STROKOVNA IZHODIŠČA   
Odkrivanje kulturne dediščine 
domačega kraja z muzejskimi 
 dejavnostmi 
Mag. Polona Jančič 
Hegediš  
Pedagoška fakulteta Discovering Cultural Heritage of Hometown Through 
Univerze v Mariboru Museum Activities
iZVleČek: Usvajanje določenih ciljev pri pouku je v veliki meri 
odvisno od učiteljeve izbire učnega okolja, načinov in oblik 
 dela. V učnem načrtu predmeta spoznavanje okolja je zapisano, 
Red. prof. dr. Vlasta Hus  da če je le mogoče, naj učenci okolje spoznavajo neposredno. 
Pedagoška fakulteta 
Univerze v Mariboru Muzeji predstavljajo ustanove, ki omogočajo poglabljanje in 
povezovanje teoretičnega znanja s praktičnim. Tako lahko 
učenci vsebine kulturne dediščine nadgrajujejo in dopolnjujejo 
ob izvajanju učnega procesa v neposrednem okolju. Izvajanje 
pouka v neposrednem okolju zahteva od učitelja dobro 
pripravljenost, načrtovanje, organizacijo in strokovno znanje. 
 
Mag. Veronika Smodiš V prispevku predstavljamo primere načrtovanih dejavnosti 
Beltinci v izbranem muzeju za učence 2. razreda pri predmetu 
spoznavanje okolja. Izhajali smo iz ciljev vsebin kulturne 
dediščine iz učnega načrta omenjenega predmeta. 
Ključne besede: spoznavanje okolja, kulturna dediščina, muzej, neposredno učno 
okolje
Abstract: The teacher‘s choice of learning environment, methods, and types of work 
strongly influence the achievement of objectives in the classroom. The curriculum 
of the Environmental Studies course specifies that, whenever possible, students 
should learn about the environment directly. Museums are places where theoretical 
knowledge can be deepened and merged with practical knowledge. Students can 
thus build on and complement cultural heritage content while learning in their local 
surroundings. Delivering such lessons necessitates careful preparation, planning, 
organisation, and skill on the part of the teacher. This paper presents examples of 
planned activities in a selected museum for Year 2 pupils in Environmental Studies. 
We used the objectives of the cultural heritage content of the curriculum of the 
subject as a starting point.
Keywords: Environmental Studies, cultural heritage, museum, direct learning 
environment 
|  3  |  2023  |  RAZREDNI POUK   | 15  
  STROKOVNA IZHODIŠČA
Uvod dejavnosti za učence. Od vsakega učitelja je odvisno, 
ali bo sprejel programe, ki jih muzeji ponujajo, ali pa bo 
ključno vlogo pri ohranjanju in varovanju kulturne sam načrtoval dejavnosti za učence. V tem primeru bo 
dediščine imajo tudi šole, saj lahko k temu prispevajo imel aktivnejšo vlogo kot pa če bi z učenci prisluhnil 
z različnimi dejavnostmi (Bizjak, 2020) in sodelovanji z »predavanju« muzejskih strokovnjakov. Chee (2006) 
institucijami, kot so muzeji (Oberski, 2020). V prispevku pravi, da je to pravzaprav najbolj aktivna vloga, ki jo 
predstavljamo primere načrtovanih učnih dejavnosti, učitelj v teh ustanovah lahko ima. izkušnja, ki je lahko 
ki jih lahko izvedemo v muzeju. Razdelili jih bomo na dobra ali slaba, je tista, ki določa, ali se bo učenec odločil 
tri prostore (zbirke), ki smo si jih izbrali na razstavi v za ponovni obisk muzeja (Borac in Dujmović, 2015; 
Pomurskem muzeju Murska Sobota. Brezočnik in Hus, 2016). Za nekatere učence je prvi obisk 
muzeja izkušnja, ki jo doživijo šele v šoli, zato je treba 
poskrbeti, da bo nepozabna (Chee, 2006), dejavnosti pa 
Pouk vsebin kulturne dediščine takšne, da bodo bogatile znanje in spretnosti učencev. 
