• •mii
Cena 1 DIB
		
Letna naročnina znaša Din 40’—.	Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160.	Rokopisov ne vračamo 1 Telefon št 21-09.
	1935 Š*ew. 7 — Leto IV	IZHAJA VSAKO SOBOTO
Mirno!
Vsak usodepolen dogodek izzove v življenju narodov posledice večje ali manjše dalekosežnosti in zavisi le od zrelosti in kompaktnosti prizadetega naroda, kako daleč sežejo te posledice. Rano, ki nam jo je prizadejali 9. oktober 1934, čutimo še danes in jo bomo čutili to rež dvoma še dolgo. Pregloboko je segla v naše telo in nemogoče je, da bi tila zaceljena že dar.es. Rano je treba skrbno negovati, da ne nastopi zastrupljenje, ki more spremeniti tudi majhno rano v smrtno-nevarno bolezen. Cim bolj zdravo je telo, čim koli zdrava je kri, tem hitreje se izvrši ozdravljenje, ker zaduše pojav gnojenja sokovi zdrave krvi že v kali.
Mlad narodi smo še, sokovi v našem te-lesu se še niso utalili, rdeča krvna telesca Se Še niso tako razmnožila, da bi mogla zatreti vse nezdrave kali in jim onemogočiti, da za krajšo ali daljno dobo zausta\ijo naš razvoj s tem. da izzovejo razne bolezenske Pojave. To je pač naravni razvoj, s katerim moramo računati zlasti v dneh po 9- 10. 19' ■
Svojo najboljšo kri smo izgubili v Mar-seju in ni čudno, če so nastopili vsled tega razni bolestni pojavi, ki dajejo našim nepn-jateljem, pa tudi onim prijateljem, ki nas Poznajo le od daleč in gledajo na nas 1« z viška, povoda, da načenjajo zopet vprašanja našega edinstva in pTi tem namigujejo, da nimajo bodočnost države, v katerih ni samo enega, enotnega nairoda, marveč vsebujejo! veČ, medseboj ne dovolj povezanih narodov.
Kot vedno doslej, se bodo varali tudi sedaj. Ne spuščamo se v razmotrivanjs naših
notrarjepclitičnih prilik, na katere se gleda lahko z najrazličnejšimi pogledi- Poleg naj-veČjega pesimista se bo oglasil največji optimist, mi pa ne smemo slediti niti ena mu niti drugemu- Optimisti ne moremo biti, ker vemo, da nismo še prehodili onega razvoja, čigar' naravni zaključek nam bo prinesel resnično uedinjenje in s tem izpolnitev naših nacionalnih sanj, nočemo in ne moremo pa biti niti pesimisti, ker vemo, da traja še danes in bo trajalo še dolgo ono kipenje in vrenje, ki meča na površje mladega vina vse, kar je nečistega v tem zdravem produktu nabave. Mimo lahko gledamo na vse pojave, nad katerimi se nekateri navdušujejo, da ne morejo zadrževati svojih zmagovitih vzklikov, nad katerimi pa zopet drugi obupujejo, da sklanjajo svoje glave pod težo morečih skrbi. Kam plovemo? Za nas ni in ne more biti nobenega dvoma o tem, da pluje naš brod stalno in nespremenljivo proti cilju nacionalnega dedinj,anja, torej v ono smer, kamor ga je tako odločno zaokreniil ranjki Gospodar. In 'a nas ne more biti nobenega dvoma niti o (ja morejo slučajni viharji in valovi za trenutek spremeniti smer naše plovbe, da pa 1)0 izzval val, ki bo zadel naš brod iz leve in ga za trenutek preokrenil proti desni, vedno Protival iz desne, ki bo vrgel brod zopet na-Zai v smer, po kateri mora pluli, ker mora Priti do svojega cilja.
Naš nezlomljivi optimizem nam mora nu-f‘li vedno in v vsakem položaju ono oporo, na katero naslonimo svoja telesa tudi takrat, ko snio jjjj videz potisnjeni v ozadje in se polasti vodstva drugi, na videz jačji ljudje. Bo-. mo veseli, če hočejo drugi prevzemati ri-in opasnosti, vedrih lic jih opazujmo
delu z najiboljšimi željami in pripravljeni, f 3iin priskočimo z vso silo in odločnostjo n® I>r>m(>č, če jim bo ta potrebna pri enem aJl drug©OTl delu, ki odgovarja naši miselnosti jn naši ideologiji. Saj smo ljudje tudi mi, ,udi nam se utrudijo telesa in živci, tudi nam •Je treba počitka. Toda ne počitka, da bi se ■enili
in dolgočasili, marveč počitka, da si Oberemo novih sil in da smo v stalni pripravljenosti, ker ne vemo ne ure ne dneva, . 0 bodo zopet potrebne mišice in misli brez-{°nipromisnih, borbenih nacionalistov. Posa-'‘nezniki ginevajo drug za drugim, ideja pa /Stane. Ideji, ne pa posameznikom služi-
0 mi nacionalisti.	I-	C.
JT
Cui/afrna
JuQ&stcu/ifo!
Vprašanje mladine
Ponovno smo že obravnavali to vprašanje in nam svojega stališča glede mladine ni treba ponavljati. Ce se vračamo vedno znova na ta problem, ne storimo tega zato, da dajemo duška svojemu pesimističnemu gledanju ali radi zabavljanja, marveč le vsled dejstva, da se kažejo pri mladinj vedno novi, večinoma nevšečni pojavi, ki dokazujejo ono strahovito stanje, v katero je zagazil velik del današnje mladine.
V	prvih letih po osvobojenju so predvsem politične stranke posvečale velik del svoje pažnje mladini, zlasti srednje- in visokošolski. Naj so partije maskirale ta svoj interes še s tako lepimi programi in idejami, njih glavni cilj je bil ta, da si ustvarijo iz te mladine svoj agitatorski naraščaj ali celo svoje borbene odrede za slučaj volitev. Vplivi te vzgoje na mladino niso bili dobri in lahko rečemo, da si niti stranke same iz te mladine niso pridobile dobrih in zanesljivih somišljenikov ter pobornikov. Že v mladih letih razočarana mladina se je dorasla povlekla večinoma v ozadje in se povsem desinteresirala na sodelovanju v javnem življenju. Iz te mladine je izšla zlasti ona napredna inteligenca, ki stoji povsem pasivno ob strani, gleda kritično na vse, ima
o	vsaki stvari svoje posebno mnenje, ne zagrabi pa za resno delo. Pa tudi naši klerikalci pri tej mladini niso bili mnogo na boljšem.
