij	Kranj.
Rožanc Franc — Šiška.
Rus Ivan — Ribnica.
Sajovic Zdenko Hrastje pri Št. Petru. Samek Konstantin — Dunaj.
Sedej Lovro — Notranja Gorica.
Skarza Viktor — Ljubljana.
Strle Josip — Ljubljana.
Sušnik Ivan — Ljubljana.
Skorpik Alojzij — Ljubljana.
Šoštarič Valentin — Ljubljana.
Trebar Venceslav — Ljubljana.
Tomc Filip — Ljubljana.
Turk Stanislav	Draga.
Umnik Albin	Ljubljana.
Vavpotič Josip — Ljubljana.
Voje Josip — Ljubljana.
Zalar Franc — Ljubljana.
Zanct Rihard — Gorica.
Zdražba Josip — Ljubljana.
Zupan David — Ljubljana.
Židan Anton — Ljubljana.
razred.
Jereb Jožef — Ljubljana.
Juvan Karel — Ljubljana.
Kavčič Ivan — Žeje.
Keršič Peter — Šiška.
Klančar Alojzij — Vodmat.
Klenha Oton — Gor. Straža.
Klinar Jožef — Jesenice.
Klopčar Franc — Ljubljana.
Klopčič Rudolf — Moravče.
Koleša Rudolf — Ljubljana.
Koprivec Karel — Moste.
Košenina Ignacij — Poitschah.
Kržič Leopold — Št. Jakob ob Savi. Kunc Franc — Ljubljana.
Kuralt Franc — Št. Jurij.
Kušar Srečko — Ljubljana. Lipovšek Ivan — Krašnja. Ltišin Ciril — Ljubljana. Maček Avgust — Ljubljana. Majce Alojzij — Ljubljana. Miklavčič Evgen — Rojana. Ogrinc Jožef — Ljubljana. Okorn Alojzij — Ljubljana. Paucr Teodor — Ljubljana. Pavlin Ernest — Ljubljana. Pavločič Julij — Ljubljana. Pečnik Franc — Stožice. Prepeluh Emil — Ljubljana. Prosenc Anton — Češnjice. Prusnik Franc — Ljubljana. Rebec Peter — Kastav.
Rozman Engelbert — Kamnik.
Rupnik Franc — Rubeša.
Siard Karel — Ljubljana. Stojkovič Ludovik — Ljubljana Sušnik Albin — Ljubljana. Šibenik Bruno — Postojna. Štefančič Jožef — Ljubljana. Štrus Ivan — Ljubljana.
Tonija Ivan — Ljubljana.
Turšič Rudolf — Vrhnika. Valentič Leon — Ljubljana. Vecchie! Karel — Trst.
Vidmar Ferdinand Prosek. Vojc Rudolf — Ljubljana.
Zajec Anton — Obrije.
Založnik Jožef — Vodrnat. Žitnik Alojzij — Ljubljana.
III.	c razred.
Aleš Fran — Šent Peter.
Babič Emil — Gorenji Logatec Bitenc Ludovik — Ljubljana. Bucik Anton — Ljubljana.
Christof Bogomir — Kostanjevica. Cigler Ivan — Moste.
Černe Anton — Ljubljana.
Černe Ciril — Ljubljana.
Egger Feliks — Ljubljana. Florijančič Fran — Ljubljana. Gabrič Emil — Ljubljana.
Gornik Ivan — Nova vas.
Grum Matej — Ljubljana.
Jager Josip — Ljubljana.
Jager Leopold — Ljubljana. Janežič Peter — Reka.
Jašovic Josip — Piran. .
Jeras Fran — Ljubljana.
Jcršan Viktor — Sp. Šiška.
Jesih Alojzij — Rajhenburg. Kaiser Ivan — Zagorje.
Kanobelj Fran — Divača. Kanobelj Viktor — Divača.
Kerne Alfonz — Dol. Logatec. Keršič Ivan — Vodrnat.
Klemenc Fran — Trst.
Kmetič Alojzij — Trzin.