V nadaljevanju prispevka prikazujemo primere takšnih 
Gonza in Hus (2016) navajata, da lahko vsebine kulturne 
dediščine, ki so s cilji opredeljene v učnem načrtu za dejavnosti. 
predmet spoznavanje okolja, poučujemo na različne 
načine (virtualne igre, različne aplikacije, igra vlog). 
Fakin Bajec idr. (2021) omenjajo še druge pristope in Priprava na obisk Pomurskega 
metode raziskovanja preteklosti, in sicer intervjuje, muzeja Murska Sobota
tekmovanja, pripovedovanje zgodb ter fotografiranje. 
Da bo učitelj omogočil uspešnejše usvajanje vsebin Pred obiskom muzeja je pomembno, da znamo učitelji 
kulturne dediščine, mora pri predajanju znanja izbrati skrbno načrtovati ogled muzeja. Pozorni moramo biti 
načine, metode in pristope, ki bodo učence zbližali na uresničevanje ciljev iz učnega načrta ter preveriti 
s preteklostjo. Pri tem se lahko poveže z drugimi predznanje in izkušnje učencev o muzeju, ki ga bomo 
ustanovami, s čimer se mu ponuja možnost izvajanja obiskali, ter o učnih vsebinah, ki jih bomo obravnavali. 
pouka izven učilnice (Jančič Hegediš in Hus, 2018). Pred obiskom muzeja si lahko pomagamo z nekaterimi 
Učencem lahko omogočimo konstruiranje znanja v napotki (Brown idr., 2001):
neposrednem učnem okolju, kot je muzej. k temu nas 
usmerja tudi učni načrt za predmet spoznavanje okolja. •	 muzej najprej obiščemo sami,
Muzej je ustanova, ki zbira, hrani, varuje in razstavlja •	 učence seznanimo s tem, kaj jih v muzeju čaka in 
predmete, ki so pomembni za kulturo in zgodovino kakšna bo njihova naloga v muzejih,
(trampuš, 1998). Poleg že omenjenih nalog pa muzeji •	 dejavnosti iz muzeja po obisku v razredu osmislimo 
omogočajo nevsakdanje učenje in lahko služijo kot in jih nadgrajujemo,
nadgradnja učnega načrta (Ziherl in andrejek, 2012). 
Muzeji skrbijo za interaktivnost z različnimi kopijami •	 načrtujemo dovolj časa za izvedbo praktičnega dela 
predmetov (Perko, 2013), nudijo raznolike dejavnosti v muzeju,
(Borac in Dujmović, 2015), omogočajo učni proces •	 poskrbimo ne samo za ogled razstavljenih 
preko spletnega učenja (Milutinović in Selaković, 2022), predmetov, ampak tudi za morebitno rokovanje z 
uporabljajo različne interaktivne elemente (arthur, 2019) njimi. 
ter v virtualnih svetovih ponujajo dostopnost in ogled 
zbirk (kužnik, 2009). tako učencem omogočajo aktivno Pred obiskom učencem v razredu povemo, da bomo 
učenje in pridobivanje neposrednih izkušenj (Josimović, obiskali Pomurski muzej Murska Sobota in jim ga, s 
2018). pomočjo spletne strani muzeja, ob sličicah na kratko 
predstavimo. Pozovemo jih, da delijo s sošolci svoje 
predhodne izkušnje obiska katerega izmed muzejev, ter 
Obisk muzeja jih povprašamo, ali je že kdo obiskal muzej v Murski 
Soboti. 