Ko je zgubil sistem partij med mladino vedno več na terenu, je bila zlasti napredna mladina prepuščena sama sebi. Brez resne in sistematične materialne podpore je tavala prepuščena sama sebi tudi v idejnem in programskem oziru. Tako ni čudno, če se je v to brez dvoma dobro, napredno in nacionalno mladino zajedel vedno globlje strup, ki so ji ga vbrizgavali klerikalci preko one svoje mladine, ki so jo znali dalj časa obdržati na svojih vajetih in so jo uporabljali za svojo avangardo. To se je pokazalo zlasti po septembru 1931, ko je bivša SLS likvidirala svoje oficijelno sodelovanje v diktaturi od 6. jan. 1929, pogazila vse podpise svojih predstavnikov na raznih zakonih in uredbah in dvignila zopet ono samosloven-sko zastavo, katero je pod diktatorskim režimom ukinila ona sama. Strah za lasnten obstoj je vodil večino vodstva bivše SLS, da je preglasovala svojega voditelja dr. Korošca in dvignjila zopet prapor slovenskega separatizma. Mladini se seveda resnice ni smelo povedati in tako je bilo vrženo med mladino geslo, da je slovenski jezik p slovensko kulturo in slovensko samobitnostjo ogrožan baš od one jvfgoslovenske ideje, ki je bila izražena v manifestu od 6. jan. 1929 ter povdar-jana in zastopana z vso doslednostjo od bivše SLS same ves čas do septembra 1931. Premilo bi bilo, če bi ugotovili samo to, da je bivša SLS izrabila svojo mladino zgolj v politične svrhe. Ona je storila več. Vpregla je to mladino v škripajoči voz svojega lokalnega, verskega in plemenskega separatizma in destruktivizma, mladini pa zavezala oči s slovensko trobojko. Ne bomo naštevali vseh onih obupnih pojavov, ki jih je rodila ta peklenska taktika delroniziranih politikov, ugotoviti pa moramo dve posledici.
Prva že omenjena posledica je bila ta, da je zašel strup slovenoborstva tudi v vrste napredne mladine. Prepuščena sama sebi, vedno gledana le navzdol od takozvanih naprednih voditeljev in le sem in tja milostno sprejemana je postajala vedno bolj dostopna za razkrajajoči strup, katerega so ji dajali kapljico za kapljico njih klerikalni in komunistični tovariši. Ce upoštevamo še motiv romantike, ki je pri mladini zelo jak, se ne moremo čuditi, da je zajela ta taiinstveno vodene akcija tudi velik del napredne, nacionalne mladine in vzela tej mladini sposobnost in voljo svobodnega, neoviranega gledanja preko zidov ožje domovine.
Druga posledica je bila še hujša, čeprav je zadela predvsem bivšo SLS, oziroma njene voditelje, torej ljudi, ki so povzročili v svoje osebne svrhe to izrabljanje mladine. Čim je bila ta mladina vržena v borbo za to, da je izrabljajoč svobodo akademskih tal vršila suženjske posle za propadle politike, je prehajala vedno bolj v skrajne ekstreme. Čut odgovornosti in odvisnosti je pri njej popuščal vedno jačje, mladina je postala vedno samostojnejša ter si je začela pravce in smeri svojega delovanja določati sama. Kakšni so bili ti pravci, nato bi dali najlažje odgovor oni gospodje, ki so hoteli to mladino zlo-rabljait za sebe in za svoje osebne interese na akademskih tleli. Če se je govorilo preje še lahko o neki razliki med krščansko oziroma katoliško mladino na eni ter svobodomiselno mladino na drugi strani, potem o tej razliki danes ne more biti nobenega govora več. Kajti svobodomiselna in sicer v ekstrem-
nem smislu besede je danes prav gotovo baš ona mladina, nad katero so imeli klerikalci toliko veselja in so jo reklamirali kot svojo.
Kdo ima sedaj korist od vsega tega. Da nima koristi mladina, to je jasno, zlasti so si na jasnem o tem že danes mnogi zelo merodajni faktorji iz bivše SLS, ki ne morejo preko težkih pojavov povsem protiverskega značaja med bivšo svojo mladino. Ravno tako nimajo niti najmanjše koristi od vsega tega oni, ki so to mladino zapeljevali, saj stoje danes brez naraščaja in se ne morejo več ponašati kot predstavniki večine našega naraščaja.
Ali ima koristi od vsega tega »slovenski narod«, njegova kultura in njegova univerza v Ljubljani? Vemo, da so nam nekateri akademiki hudo zamerili naše članke o Slovenskem tednu in razmerah na naši univerzi, pa vršimo kljub temu le svojo dolžnost, če ugotovimo, da je težko najti kak narod, ki bi bil sam po sebi in popolnoma prostovoljno tako težko kompromitiral svoj vrhvni znanstveni zavod in svoje lastne kulturne pridobitve kot se je to zgodilo pri nas, Slovencih. Mesto da bi združili vse svoje sile in sukcesivno izgrajevali one kulturne ustanove, ki so nam Slovencem neobhodno potrebne za ohranitev in razvoj naših kulturnih in jezikovnih posebnosti, se je umetno in z zahrbtnimi osebno-političnimi nameni ustvarila nekaka sloveno-borska fronta, ki je postala orodje za borbo proti nam nacionalistom kot sovražnikom slovenskega naroda. Vsi, zlasti mi jugoslo-venski nacionalisti, smo dobri Slovenci, ljubimo svojo materinščino in smo to ljubezen dokazali že ponovno tudi v praksi, ne z jezikom, toda z dejanjem. Vsi mi smo torej za to, da se očuva naša lepa materinščina, da se glasi naša lepa beseda z odrov naših gledališč in iz podijev naših šol od najnižje do najvišje, mi vsi hočemo, da se ta naš lepi jezik razvija mirno in nemoteno dalje. Čemu torej ne hodimo skupaj, odkod očitki, da smo mi izdajalci slovenskega naroda in njegove samobitnosti? Morda odtod, ker stojimo in bomo stali vedno na stališču, da je in bo dogoče ohraniti vse kulturne in če hočete etnične posebnosti Slovencev samo v enotni Jugoslaviji in tudi tu le tedaj, če bo prebival in gospodaril v njej enoten jugoslovenski narod?
Odkar smo združeni v Jugoslaviji, smo doživeli in preživeli že mnogo peripetij in prav gotovo naša pot k resničnemu uedinjenju še davno ni zaključena. Ne udajamo se nika-kim utopijam, ker vemo, da zahteva razvoj naroda, zlasti pa povratek razedinjenih delov naroda k ponovnemu edinstvu razdobje ne ene, marveč več generacij. Kakorkoli pa zre-
mo na vse te peripetije v prošlosti in kakorkoli gledamo na razvoj dogodkov po 9. oktobru 1934, pa smo vendar lahko optimisti in vstrajamo na svojem globokem prepričanju, da niti za Srbe in Hrvate, najmanj pa za nas Slovence ni in ne bo druge rešitve kot one, ki jo nudi ideja ne samo državnega, marveč tudi narodnega edinstva. Samo ta ideja garantira nam Slovencem ohranitev vsega tega, kar je res naše in kar je vredno, da se ohrani. Vemo, da jih žal še mnogo dvomi o pravilno- 1 sti in utemeljenosti tega stališča. Toda vsi ti neverni Tomaži bodo odpadli drug za drugim, marsikdo bo moral morda še pred svojim naravnim koncem položiti svoje lastne prste na težke rane, ki jih je on sam povzročil slovenskemu delu našega naroda in bo koncem svoje življenjske poti zmolil svoj Confiteor s prošnjo za odpuščanje napram onim, katere je zapeljeval in izrabljal.