Koprivec Jakob — Moste,
Kren Fran — Trst.
Kristan Fran — Ljubljana.
Kristan Srečko — Ljubljana. Kumelj Gašper — Ljubljana.
Lampič Vladimir — Ljubljana.
Lubej Fran — Gradovljc.
Marčič Albert — Polskava.
Martinčič Fran — Rakek.
Mav Alojzij — Groblje.
Mijič Alojzij — Ljubljana.
Narobe Ignacij — Ljubljana.
Oblak Karel — Ljubljana.
Prcinrov Vladimir — Martinjak.
Plut Emil — Ljubljana.
Pogačnik Karel — Ljubljana.
Pokoren Josip — Ljubljana.
Ponikvar Stanko — Ljubljana.
Potrato Karel — Ljubljana.
Prezelj Aleš — Tržič.
Ropič Ludovik — Ljubljana.
Roš Metod — Sp. Kašelj.
Ružička Vladimir — Ljubljana.
Sever Ivan — Ježica.
Starbek Ciril — Ljubljana.
Starkel Stanislav — Ljubljana.
Svetek Ivan — Dobrunje.
Škofič Ivan — Ljubljana.
Šuster Fran — Ljubljana.
Tobias Vinko — Ljubljana.
Trnkoczy pl. Zaszkal Ubald — Ljubljana Tršan Fran — Selo.
Vrhovec Andrej — Ljubljana.
Vrhovec Ivan — Ljubljana.
Zadnikar Alojz — Ljubljana.
Založnik Fran — Ljubljana.
Žerjav Stanko — Ljubljana.
Bahovec Ivan — Ljubljana.
Bajc Franc — Razdrto.
Belè Janez — Ljubljana.
Belič Adolf — Ljubljana.
Belič Jožef — Borovnica.
Bivec Friderik — Ljubljana.
Budinek Franc — Kranjska gora.
Čarman Adolf — Ljubljana Čop Ferdinand — Ljubljana.
Črnivec Franc — Ljubljana.
Dolničar Ivan — Moste.
Ferjan Ferdinand — Sava pri Jesenicah. Filipan Emerik — Ljubljana.
Gogala Avgust — Ljubljana.
Heuffel Avgust — Gradec.
Hribar Alojzij — Tuhinj.
Irkič Ignacij — Ljubljana.
Jančigaj Leopold — Ljubljana.
Jazbinšek Franc — Vreme.
Jazbinšek Jožef — Famlje.
Jugovič Anton — Ljubljana.
Kavčič Janez — Ljubljana.
Kavčič Viktor — Ljubljana.
Klančar Adolf — Ljubljana.
Koleša Ivan — Spodnja Šiška.
Krištof Vladimir — Ljubljana.
Kunc Franc — Ljubljana.
IV.	b
Aplenc Rihard — Ljubljana.
Benedik Valentin — Ljubljana.
Burger Franc — Šiška.
Cerar Danici — Tržen pri Moravčah. Christof Emil	Dole pri Kostanjevici.
Cotman Alojzij — Ljubljana.
Čampa Anton Ljubljana.
Čekal Franc	Vobratani (Češko).
Degen Ivan — Sisek.
Degan Štefan — Sisek.
Dermelj Jožef — Rakek.
Drovenik Matko — Ljubljana.
Ferfila Franc — Sežana.
Gabrovšek Edvard — Grčarice.
Grden Anton — Martinja vas.
Gorjanec Alojzij — Ljubljana.
Jankole Friderik — Ljubljana.
Jenko Viktor — Ljubljana Juvan Alojzij — Ljubljana.
Kališek Viktor — Fužine pri D. M. v Polju. Kaltcneger Karel — Moste pri Ljubljani.
Kurent Andrej — Stari trg pri Višnji gori. Kušar Ciril — Ljubljana.
Leben Stanislav — Ljubljana.
Ločnikar Adolf — Ljubljana.
Lorber Rudolf — Ljubljana.
Petrič Jožef — Ljubljana.
Pirc Jernej — Glince Pirc Karel — Ljubljana.