Vsak obisk muzeja z učenci mora učitelj skrbno 
Ponovimo pravila obnašanja v muzejih in podamo 
načrtovati. Pri tem je za uspešen ogled muzeja 
potrebno, da se načrtuje v treh delih: priprava na točna navodila, kako bo potekal naš dan. 
obisk (pred obiskom), izvedba in evalvacija (trampuš, napovemo, da si bomo v muzeju ogledali in raziskovali 
1998). Poleg učiteljeve in učenčeve vloge pa se v kulturno dediščino Prekmurja ter preverimo njihovo 
muzeju poudarja tudi vloga muzejskih pedagogov, ki predznanje o kulturni dediščini Prekmurja. Vprašamo, 
s svojimi nalogami in upoštevanjem učnega načrta ali morda kdo ve, kaj je cimprača. Povemo, da bomo to in 
lahko prispevajo k boljšemu organiziranju ustreznih še veliko drugega izvedeli in odkrili v muzeju. 
16 |  RAZREDNI POUK  |  2023  |  3  | 
STROKOVNA IZHODIŠČA   
Primeri dejavnosti za učence  Dejavnost: Kaj je füjčka?
2. razreda v Pomurskem muzeju Povemo jim, da si bomo zdaj ogledali, kako je lončar 
izdelal füjčko. naloga učencev je, da prisluhnejo in 
Murska Sobota vsakokrat, ko zaslišijo besedo füjčka, naredijo počep. 
Učni cilji: Sledi ogled piščalke na razstavi. Učenci jo otipajo. 
Spodbudimo jih k razmisleku o tem, katero žival 
Učenci: predstavlja füjčka. naloga učencev je, da s pomočjo 
•	 znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem gibov oponašajo gibanje ptic. nato jim povemo, da naj 
življenju in vedo, da je bilo življenje ljudi v zaprejo oči in si predstavljajo, da so v lončarski delavnici. 
preteklosti drugačno; V dvojicah naj premislijo, kakšno piščalko bi izdelali, če 
•	 spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes bi se postavili v vlogo lončarja, nato pa jo narišejo na 
(bivališče, prehrana, obleka, delo, prevoz) (Učni načrt papir (a3 format). Risbe predstavijo sošolcem in jih med 
za spoznavanje okolja, 2011, str. 7). seboj primerjajo. 
3. Dejavnost: Didaktična igra Bingo
Muzejska zbirka: Lončarstvo in cehi Sledi podrobnejša predstavitev starih predmetov s 
pomočjo igre Bingo. Učence razdelimo v skupine. Vsaka 
Vrsta dejavnosti: skupina dobi jajčno embalažo, ki predstavlja podlago za 
igro, na kateri so nalepljena poimenovanja predmetov, 
1. Dejavnost: Kdo je lončar? zraven pa dobijo še palčke s sličicami predmetov. tista 
Učence v prostoru čakata pismo in kartonček z vrstnim skupina, ki prej konča, pozvoni na zvonček.
redom barv. Pismo preberejo. Spoznajo, da jim je mož 
iz preteklosti skril rdeče vrečke s črkami in če želijo 
izvedeti, kdo je ustvaril predmete na razstavi, morajo 
vrečke najti. Učence opozorimo, da v prostoru po   
razstavi ne hitijo. Učenci nato poiščejo vse vrečke 
in barvne krogce s črkami položijo na kartonček. 
Ugotovijo, da so sestavili besedo »lončar« in da je prav 
on izdelal predmete na razstavi. Učence spodbudimo k 
razmisleku o tem, ali so že kdaj opazovali lončarja pri 
delu. 
Slika 2: Didaktična igra Bingo. Vir: Veronika Smodiš, 2023.