Mi smo in ostanemo globoki optimisti vsled zavesti, da smo le mrtve straže na postojankah, ki morajo biti in tudi bodo držane dotlej, da mine ona bedasta poplava ne-. stvarne kulturne sentinentalnosti, ki zavira danes velikemu delu nas Slovencev, zlasti pa velikemu delu naše mladine svoboden pogled na edino zveličavnost jugoslovenskega ediu-stva. Ta princep velja zlasti za nas Slovence. Če mora biti v svojem najbolj nujnem življenjskem interesu kdo izmed nas Jugoelove« po svojem srcu in po svojem mišljenju, potem moramo biti to prvenstveno mi Slovenci in mirno lahko rečemo, da je slab Slovenec oni, ki se bori proti tezi državnega in narodnega edinstva.
Nismo zapisali teh besed radi kake propagande, marveč le da pribijemo današnje stanje med našo mladino in da ugotovimo krivce. K zaključku povdarjamo ponovno, da so oni, ki bi morali po vseh človeških in božjih postavah najbolj paziti na mladino, škodovali tej mladini toliko, kot bi ji ne morje) škodovati noben komunist in noben anarhist.
S tem so se seveda diskvalificirali in bodo morali pripisovati sami sebi, če bodo dobivali v bodoče glede mladine odgovore, ki jih ne bodo veseli, pa naj je ta mladina v raznih srednje- ali visokošolskih organizacijah ali pa celo v organizacijah, ki delujejo na zunaj pod raznimi verskimi firmami.
Narod brez mladine je mrtev, narod s slabo mladino je zapisan smrti, zato je treba ščititi mladino pred zapeljivci in preprečiti zapeljivcem z vsemi tudi najostrejšimi sredstvi njihovo razdorno delovanje. Naš narod hoče in mora živeti, vsled tega bo moral poseči z železno pestjo v to gadjo zalego. I. C.
znaku verske strpnosti...
V	poslednji številki našega lista smo seznanili našo javnost s poslanico zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, ki jo je razposlal kot primus katoliške cerkve v Jugoslaviji duhovništvu z ozirom na proslavo 700 letnice smrti velikega prosvetitelja sv. Save. Izrazili smo svoje začudenje nad to z ničemer utemeljeno poslanico, nad tem neprikritim strahom pred pravoslavjem in nad z ničemer izzvano nestrpnostjo. Izrazili smo tudi bojazen, da utegne ta postopek imeti slabe posledice. Predno smo še mogli verjeti in misliti, so se že pojavile te posledice. Ohrabrena s poslanico zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, sta se podvizala tudi poglavarja manjših konfesij v naši državi, zlasti unijatski križevački epi-skop Njaradi in muslimanski reis - ul - ulema Maglajič v Banjaluki ter sta izdala posebne proglase na svoje duhovništvo, v katerih vsak na svoj način — pozivata duhovništvo in potom njega svoje vernike na bojkot proslave sv. Save, kateri je po njih mnenju in izključno prosvetitelj in svetnik srbsko pravoslavne cerkve in kateri nima z našim narodom drugih konfesij nikake zveze.
Postopek omenjenih predstavnikov in poglavarjev svobodnih, od naše države priznanih konfesij ni samo nerazumljiv, ampak obsodbe vreden. Naša nacionalna država je od prvega pričetka bila skrajno tolerantna, izogibala se je vsega, kar bi količkaj moglo tangirati občutljivost te ali one veroizpovedi, ki jim je dala polno in neomejeno prostost. Odkod izvira afront napram proslavi, ki se sicer vrši strogo v okviru srbsko pravoslavne cerkve, ki je pa obenem proslava vsakega nacionalnega Jugoslovena ne glede na veroizpoved, ker je svetosavska tradicija po svojih zaslugah in po svojem ogromnem vplivu skozi stoletja segla daleč preko čisto cerkvenega značaia.
Episkop Njaradi ni sicer izdal posebne poslanice, opozoril je pa svoje duhovništvo in svoje vernike na važnost poslanice g. nadškofa dr. Bauerja, ter jih pozval, da se po
n^ej ravnajo. On se je torej v celoti solidariziral z vsebino in tendenco te poslanice, ki v svojem končnem cilju ne predstavlja drugega, kakor bojkot svetosavske proslave s strani katolikov in unijatov. Še bolj značilen je postopek episkopa Njaradija in tudi nerazumen za onega, ki pozna razvoj in postanek unijatske konfesije v naši državi. Unijati so skoraj izključno Rusini, ki so živeli v nekdanji Madžarski. Ti Rusini so tvorili narodno manjšino in so bili objekt raznarodovanja, kakor tudi druge manjšine ter plen madžarskega šovinizma. Rusini, Srbi in Ru-muni so bili pripadniki pravoslavne cerkve. Rusine se je kot kulturno in gospodarsko najmanj odporen element v drugi polovici 19. stoletja nasilno pounijatilo, pri čemur ni samo kriva madžarska, budimpeštanska vlada, ampak v prvi vrsti unijatski episkopi in od njih odvisno duhovništvo. Episkopa je postavljala Budimpešta sporazumno z Rimom, postavljalo pa se je samo režimu in šovinističnim madžarskim tendencam udane in zveste osebe. Dočim so Srbi in Rumuni našli vsaj v kulturnem oziru močno oporo v direktni konfesionalni zvezi s svojimi brati v svobodni Srbiji in Rumuniji ter se tudi močnejše uprli raznarodovanju, so bili Rusini bedna raja, moralno in materialno uničena, brez vsake zveze s svojo inteligenco in svojim duhovništvom. Po prevratu je večji del unijatskih Rusinov našel zaščito v verskem in nacionalnem pogledu v Češkoslovaški, manjši del pa v svobodni Jugoslaviji, dočim je tretji del ostal slej ko prej pod Madžarsko. Kakor vsem plemenom in veroizpovedim, tako je tudi Rusinom z osnovanjem naše svobodne države po dolgem trpljenju napočila ura verske in nacionalne svobode. Nihče jih • ni motil v izvrševanju njih dolžnosti napram nasilno jim v preteklosti narinjeni konfesiji, njih episkop je zasedel nekdaj prvo, najstarejšo, tedaj svetosavsko srbskopravoslavno episkopijo v Križevcih.
