Tudi krave so za vprego.
Veliko so se že krave za vprego priporoče-vale, pa kmetovavci jih vendar še malo vpotrebu-jejo v ta namen, čeravno je, zlasti v goratih krajih, skušnja do dobrega poterdila, da se da krava z velikim pridom vpregati. Premožniši kmetovavci se sramujejo krav vpregati, češ, krave vprega le revni bajtar.
Tako ste nepotrebna sramožljivost od ene in prevelika ošabnost od druge strani sami krivi, da kmetovavec zanemarja svoj lastni dobiček!
Pogostama slišimo tožiti kmetovavce, da jim živine manjka, da si nemorejo svojih pridelkov po-redoma domii spravljati, — da nimajo voli ali konji časa živinske piče (futra) domii voziti, ker imajo druge dela. Vprezi svojo kravo! in domii ti bo spravila kermo, brez da bi veliko na mleku zgubila, ako ji zunaj na polji, ko se voz naklada, le enmalo piče položiš. Za tako vožnjo ti tudi hlapca ni potreba; kakšna dekla se bo lahko naučila kravo vpregati in ž njo voziti, — saj vidimo , da ženske znajo tudi konje in vole včasih tako dobro kakor moški voziti.
Sploh je znano, da je vprežena krava veliko urniši in pridniši kakor vol, čeravno ni tako močna in terpežna kakor on, in da ni celo leto za delo, ker se zadnji čas brejosti in dokler tele sesa, vpregati ne sme.
Skušnje so poterdile, daveči del volov in tudi konj za kmetijske dela bi se dal s pridom nadomestovati s kravami.
Da krava, ktera se vprega, ne molze toliko, kot nevpregana, nihče ne more tajiti in pameten človek tudi kaj tacega terjal ne bode. Al ravno tako gotovo je tudi, da zguba na mleku pri vpregam kravi je tako majhna, da se obilo poplača po vpregi.
Če se krava s pametjo vprega, to je, vsaki dan le enkrat, so skušnje učile, da pri 100 bokalih mleka jih še ne gre popolnoma 5 v zgubo. Pa recimo, da se jih pri 100 bokalih namolze 5 bokalov manj, tak bo krava, ktera, postavim, na leto 1000 bokalov mleka da, vpregana jih dajala le 950, — to je zguba od 3 fl. 20 kr., če bokal mleka po 4 kraje, prodamo. Al je pa to zguba mem dobička, ki ga nam krava po vpregi skoz leto donaša?Menim, da ne.
Ako se pa krave vpregajo, se mora to s pametjo goditi.   Treba je o tem takole ravnati:
1. Naj se izberajo krave tacega plemena, ki so bolj močne in veči, in da nimajo prevelicega, zlo visečega , napetega trebuha.
2. Čas, kdaj bo krava storila, naj se tako vravnar da takrat tele ima, kadar je naj manj deJa.
3.  Kdor ima več krav, naj tako ravna, da vsakega pol dne drug par na versto za vprego pride.
4.  Opoldne in zvečer naj se enmalo prej iz-pregajo, da se pred molžo spočijejo, shlade in najedo.
5.  Nikar jih ne pretepaj, in preveč ne zdelaj.
6.  Delavnim kravam naj se poklada tečniši piča.
7.  Tistih, ki so že bolj breje, ne presili.
Kdor tako ravna, se ne bo kesal, da je krave vpregah
Sedaj pa hočemo še v rajtingi skazati dobiček, če se namest volov vpregajo krave.
Postavimo: en kmet ima le 2 kravi za molžo, 2 vola pa za vprego. Recimo, krave in voli so zlo enake teže, in postavimo, da vagajo po 6 centov. Koliko pride na leto vse štiri prerediti?
Vsaka živina potrebuje na leto blizo 84 centov sena ali pa druge piče, kije tolikšne vrednosti kakor 84 centov sena; zraven tega potrebuje še 4 kope slame za nasteljo — vsih čvetero skupej potrebuje tedaj 336 centov sena in 16 kop slame.
Cent sena rajtan po goldinarji, znese seno 336 fi.. slame kopa po 8 fl., znese 128 fl., vse skupej po tem takem 464 fl. za vse štiri.
Sedaj hočemo dobiček vse te čvetereživine, pa brez tega, kar delo volov znese, zrajtati.
Pervič: 2 teleti po 5 fl., znesete 10 fl.,drw-gic: 2krat 1272 bokalov mleka po 4kraje, znese 170 fl., tretjič: gnoj od obeh krav se sme rajtati na 77 fl.; cetertič: gnoj od obeh volov, kisevpre-gata, pa 48 fl. Skupni dobiček od vsih čveterih živinčet znese 305 fl.
Ako 305 fl. dobička odštejemo od 464 fl. prerajtanih stroškov, ostane 159 fl., ktero zgubo morajo voli z delom prislužiti.
Zdaj pa bomo oba vola preč dali in ju nadomestili z 2 kravama. Tako imamo čvetero krav, in vse štiri morajo sparoma vsakega pol dne delati. Kakošna bo zdej rajtinga?
Stroški piče in nastelje ostanejo pri starem inznes6 464fl. Drugač je pa z dobičkom. Pervič: 4 teleta == 20 fl., drugič: 4krat 1272 bokalov mleka z odbitkom 5 bokalov od sto, znese = 323 fl.; cetertič: gnoj ostane = 125 fl.; tedaj znese dobiček skupej 468 fl., — popred z volama vred je bil pa le 305 fl.
Pri ti drugi rajtingi pride kmetovavcu vse delo vpreženih kravja dobro, verh tega pa ima se 4fl. čistega dobička, in v primeri z volama dobiček od
163 fl., — kar gotovo ni majhin dnar pri manjšem gospodarstvu.
Naredimo to rajtingo za 25 let, kar je navadni čas enega gospodarja, znese dobiček pri teh štirih kravah 4075 fl., brez činža, ki ga dobiček na kapital naložen, donašati zamore.
Poslednjič pa še preglejmo: koliko se je po taki premembi na živežu več pridobilo?
Pervič dobi gospodar vsako leto 2 teleti ali blizo 100 funtov mesa, in drugič 2295 bokalov mleka več.
Ako to rajtingo v malem spremenimo v rajtingo na veliko, to je, na celo deželo: kolikšen dobiček !                         (Iz „tednika češke kmet. družbe.")
—   306   —