Muzejska zbirka: Baročni salon
Vrsta dejavnosti: 
1. Dejavnost: Stropne poslikave
Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina prejme 
povečevalno steklo in fotografijo stropne poslikave ter 
kartončke, na katerih so pomanjšani deli poslikave. 
naloga učencev je, da se uležejo na tla, vzamejo 
kartonček, si s povečevalnim steklom ogledajo sličice 
na kartončku, nato pa del poslikave, brez lupe, poiščejo 
Slika 1: Lončarstvo in cehi: Dejavnost 1. Vir: Veronika Smodiš, na stropu. ko to najdejo, morajo na fotografiji to 
2023. obkrožiti. 
|  3  |  2023  |  RAZREDNI POUK   | 17  
  STROKOVNA IZHODIŠČA
2. Dejavnost: Kaj je v prostoru?
Učencem v prostoru pokažemo fotografijo tega prostora 
nekoč. Učence sprašujemo, kakšne so te fotografije, 
kaj vidimo na njih, katere predmete vse opazijo, ali je 
fotografija stara. Učenci ugotovijo, da je na fotografiji 
prikazan isti prostor, vendar v preteklosti, ko so ljudje 
še tu živeli. Učencem po skupinah razdelimo podlage s 
sličicami in gumicami. njihova naloga je, da si ogledajo 
sličice predmetov (danes, nekoč), se sprehodijo po 
prostoru in opazujejo, ali predmet je v prostoru. nato 
sličice »povežejo« z gumicami z besedama »se nahaja« in 
»se ne nahaja«. Sledi podrobna predstavitev predmetov in 
ogled njihovih podlag. njihova naloga je, da si izberejo en 
star predmet in naštejejo njegovo slabost in prednost. 
3. Dejavnost: Didaktična igra Pajkova mreža
Usedemo se v krog in se igramo igro Pajkova mreža. 
Učencem povemo, naj si zamislijo, da živijo v preteklosti, 
ko so ljudje živeli na gradu. Spodbudimo jih k 
razmisleku o tem, kakšno sobo za obiske in predmete v 
njej bi imeli, če bi živeli v tistem času na gradu. Začne Slika 3: Življenje na vasi: Dejavnost 1. Vir: Veronika Smodiš, 2023.
učitelj, ki v rokah drži klobčič volne. Prime začetek 
vrvice in pove: »Če bi nekoč živel na gradu, bi moja soba 
za obiske bila …«. ko učitelj konča, zakotali klobčič do je v vrečki. tisti, ki tipa kopije predmetov, mora drugim 
učenca, ta pa predstavi svojo idejo. nato prime vrvico, opisovati, kakšen je predmet na otip. nato kopije 
klobčič pa zakotali do sošolca. vzamemo iz vrečk in učence spodbudimo k razmisleku 
o tem, kako se predmeta imenujeta, kakšne barve sta, iz 
česa sta, zakaj so ju uporabljali nekoč. 
Muzejska zbirka: Življenje na vasi
4. Dejavnost: Oblačila
Vrsta dejavnosti: Sledi ogled zadnje sobe. naloga učencev je, da primerjajo 
1. Dejavnost: Kaj je cimprača? sobo iz preteklosti z današnjimi prostori v hiši. Po 
tleh razvrstimo barvne kroge. Učencem povemo, da 
Z otroki se pogovorimo o zunanjosti cimprače, se naj postavijo k tistemu krogu, ki je enake barve kot 
tradicionalne panonske hiše, narejene iz lesa, blata in 
njihova majica, srajca, jakna (zgornji del oblačila). ko se 
slame, ter jih vprašamo, zakaj se tako imenuje in iz česa 
razporedijo, jim povemo, da so oblačila, ki jih nosimo v 
je izdelana. Učencem razdelimo knjižice z naslovom 
»CiMPRaČa«. Učenci obrnejo zavihek »Hiše nekOČ« sedanjosti, različnih barv (barvna), a da vedno (nekoč) 
in pobarvajo okvirčke v tabeli z določenim delom hiše in niso bila takšna. Učencem usmerimo pogled na oblačila 
materialom. Sledi primerjava hiš nekoč in danes. v cimprači. Povemo jim, da naj naštejejo razlike med 
današnjimi in starimi oblačili (barva, del oblačila …). 