Izgleda, da je episkop Njaradi temeljito
pozabil na preteklost svojih vernikov, da je pa tudi pozabil, da so njegove metode dobro znane naši celokupni javnosti. Episkop Nja-radi je samolastno izločil iz cerkvene službe obvezno spominjanje našega vladarja, ako-ravno je to prakticiral za vreme madžarske vlade v najširšem obsegu. V njegovi rezidenci je službeni jezik še danes madžarski, ako-ravno niso unijati Madžari, pač pa Rusini, torej Slovani. Kljub temu, ali menda ravno zaradi tega — da je temu visokemu cerkvenemu dostojanstveniku znano, da se je sveto-sav3ka tradicija vzdržala med njegovimi verniki, ki so bili pred nasilnim pounijatenjem pravoslavni, je našel za potrebno, da proslavo sv. Save stavi na indeks.
Najvišji verski predstavnik naših muslimanov reis - ul - ulema Maglajič je tudi izdal po vzoru nadškofa dr. Bauerja razpis na svoje vernike, v katerem citira ustavne propise glede svobodnega izpovedanja vere za vsakega našega državljana. S citiranjem teh zakonskih predpisov je hotel podčrtati svoje stališče napram svetosavski proslavi. Da svoje stališče še bolj poudari, je dal ta svoj razpis razširiti ne samo v dnevnem časopisju, marveč tudi potom letakov in celo v turškem jeziku in pismu, ik ga pa danes nihče ne razume, kar je celo v Turčiji izginilo.
Ko govorimo o tem postopku predstavnikov omenjenih treh konfesij v naši državi, moramo ponovno naglašati ogromni moralni značaj sv. Save in njegove proslave za vse jugoslovenstvo, izključujoč verske motive, kateri so veljali samo za pravoslavni del našega naroda. Vsako drugo tolmačenje te proslave je namerno potvarjanje dejstev in kdorkoli
to dela, greši napram nacionalni stvari in sijajni svetosavski tradiciji.
Nadškofu dr. Bauerju, episkopu Njara-diju in reis-ul-ulemi Maglajicu je dobro znano, da je sedanje interkonfesionalno stanje v naši državi povsem zadovoljivo, da se jedin-stvo naroda kljub nekdaj verski in politični razdvojenosti formira v eno edinstveno narodno celoto. Ta novi jugoslovenski narod ne izprašuje, kateri konfesiji kdo pripada, njegova največja briga in skrb je danes kulturni, socialni in ekonomski napredek. Ta proces se razvija spontano, podprt z živimi moralnimi silami naroda, katerih formiranje mora vsakdo podpirati in od čegar niso izvzete niti razne veroizpovedi, ako hočejo dobro svojemu narodu in državi. Kdor tega procesa ne vidi ali ga noče videti in njegov razvoj podpirati, bo prej ali slej pohojen. S takim postopkom omenjeni cerkveni dostojanstveniki nikakor ne služijo ne državnim, ne narodnim interesom, kar bi morala biti prva in sveta dolžnost vsakega državljana. Obseg teh dolžnosti in tudi odgovornosti se stopnjuje s častjo in dostojanstvom posameznika. Z zadovoljstvom moremo zabeležiti, da ne bodo našle vse te poslanice in ves ta bojkot sveto-savske proslave odziva med narodom, kakor ga pričakujejo omenjeni cerkveni dostojanstveniki in da se bo vršila kljub temu sveto-savska proslava mesto po cerkvah in džamijah, pač v srcih, v duši in domovih vsakega pravega Jugoslovena brez razlike konfesije, torej tamkaj, kjer so se vedno gojile velike tradicije in veliki narodni cilji in kjer za te gospode ni pravega mesta.
Iz našega kulturnega življenja
Naše morje, naše ribe,
** •
Konsum morskih rib se je začel tudi pri nas, zlasti v Ljubljani, močno dvigati, kar imamo zahvaliti nekaterim domačim podjetnim gostilničarjem, v prvi vrsti onim, ki so se preselli po prevratu iz Primorja in tudi podjetnim našim Dalmatincem. Morska riba se najde danes že vsak dan na trgu, prodaja se pa tudi po trgovinah. Lahko rečemo, da jo najdemo že povsod, zlasti v specialnih primorskih lokalih kakor tudi po vseh restavracijah in hotelih. Nikjer pa nismo do danes zasledili pravih domačih imen in označb raznih vrst rib, čeprav jih dobivamo iz našega Jadrana. Po večini se za te ribe uporabljajo čisti ali potvorjeni italijanski nazivi, ako-ra\no imamo krasna domača imena za vse yrste rib, na katerih je tako bogat naš Jadran. Naša Jadranska Straža je že bila pod-vzela korake, da se sedanja grda razvada, da ne rečemo sramota, odpravi, vendar ne vidimo posebnega uspeha. Če stopimo še danes v nekatere znane in močno obiskane restavracije, katerih lastniki bi morali in mogli z lahkoto zvedeti za naša prava domača imena rib. najdemo v jedilnem listu čisto tuja mena kot: branzino, occhiada, scombro, svoglia itd. Do kakih smešnih bedarij dovede lahlco ta manija uporabe tujih, našemu človeku po smislu in izgovorjavi tujih imen, naj služi sledeči slučaj: V neki ljubljanski gostilni vpraša gost natakarico, če imajo ribe. Natakarica odgovori pritrdilno in ponudi gostu porcijo »karainelov«. Očividno je hotela povedati, da imajo »calamari«, kar se po naše pravi lignje. Tako je bil gost v nevarnosti in zadregi, da dobi mesto rib — sladkorčke.
Ta grda razvada mora že enkrat prenehati, gostilničarji in občinstvo se morajo privaditi in potruditi, da nazivajo ribe iz našega morja samo z našimi pristnimi domačimi imeni, da se nam ne smejejo tujci, ki nas obiskujejo. Ker so se pa na žalost ti tuji nazivi že tako vkoreninili in ker postoji opasnost, da bi gost in celo gostilničar ne poznal ribe po njenem pravem imenu, predlagamo, da naj ee na jedilnih listih pristavijo pravim domačim nazivom v oklepaju tudi do sedaj običajni tuji nazivi, ki pa morajo v kratkem času popolnoma izginiti.
Da ne bo izgovorov, navajamo spodaj prava, od naših hrvatskih ribičev uporabljena imena onih VTst rib, ki prihajajo največ na naš trg. Če pa ta ali ona vrsta tukaj ni označena, se morejo interesenti informirati v našem uredništvu, kjer bodo zvedeli pravo ime dotične vrste ribe.