Podkrajnik Jožef — Ljubljana. Podreberšek Stanislav — Ljubljana. Predovič Rudolf — Ljubljana.
Pribovšič Jožef — Starigrad pri Vidmu. Puntar Anton — Unec.
Ravnikar Vinko — Ljubljana.
Rekar Ivan — Ljubljana.
Rihar Ignacij — Ljubljana.
Span Franc — Domžale.
Šeme Miroslav — Retje.
Šivavec Vincencij — Strmec.
Špan Pavel — Ljubljana.
Šuflaj Rajko — Vel. Lašče.
Tobijas Janez Ljubljana.
Vrhovec Franc — Ljubljana.
Vrhovnik Albin Ljubljana.
Zajc Franc — Radeče.
Zajec Alojzij — Velika Račna.
razred.
Kepec Ivan — Ihan.
Klun Ludovik Ljubljana.
Kordin Franc — Ljubljana.
Kovač Ivan — Ljubljana.
Kraševec Alojzij — Ljubljana.
Kušar Franc — Ljubljana.
Nosan Franc — Gotenica.
Okički Franc — Ljubljana.
Papež Emil — Ljubljana.
Pipan Rudolf — Črni vrh nad Idrijo. Plehan Albin — Šiška.
Premk Ivan — Ljubljana.
Primic Jožef — Ljubljana.
Pust Karel — Ljubljana.
Rodič Jožef — Dunaj.
Roš Franc — D. M. v Polju.
Sattler Jožef — Ljubljana.
Sattler Karel — Ljubljana.
Sicher! Jožef — Trzin.
Slana Jožef — Ljubljana.
Schmalz Ivan — Ljubljana.
Škrbina Vincencij — Ljubljana.
Škrinjar Matija — Divača.
Šlajpali Vladimir — Velika Loka.
Štimec Jožef — Šiška.
de Toni Maks — Begunje pri Cerknici.
IV.	i
Avšič Anton — Ljubljana.
Bcdžuli Franc — Ježica.
Bizjak Stanko — Ljubljana.
Cerar Jožef — Ljubljana.
Christof Oton — Dobe pri Kostanjevici. Črnivec Jožef — Cerknica.
Demšar Franc — Železniki.
Deu Stanko — Ljubljana.
Gerkman Franc — Zagreb.
Goreč Franc — Vel. Loka.
Hilbert Jaromir — Krško.
Jeran Friderik — Tržič.
Jesih Ivan — Rajhenburg.
Jurjevčič Franc — Selce pri Slavini. Juvan Leopold — Ig.
Kaltenekar Ivan Moste.
Kanobclj Herman — Povir pri Divači. Kemprle Bogomir — Ljubljana.
Korenči n Franc Beljak.
Krisch Oton — Ljubljana.
Leben Franc — Ljubljana.
Lušin Stanko — Ljubljana.
Maček Ivan — Ljubljana.
Majce Jožef — Ljubljana.
Marinko Ivan — Brezovica.
V.
Aljančič F.mil — Stari 'trg.
Avbelj Alojzij Ljubljana.
Babič Alojzij Logatec.
Bcnigcr Jožef — Ljubljana.
Binder Franc — Škofije.
Bitenc Vincencij Pod gora.
Brenčič Anton — Logatec..
Brezovar Viljem — Ljubljana.
Cerar Franc — Ribčc.
Cibcr Janez — Ljubljana.
Cimerman Ludovik — Narin.
Čarman Maksimilijan — Ljubljana. Gabrič Alojzij — Ljubljana.
Gajctta Jožef — Ljubljana.
Geissler Franc — Ljubljana.
Gela Viktor — Gorenja vas.
Trinkavec Franc — Ljubljana. Vesely Anton — Salgo-Tarjan. Vogel Jožef — Moste pri Ljubljani. Vrhovec Anton — Ljubljana.
Zor Miroslav — Celje.
razred.
Matelič Miroslav — Boštanj.
Nagode Anton — Ljubljana.
Ogrinc Evgen — Ljubljana.
Oražem Alojzij — Ljubljana.