Učencem prinesemo še laneno blago, da ga potipajo in 
2. Dejavnost: Črna kuhinja povohajo. 
Sledi ogled notranjih prostorov hiše. Skupaj se  
pogovorimo o barvi kuhinje. kuhinje so bile nekoč 
črne zaradi zidane peči, iz katere se je kadilo. naloga Evalvacija po dejavnostih v muzeju
učencev je, da naštejejo razlike med kuhinjami nekoč in 
danes. Prav tako si ogledajo predmete in jih primerjajo z Po obisku muzeja učence povprašamo po njihovih 
današnjimi. vtisih. Vodimo pogovor o tem, kaj smo videli, poskusili 
ter doživeli. Za učence pripravimo kviz, s pomočjo 
katerega skozi igro preverimo znanje, ki so pridobili v 
3. Dejavnost: Didaktična igra Kaj tipam? muzeju. Učenci v zvezek ilustrirajo predmet, ki so si ga 
Učencem prinesemo vrečki s kopijama predmetov najbolj zapolnili in ga doma starim staršem opišejo ter 
(pinja, kavni mlinček). Pokličemo učenca, da potipa, kaj jih povprašajo, če so sami kdaj uporabljali ta predmet. 
18 |  RAZREDNI POUK  |  2023  |  3  | 
STROKOVNA IZHODIŠČA   
Pomembno je, da skupaj z učenci ovrednotimo 
obisk muzeja. Upoštevamo, ali so bili cilji doseženi in Viri in literatura
predebatiramo o morebitnih izboljšavah ob nadaljnjem Arthur, P. L. (2018). Engaging Collections and Communities: Technology 
obisku. tudi Dizdarevič in Rejec (2020) poudarjata and Interactivity in Museums. V E. Mäkelä, M. Tolonen in J. Tuominen 
(Ur.): Proceedings of the Digital Humanities in the Nordic Countries 3rd 
pomen dejavnosti, ki se izvajajo po obisku muzeja. Conference, 250–62. 
nekatere izmed njih so: razgovor z učenci o novih Bizjak, A. (2020). Z raziskovanjem preteklosti do boljšega poznavanja 
spoznanjih in všečnih/nevšečnih stvareh, povabilo domačega kraja. V M. Željeznov Seničar (ur.), Sodobni izzivi podaljšanega 
učencem k razstavi svojega dela ter zapis poročil o bivanja: zbornik: XIV. mednarodna (Slovenija, Hrvaška, Nizozemska) 
strokovna konferenca 2020, [20. 8. 2020, Ljubljana] (str. 269–271).
obisku muzeja (možnost objave v šolskem časopisu).
Borac, A. in Dujmović, D. (2015). Znaju li oni, da mi postojimo?. V M. 
Đilas (ur.), Partnerstvo: zbornik radova VII. skupa muzejskih pedagoga s 
međunarodnim sudjelovanjem. Hrvatsko muzejsko društvo (str. 53–59). 
Sklep Brezočnik, A. in Hus, V. (2016). Mnenje kustosov o izvajanju nekaterih 
vsebin spoznavanja okolja in družbe v muzeju. Educa, 25(1/2), 38–44. 
kljub temu da muzej omogoča večplastno učenje Brown, S., Earlam, C. in Race, P. (2001). 500 nasvetov za učitelje. Educy.
(Ziherl in andrejek, 2012) pa nekateri avtorji (kemperl in Chee, M. F. (2006). Training Teachers for the Effective Use of Museums. 
Bračun Sova, 2014) navajajo, da se dandanes v osnovnih International Journal of Historical Learning, Teaching and Research, 6, 
šolah (od 1. do 5. razreda) in vrtcih še vedno premalo 10–16. 
poudarja vloga muzeja. tudi Borac in Dujmović (2015) Dizdarevič, T. in Rejec, J. (2020). Svetovna dediščina v rokah mladih. 