Na naš trg prihajajo v glavnem tri vrste prebivalcev našega morja in sicer:
a) ribe v ožjem pomenu,
b) raki,
c) mehkužci.
a) Ribe:
imena	•
brgljun	sardon
srd jela	sardella
srdjelica	sardellina
papalinka	papalina
rumba	rombo
list	svoglia
jegulja	bisatto
grum	grongo
kamenica	rasa
b) Raki;	
rarog	astice
jastog	aragosta, langusta
rak kvarnerski	scampo
rakovica	granzeola
c) Mehkužci:	
lignja	calamaro
sipa	sepia
hobotnica	folpo
mfkač	muscarolo
kamenica	ostrica
dagnja	pedocchio
kamotoč	dattolo di mare
mušula	mussolo
prnjavica	caparozzolo
kapica	capetta
prilepak	pantalena
naš naziv:
luben
zobatec
zlatica ali
trii ja
kovač
oslič
pišmolj
ušata
bugva
salpa
arbun
lastavica
skrpoč
girica
skuša
golči
plavica
tunj
polanda
rumbac
cipli
glavoč
krastača
igla
italijanski naziv:
branzino dentale lovrata orada barbon sanpiero asinello molo occhiada bobba salpa ribon anzoletto scarpena menola scombro scombretti laurarda tonno palamida tombarella cievoli guatto rospo angosigola
Ker nekatere gostilne, zlasti razni vinotoči, nimajo jedilnega lista, bo naše uredništvo oskrbelo in razposlalo lične tablice s pravimi nazivi rib, ki naj jih lastniki gostiln izobesijo na vidnem mestu. Ako bi koga po naključju izpustili, naj se sam zglasi v našem uredništvu, kjer bo dobil tablico brezplačno!
Pričakujemo, da bo to ponovno svarilo zaleglo in opozarjamo gostilničarje, da bomo na to pazili. Ako bi bili prisiljeni nastopiti proti zlorabi in imena malomarnežev obelodaniti, naj si dotični sami pripišejo posledice.
Po sestanku delegatov NO v Ljubljani dne 3. t. m. so se našle moške rokavice. Kdor jih je pozabil, naj pošlje po nje v pisarno Oblastnega odbora.
Kal le srčna kultura?
To vprašanje bi se danes lahko stavilo vsak dan na razne naslove, vendar pa bi naj ne bilo potrebno, da ga stavimo na naslov našega mestnega socijalno političnega oddelka. Vsaj tu bi morali biti ljudje širokega duševnega obzorja in visoke srčne kulture. Dogaja se pa nasprotno. Razumljivo je sicer, da v današnji težki dobi, ko trkajo na vrata lega oddelka vsak dan neštevilni brezposelni, med katerimi je tudi mnogo družinskih očetov, da nastavljenci pri velikem navalu ne morejo sicer ostati povsem mirni, vendar bi z malo dobre volje lahko v mrazu čakajoče reveže prej odpravili in brez moralnih pridig. Prav zadnje dni se je zgodil primer, ko se je osobje imenovanega urada telefonsko raz-govarjalo povsem privatne stvari, med tem, ko je veliko število ljudi zaman čakalo na sprejem. Med čakajočimi je bil tudi brezposeln oče z večjim številom nepreskrbljenih otrok, katerega je uradnica nahrulila, češ: »Vi nič ne dobite, saj dobivate mesečno po sto Din!« Pomagal ji je pri tem tudi njen kolega, ki bi pač moral biti vajen malo bolj vljudnega nastopa napram ljudem. Vsakomur je danes jasno, da se veččlanska družina s sto dinarji mesečno ne more preskrbeti niti s kruhom; zato bi bilo želeti, da bi se napram ljudem, ki so jih razmere oropale največje pravice človeka, t. j. pravice do eksistence, postopalo bolj usmiljeno in obzirno. Uslužbenci pri socijalno političnem oddelku bi se morali zavedati, da so oni, ki so izgubili eksistenco brez lastne krivde, prav tako ljudje in da imajo enako pravico do življenja, človečanski čut zahteva nekaj več srčne kulture.
Po Ljubljani je'vedno mnogo šepetanja, posebno zdaj pred volitvami. Po kavarnah, gostilnah, vinarnah in raznih skritih kotih posedajo dnevna omizja in šepečejo. Tu politiki, tam znanstveni, tu kulturni delavci, tam literatje. Od mize do mize se raznašajo najnovejše vesti, senzacije, kombinacije in izmišljotine. Najnovejša vest zadnje čase je bila ta, da je šel ta in ta poslanec v Beograd, da uniči slovensko univerzo. Predlagal bo baje — tako se je govorilo — naj se vsa univerza ukine razveu par nepopolnih fakultet.
Da je ta poslanec iz naprednih vrst, se razume samo po sebi, kajti edino nacionalisti in naprednjaki — torej oni, ki so se od nekdaj zanjo borili — so nasprotniki slovenske univerze. In novica raste od ust do ust, širi se in šopiri, in preden obide troje omizij, je iz izmišljotine nastala čista resnica, navajajo se že priče, ki jim je poslanec zaupal svoje namene, in že se zbirajo hujskači, ki bodo iz tega kovali političen kapital, vest — čeprav je tako bedasta, da bi ji pameten človek ne mogel verjeti, se šepeče naprej in že se dvigajo oni, ki si hočejo pridobiti zaslug s tem, da branijo slovensko univerzo pred slovenskimi poslanci. Vsa atmosfera je zastrupljena s sumnjičenji, klevetanjem, lažmi, in to vse zato, da se pokaže, kako potrebno je, da branimo Slovenci one kulturne pridobitve, ki se nam »hočejo« vzeti. Odkod izhajajo vse te izmišljotine, ki dan na dan vznemirjajo našo javnost, ni težko uganiti. Človek se čudi naivni lahkovernosti onih, od katerih bi pričakoval več razsodnosti.
Kljub zavijanju, ki smo ga čitali v »Slovencu« in v »Akademskem Glasu«, vedo oni, ki so posegali v rektorsko volitev, prav dobro, da so ga polomili, ker baje prosvetni minister ni tako nepoučen, da ne bi vedel, za kaj je šlo. V ospredju vsega našega univerzitetnega vprašanja pa je gradba vseučiliške knjižnice in za knjižnico je potreben — denar. Da se z demonstracijami proti državni misli ne priporočamo na najvišjih mestih, je jasno. Nam bi bilo žal, če bi vsled tega trpela dobra in tako nujna stvar, kot je gradba vseučiliške knjižnice, pa tudi dobro ime ljubljanske univerze. Da prikrijejo svojo polomijo, so si prizadeti gospodje izmislili zgodbo o poslancu, ki liočo baje »reducirati« slovensko univerzo. S tem mislijo ubiti na mah dve muhi: prvič odvrnejo od sebe vso odgovornost, drugič pa še s kleveto škodujejo nasprotni stranki. V takem zastrupljenem ozračju je lahko delati in ustvarjati, nepotrebno vznemirjenje povzroča izgubo časa in energij, dis-gustira ljudi pri delu in tam, kjer bi morala biti radostna tekma v delu in ustvarjanju, nastaja nevolja in podlo spletkarjenje.