Pajk Stanislav — Ljubljana.
Podržaj Franc — Ljubljana.
Pogačar Jožef — Dobrunje.
Prelog Anton — Zarečje.
Pretnar Kazimir — Vel. Dolina. Remic Jožef — Ljubljana.
Ropret Avgust — Tomačevo. Rozman Franc — Fužine.
Rožič Jožef — Ljubljana.
Sedej Stanislav — Ljubljana. Srebotnjak Miroslav Sp. Šiška. Stenovec Franc — Valburga.
Svete Martin — Ljubljana.
Svetek Andrej — Ljubljana.
Šctlna Rudolf — Ljubljana.
Škapin Karel — Ljubljana.
Šušteršič Alojzij — Ljubljana.
Tejkal Franc — Ljubljana.
Vani no Franc — Ljubljana.
Vogel Anton — Radeče.
Žirovnik Rihard — Savlje.
razred.
Havličck Karel — Pazin.
Hilbert Aleksander — Krško. Hočevar Alojzij — Ljubljana. Hranilovič Zvonimir — Kašt.
IrkiČ Viktor — Ljubljana.
Javornik Janez — Ljubljana.
Jeršin Štefan — Ljubljana.
Jošt Adolf — Celovec.
Jušck Herman — Ljubljana.
Kastelic Alfonz — Karlovec. Kauzlarič Anton — Fužine.
Kham Stanko — Ljubljana.
Klun Franc — Šmartno.
Kunaver Janez — Ljubljana.
Lotrič Rudolf Ljubljana. Malaverh Oton — Rakek.
Maver Anton — Mirna. Mencej Janez — Ljubljana. Mlakar Janez — Lož.
Mohar Janez — Ljubljana. Nosan Karel — Gotenice. Pavlič Jožef — Ljubljana. Pibroutz Rudolf — Ljubljana Porenta Janez — Ljubljana. Potokar Alojzij — Ljubljana. Poznič Franc — Ljubljana. Rebek Jožef — Ljubljana. Rojnik Hugon — Ljubljana. Rovan Teodor — Gorica. Rozman Alojzij Ljubljana. Rus Janez — Travnik. Sajovic Srečko — Hrastje.
Schrcy Janko — Bled.
Starin Leopold — Ljubljana. Suhadolec Anton — Ljubljana. Sušnik Franc — Ljubljana.
Šircelj Henrik — Zidani most. Theuerschuli Franc — Ljubljana. Tomc Janez — Ljubljana.
Trošt Emil — Razdrto.
Va nič Karel — Krško.
Vilfan Franc — Ljubljana. Wagner Anton — Kropa.
Wissiak Jožef — Ljubljana. Žagar Alojzij — Ljubljana.
Židan Albin	Ljubljana.
Židan Janez	Ljubljana.
VIII.	Naznanila o začetku šolskega leta 1908/9.
a) Šolsko leto 1908/9. se prične na vseh mestnih ljudskih šolah dne 16. septembra 1907 ob 8. zjutraj s sv. mašo in klicanjem sv. Duha in takoj nato z rednim poukom.
Vpisovanje učencev bo dne 13., 14. in 15. septembra v šolskem poslopju.
Pri vpisovanju se je zglašati z zadnjim šolskim naznanilom, nanovo vstopivšim učencem pa tudi s krstnim listom in z izpri-čevalom o stavljenih kozah.
b) Vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. julija 1902, št. 510, se v mestne šole ne sprejemajo nanovo učenci, ki prebivajo zunaj Ljubljane. — Le pogojno se dovoljuje sprejemanje šoloobveznih otrok slovenske in nemške narodnosti iz Spodnje Šiške na mestne javne in zasebne ljudske šole.
IX.	Uradne ure med počitnicami.
Uradne ure za stranke bodo med počitnicami vsako soboto od 'h 5. do Vi 6. ure popoldne v voditeljevi pisarnici.
V Ljubljani, dne 4. julija 1908.
Šolsko vodstvo.
-WMMvÄL^UM
Site
K ČS
D 467/1907/1908