sta podobnega mnenja, saj kljub temu da muzeji Center za upravljanje z dediščino živega srebra, Ministrstvo za 
izobraževanje, znanost in šport, Slovenska nacionalna komisija za 
ponujajo ogromno in lahko v njih vidimo potencial za UNESCO 
izobraževanje, je ta potencial še premalo izkoriščen. tudi Fakin Bajec, J., Pogačar, M., Lemut Bajec, M. in Straus, M. (2021). 
ugotovitve nekaterih raziskav (Josimović, 2018) kažejo Dediščina v akciji: poti in načini vključevanja dediščinskih praks v 
vzgojno-izobraževalne vsebine. Založba ZRC, ZRC SAZU.
na to, da se pri izvajanju pouka v muzeju še vedno 
pojavljajo prepreke, s katerimi se učitelji srečujejo in jim Gonza, N. in Hus, V. (2016). Nekateri načini poučevanja kulturne dediščine 
na primarni stopnji izobraževanja. Educa, 25(5/6), 69–73.
tako onemogočajo izvajanje pouka v drugi ustanovi v 
polni meri. Po drugi strani pa so s primeri dobre prakse Jančič, P. in Hus, V. (2018). Treatment of Cultural Heritage Content in 
the Subject Social Studies in Primary School. Creative Education, 9(5), 
(king’s College london, b. d.; the Museum school, b. 702–712. https://doi.org/10.4236/ce.2018.95052 
d.; tullio, 2020) dokazali, da je izvajanje učnega procesa Josimović, M. (2020). Muzeji kao centri učenja [Magistrsko delo, Univerza 
v muzeju možno in da aktivno učenje v njem prinaša v Novem Sadu, Filozofska fakulteta]. 
številne prednosti. kot prvo prednost navajamo Kemperl, M. in Bračun Sova, R. (2014). Muzej - pomemben partner v 
motivacijo za učenje. Učenci namreč v muzejih ob šolskem sistemu. Argo, 57(2), 10–17. 
pridobivanju novih spretnosti gradijo samozavest King´s College London. (b. d.). My Primary School is at the Museum: 
in si posledično želijo nadaljevanja učenja. Prav tako Inspiring schools and museums across the UK to build museum-school 
partnerships. 
je treba omeniti, da so učenci v muzejih razvili svoje 
Kužnik, L. (2009). Virtualni svetovi - novi izzivi za muzeje. Argo, 52(1/2), 
socialne in komunikacijske spretnosti. Družbeno okolje 134–138.
muzejev namreč spodbuja učence, da krepijo svoje Milutinović, J. in Selaković, K. (2022). Pedagogical potential of online 
komunikacijske spretnosti. museum learning resources. Revija za elementarno izobraževanje, 15, 
special issue, 131–145. 
Pomembno je, da kulturno dediščino vključujemo in pri 
Oberski, S. (2020). Vzgoja za ohranjanje ljudske kulturne dediščine kot 
pouku poudarjamo ter delamo na tem, da skupaj kot temelj razvijanja odnosa do domovine. Vzgoja, 22(85), 31–32. 
razred (celota) prispevamo k ohranjanju in ozaveščanju Perko, V. (2013). Muzej, šolska (m)učilnica?. Vzgoja, 15(57), 15–17. 
o dediščini. to pa lahko naredimo z različnimi načini, s 
Trampuš, C. (1998). Obiščimo muzej. DZS.
katerimi bomo učencem približali dediščino. izpeljimo 
dejavnosti, kjer bodo učenci res gradniki svojega znanja. Tullio, D. (2020). Prva stanica na putovanju bez granica. V D. Dujmović 
(ur.), Granice i vizije: zbornik radova: Gradska galerija Antun Gojak, 
Makarska 7. – 10- studenog 2018 (str. 67–71). Hrvatsko muzejsko društvo. 
Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja (2011). Ministrstvo 
za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/
ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/
UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf 
Ziherl, A. K. in Andrejek, T. (2012). Kustosi pedagogi in sodelovanje z 
drugimi izobraževalnimi institucijami. Argo, 55(1), 90–92.
|  3  |  2023  |  RAZREDNI POUK   | 19