Drugi tak predmet omiznega šepetanja je »Ljubljanski Zvon«. Slovenci bi morali biti ponosni, da imamo revijo, ki izhaja nad 50 let in nas predstavlja pred svetom. Zato se čudimo, ko slišimo pri omizjih škodoželjne pomenke o tem, da bo »Zvon« prenehal izhajati. Res, zdaj je že februar in prva številka še ni izšla, dasi je baje že tiskana. Kaj je temu vzrok? Mi smo se že preteklo leto zanimali za pojave v »Zvonu«, posebno ko smo v njem čitali komunistično zvito in separatistično zavito poročilo o vprašanju nacionalne vzgoje in smo se čudili, kako more najti prostora v »Zvonu« te vrste članek, ki bi bil mnogo primernejši za »Slovenijo« ali kak drug brezpomemben separatistični list. — »Ljubljanski Zvon« je bil namreč doslej leposloven list, ki se ni pečal s politiko in s stvarmi, ki ne spadajo v beletristiko. Zato ri čudno, da je število naročnikov zadnja leta pada-
lo.	Te dni se je v »Sodobnosti« in v »Književnosti« pojavil neki članek, o katerem trobijo zdaj separatistična glasila, da so ga lastniki pri »Ljubljanskem Zvonu« zavrnili. — Lastniki »Ljubljanskega Zvona« so odborniki »Tisk. Zadruge«. Kolikor je nam znano, je stvar sledeča: »Tisk. Zadruga« je bila ustanovljena leta 1917. prav zato, da reši in prevzame »Ljubljanski Zvon«, ki je v vojnih letih padel na tako nizko število naročnikov, da ga je dotedanja lastnica »Narodna tiskarna« hotela ustaviti. »Zvon« se je v tistih letih dvignil in gotovo je zasluga »Tisk. Zadruge«, da je nam ohranila revijo s tako častitljivo tradicijo. »Ljubljanski Zvon« je nadaljeval svoje delo in je postal svobodna literarna tri-
buna, ki naj bi služila rasti in časti slovenske kulture. Zato je prepustil odbor uredniku največjo svobodo, kar se tiče literarnih vprašanj. Dasi »Zvon« ni bil»nikoli aktiven, ga je »Tisk. Zadruga« vzdrževala, da je s tem podpirala domačo literarno produkcijo in vzdrževala kontinuiteto s preteklostjo. Svoboda pri tej reviji je bila tolikšna, da so v nji izhajale uničujoče kritike skoraj o vseh publikacijah, ki jih je izdala »Tisk. Zadruga«, dočim druge založbe rabijo revije za svojo — reklamo. Nevolja med naročniki, ki so zahtevali še vedno dobre beletrije namesto člankov, je rastla in njih število je začelo padati. »Zvona« se je polastila klika z izrazito separatističnim programom in ker je odbor videl, da vzdržuje list samo še zato, da gruča separatistov v njem širi svoje kulturne in politične nazore, je nastala — kriza. O tem nas je poučila brošura »Kriza Ljublj. Zvona«. Povod za to krizo je dal Župančičev članek o Louisu Adamiču.
Nastalo je dvoje novih listov »Književnost« in »Sodobnost«. Tam so se bivši sotrud-niki »Ljubljanskega Zvona« po volji razmahnili. »Ljubljanski Zvon« je izhajal naprej kot naš osrednji literarni list. O svobodoljub-nosti nekih njegovih sotrudnikov pa priča to, da so pretili uredniku, da ne bodo sodelovali, če bo sodeloval ta pisatelj ali pesnik. Poleg tega so skušali vriniti vanj več političnih in kulturnobojnih člankov, tako da bi iz častitljivega literarnega starca nastal nekak komunističen separatist. Dobil je podnaslov »Slovenska revija«. Število naročnikov je palo pod 1000. Konkurenti so želeli njegove smrti, dasi se tudi njim ni dobro godilo. — Končno si je izmislil eden iz njih zvijačo. Napisal je političen članek poln namigavanj, ki tu in tam le preveč jasno odkrivajo zahrbtne misli, in ga je poslal uredništvu »Zvona«. Urednik je vprašal predsednika T. Z., kaj naj stori. Ker članek v tej obliki ni mogel v svet
—	ni izšel. Pisatelj je obenem urednik »Književnosti«, zakaj ga ni priobčil tam. Zato, ker imajo s takimi članki gospodje posebne namene. In zdaj gre senzacija od ust do ust: lastniki »Ljublj. Zvona« so odklonili, ta in ta članek, ki ga zdaj lahko čitate v tej in tej reviji. Kakor da bi moral »Ljublj. Zvon« prinesti vse, kar mu kdo pošlje!
Ker še ni diktature proletariata, pa vsaj diktatura klike. »Ljublj. Zvon« naj izhaja zato, da bodo marksisti vanj odlagali svoja kukavičja jajca. »Tisk. Zadruga« naj plačuje deficite zato, da bodo drugi ukazovali, kaj mora priti v list, kaj sme in kaj ne sme. In naročniki naj namesto dobrega leposlovja čitajo politične članke, namesto beletrističnega mesečnika pa strankarsko revijo, ki jim vsiljuje nazore popolnoma različne od onih, ki bi jih morala po njih mnenju zastopati, kajti »Ljubljanski Zvon« bi moral biti literarni obzornik, ki bi svet seznanjal z našo literarno produkcijo in nas s sodobno, posebno jugoslov. in slovansko literaturo.
To je torej resnica o »Ljublj. Zvonu«. Literarna klika ga hoče ubiti, ker noče peti po njenem programu. Sliši se, da bo »Zvon« ostal svobodna tribuna in da bo mirno nadaljeval svoje delo. To je tudi njegova naloga. Ako ne more vršiti svojega namena, je boljše, da utihne. Vprašanje pa je, kako korist bo od tega imela slovenska kultura in literatura. Mislimo, da odbor »Tisk. Zadr. ne bo več dopuščal, da bi bila njegova revija v tujih službah in širila ideje, ki so v popolnem nasprotju z onimi, iz katerih je vzrastel in rastel »Ljublj. Zvon« od začetka do danes. Ako je slovenskim pisateljem toliko na tem, da ga ubijejo, zakaj bi jim ne pustili te slave!
Starejše revije — pa tudi mlajše — preživljajo povsod svojo krizo in stvar pisateljev bi bolj bila: reševati nego uničevati. — »Srb. knjiž. glasnik« je v rokah mlajše generacije, pa vkljub temu ne izključuje nikogar in je verno zrcalo sodobnih smeri in stremljenj v srbski književnosti. Mi pa mislimo, da smo Bog ve, kako veliki, če se kažemo v svoji malenkosti ... Dušeča atmosfera pritiska na naš literarni svet, zato zaman čakamo velikih del. Vse se izgublja v ozkosrčnosti. Le ljudje velikega svobodnega obzorja so glasniki novih svetov in stvarniki velikih del. Vse drugo bo pomedel čas.	j	j}.
Potuha nemški pro pagandi
Na članek v zadnjem »Pohodu« glede Tappeinerjevega spomenika na Slomškovem trgu v Mariboru, se je takoj oglasil v »Slovencu« »Tappeiner-freundlicher Slovene«, ki označuje zahtevo po odstranitvi kot gonjo proti temu spomeniku.
Veseli nas pa, da je Slovenčevega dopisnika »Slovenec« sam že drugi dan v svoji številki z dne 31. januarja 1935. prav pošteno dezavuiral.
»Slovenec« objavlja v številki od 31. januarja 1935. na prvi strani propagandno zemljepisno karto, katero je kljukasti križ razširjal pri saarskem plebiscitu. Ta zemljepisna karta ima napis »krvaveče meje Nemčije« in med temi krvavečimi mejami je v celoti vrisana tudi Slovenija s Tappeinerje-vim spomenikom vred kakor tudi z zagovornikom tega spomenika. Nemci niso bogve kako skrupolozni v utemeljevanju svojih zahtev, temveč jim je zelo dobrodošlo, če se najdejo ljudje, kakor je Slovenčev dopisnik,
ki zagovarja nemške spomenike iz razlog«) ker takrat, ko je županoval gospod Tappeb ner, ni bilo nacionalnih sporov med Neme* in Slovenci.
Po tej logiki Slovenčevega dopisnika moramo Mariborčani postaviti vse odstranjene avstrijske spomenike, kakor:	Tegetthofov
spomenik, spomenik cesarja Jožefa II., spO" menile erchercog Johana. Kajti tudi v časU) ko so živeli ti sloviti vzgledniki Slovenčevega dopisnika, ni bilo nacionalnih spored med Slovenci in Nemci v Mariboru.
Ali se naj potem čudimo pri takšni men" taliteti Slovencev, če Nemci vsemu svet dokazujejo, da prebiva na teritoriju Slovenij Nemcem prijazen narod, takozvani »deutsen-freundliche Slovenen«, oz. neko posebn_ bajuvarsko-slovansko pleme »WindischerjJ • Nemška propaganda porabi vsako malenkos in vsako nepremišljeno izjavo naših ljudi, iz neke samoslovenske zagrizenosti zastopaj
kai čudna stališča, samo, da saturirajo svojo aamoslovensko žilico.
Slovenčev dopisnik naj bo prepričan, da Nemci takšne cvetke hlapčevskih Slovencev točno zbirajo in servirajo ob prvi priliki tam, kjer nastopajo s svojo propagando pri utemeljitvi zahtev po ozemlju, katerega odvzem še oni danes prikazujejo kot rop na podlagi mirovnih pogodb.
Italijani so v zasedenem ozemlju odstranili še tiste skromne in ponižne slovenske spomenike samo da izbrišejo vsako sled Slovanstva v Julijski Benečiji in to so storili navzlic temu, da je vsakdo prepričan, da bi h skromni slovenski spomeniki ne mogli škodovati nacionalnemu ugledu Italije, katera ima nebroj impozantnih spomenikov, na-Pram katerim odstranjeni slovenski spomeniki sploh ne pridejo v poštev. In vendar je bila velika Italija mnenja, da tudi najmanjši slovenski spomenik kvari italijansko lice velike zedinjene Italije.
„ Pri nas pa se ravno tisti ljudje, ki se prištevajo k Samoslovencem, razburjajo, če se sahteva očiščenje slovenskega ozemlja od ■vsake tuje navlake.
Iz teh razlogov se vprašamo, kako si naši slavni Samoslovenci predstavljajo slovensko samobitnost, če tujcu ne morejo pokazati nič slovenskega, ko pride na naše ozemlje, temveč ®amo spomenike tujih mož, ki so sicer, kakor
0	Pravi Slovenčev dopisnik, »zaslužni možje«, Pa niso sinovi naše krvi.
Nemška propaganda bo še zato dolgo
imela mnogo materiala na razpolago, dokler bo takšen duh od Bajuvarov nasilno spreobrnjenih Slovencev še po skoraj 2000 letih kazal svojo hlapčevsko hvaležnost napram njihovim spomenikom.
Čudno pa je vsekakor od Slovenčevega dopisnika, da ponižuje škofa Slomška, katerega nameravamo proglasiti blaženim, da smatra, da se naj postavi njegov spomenik namesto Tappeinerjevega le tedaj, če se bo odstranil Tappeinerjev spomenik. Pričakovali bi, da bo Slovenčev dopisnik stavil vsaj zahtevo, da se mora Tappeinerjev spomenik odstraniti in na njegovo mesto postaviti spomenik škofa Slomška.
Nasproti od Tappeinerjevega spomenika pa je spominska plošča nemškega pesnika Kernstocka na hiši gda Verzela, ki kot Slovenec iz Prlekije tudi noče odstraniti plošče, ker so mu dali potuho gospodje te vrste, ki hranijo v Slovencu nemške spomenike.
Na enem trgu drugega največjega slovenskega mesta sta kar dva nemška spomenika... L Pa se Slovenec razburja, če kljukasti križ zahteva slovensko ozemlje. Gospodje Samoslovenci naj enkrat začnejo čistiti slovensko zemljo tuje navlake, pa bo Nemcem tudi minilo veselje, govoriti o nemškem »Kutur-bodnu«. Dokler pa Slovenec smatra čiščenje naše zemlje kot »gonjo« proti nemškim spomenikom, pa je njegovo rjovenje proti kljukastemu križu samo prazen političen bav-bav, katerega uganjajo gospodje samo iz verskih ozirov.
Delavstvo in njegovi soci ialni problemi
I	Odkar obstoja človeštvo so se v vseh do-j-f. Pod eno ali drugo obliko pojavljali raz-pm pokreti posameznih stanov in poklicev, <i so bili v svoji življenjski eksistenci ali človeškem dostojanstvu ogrožani in zapostav-ieni, katerih namen je bil, da si izboljšajo, Zlroma popravijo svoje življenjske prilike.
Že najstarejša doba nam kaže oelo vrsto J^kih podvigov, katerih edini namen je bil svoboditi pripadnike gotovega stanu ali pa ^elih narodov proti izkoriščanju po močnejših. .-1® v najprimitivinejši dobi človeškega razvo-je vladala .moč pesti, moč telesne sile nad 'abejšimi in da je poedinec izkoriščal od-°sno izrabljal to svojo moč v to, da je tlačil n živel na račun slabejših.
>h. • na. račun onih, ki borbe niso bili spo-
V	T*1 4al! onih, kateri so v borbi podlegli.
?s stari vek 'je prepleten s krvavimi borba-t M v breaprimernim izkoriščanjem nižjih . ls'{'h kast in pa celih manj razvitih od-„ SJ10 ,?.a nižji stopnji stoječih narodov po močnejših zavojevalcih.
Človek; je egoist in na podlagi tega ego-, ma ,10^e .tako posameznik kakor tudi go-va kasta izkoriščati in izrabljati svojega so-
ri,?iVe iVrT1SV^ lastni prid in v svoj lasten Drobit. Toda tudi posamezni imperialistični arodi v starem veku niso smatrali vseh pri-[ dinikov doticnega plemena za enakovredne
i	sebi enake, ter so na vseh koncih in krati lzkoriftoali m teptali pravice onih, ki niso
Makarovič:
>VINETA«
»v-	_	K°štjal	»obravnava«	vprašanje
Vinete« v Z. i. S. od dne 10. febr. in sicer starem, da je Jumne slovansko mesto, ki .omenja Adam Bremenski (iz XI. stol.) ^entično z Jomsburgom in Vineto, te čudne t(WnUe pa nam ne pojasni! Gre pri tem 3e 61 za enačenje teh starih imen, s čimer j,,.116 moremo strinjati. Jezikoslovec mora .Ju^rei jezikovne napake reševati. Da pa je se !re ~~ vineta, naj verjame kdor hoče, to P^avi, Nemec in učenec nemške zgodovine .ajpreje sta mu Jumne in Jomsburg z ar‘pristanišči«, torej dva kraja, identična ekim — tretjim imenom: Vineto! Potem Ve je Jumne kar Jumneta, ta pa je se-a vineta! Vse to mu je popolnoma samo Po sebi umljivo!
stom resnic* Pa imamo opraviti z dvema me-JomK Z	*n Junine, najbrže je tudi
kak rf^ na^* Bineti tuj. Zanimivo je vse-
nnenl’ i^a se	enega	teh
,ju 1 Po njegovem je Vineta pokvarjeno iz ke-1^8 (Jumneta)! Slovanskega tukaj ni nič, en .Jumne je Jomsburg (saj ne more imeti p0i |i. ^e in še tako slično zveneči imeni)! la^m° Se tore^ ^emcem> ker je Vineta
cija ?e ie Slovanu in jezikoslovcu ta kolobo-se a,co umljiva, da se zanjo zavzema, kako stve Z(^ verjetno Nemcu, ki mu je znanem*?.. naloga, vse, kar je slovanskega po-
v.se na®e dokumente in spomenike "JJti ali celo umazati. re5il	znanstveniki	so zelo enostavno
Vprašanje Vinete, o kateri govori še W narodovo izročilo, da je to bilo slo-ie mesto, ki ga je pogreznilo morje, ker W|) I P°"a,,8ko in prevzetno in je Bog *skarr \	(to	nam	mora	biti podlaga pri
UiestJ' T	90	identificirali	Vineto	z
, .lmne> o katerem nam poroča Adam vansi^n ’ .da 'e ^ilo važno in bogato slo-l>iia tl,.?,e1sto ^ izlivu Odre! Češ: Vineta je
Zlnop • slovansko mesto (kot da bi Slovani » "ull eno samo tnoof«	 .____1.:
imeli smelosti in moči, da bi se temu izkoriščanju uprli. Pobune sužnjev na galejah so čestokrat bile krvavo zadušene. Tudi te pobune in ti upori so samo jasen znak, da se je človek, ki je stal na najnižji stopnji družabnih lestvic, hotel povzpeti in osvoboditi zatiranja in izkoriščanja. Res je postavil stari vek arhitektonska dela, gradil je ogromne ceste, skrbel je za spoznavanje zemlje, toda vse to je bilo opravljeno z delom suženjskih armad, ki so morale brez plačila in pod pritiskom ter bičem izvrševati voljo in zamisli svojih gospodarjev. Vseh kolosailnih spomenikov starega veka se drži kri sto in sto tisočev bednih ljudi, ki so umirali gladini in goli za koristi in v poveličanja spomina ter materialnih dobrin svojih gospodarjev.
Strašnejši še od tega starega veka, ki je vsaj umsko razvitim ljudem dovoljeval svobode in možnost razvijanja, pa je prosluli srednji vek, v katerem je vladala 'gotova kasta, ki ni dovoljevala človeštvu niti umskega niti telesnega razvijanja in izživljanja. Ta srednji vek je za človeštvo pač najsramotnejša , doba, saj so nam znani primeri, ko so največji veleumi in talenti umirali na grmadah, ginili v zatohlih ječah brez vsakršne pomoči in odpora. Plemstvo, ta naslednik patricijev in mogočnežev starega veka, je nadomestilo prejšnje izkoriščevalce, k temu plemstvu se je pridružila brezbrojna armada propovedni-kov različnih veroizpovedi. Smatrali so, da je vse dobro, kar ga svet človeštvu rudi, niame-njeno in določeno samo njim. Toda človeka se lahko ubije, poedinca se lahko uniči, tudi cele pokreie in gibanja se more s silo zatreti, toda človeške miselnosti, človeškega hotenja
in njegove volje ter prepričanja, da vsakemu izmed nas, ki smo člani človeške družbe, pripada gotovo mesto in gotova pravica, tega tudi krvavi srednji vek ni mogel uničiti. Tudi v tej dobi se pojavljajo pokreti, gibanja, upori in krvave vojne, v katerih si hoče izkoriščani in teptani del človeštva izvojevati svojo svobodo in človeka dostojno življenje. Žal, da so bili vsi ti pokreti največkrat v potokih krvi, po zaslugi plačancev udušeni. Ako pogledamo naše kmečke punte, ki so se vršili pod geslom: »Za staro pravdo«, potem vidimo, da je pripeljala ljudstvo do vseh teh uporov zavest, da je na svoji zemlji teptamo, da je izkoriščano in breapravno.
Matija Gubec ter ostali voditelji, ki so ljubili svoj narod in iskali svojo pravico in svobodo, so se borili, pa niso imeli v mislih svojih lastnih koristi, nego koristi in dobrobit celokupnega naroda, celokupnega stanu, a to je značiilo za tedanjo dobo onega dela naroda, ki bi ga lahko danes nazivali z imenom delavca.
Omenil sem, da so se za pravico ter za boljše življenjske pogoje za socialno pravo borili tekom vekov vsi ponižani in razžaljeni. Ne samo pokreti posameznikov, ne upori celih rodov in stanov so jasen dokaz, da se je človeštvo, ki je bilo izkoriščano, hotelo tega jarma osvoboditi. Cele državljanske vojne proti izkoriščanju im proti suženjski pokornosti. Ako se ozremo samo na državljansko vojno ameriških združenih držav, ki so se hotele osvoboditi izkoriščanja in pritiska angleškega imperija, vidimo, da so se celi narodi dvigali proti izkoriščevalcem.
Francoska revolucija je sicer pometla z dozdevnimi pravicami plemičev, grofov in visokega klera. Imela je na svojih praporih zapisano geslo: »Svoboda, bratstvo in enakost«. Vendar ni vsega dosegla. Le prerad se udaja ■ človek frazam posameznih voditeljev, le prerad veruje lepim geslom in tako vidimo, da je francoska revolucija sicer narod osvobodila, ni pa postavila temeljev ekonomske in gospodarske osamosvojitve vseh. Kljub temu, da je bilo prelite mnogo krvi, da so padali najboljši, se je iz klopčiča zmot in prevar izr motala grupica ljudi, ki je pod geslom bratstva, svobode in enakosti postavila tezo gospodarskega liberalizma in odprla možnost egoističnega izkoriščanja celote s strani po-edinca. «
Iz navedenih dejstev vidimo, in je 'jasno, da so se v vseh dobah im v vseh časih pojavljali pokreti, pobune razžaljenih in ponižanih mas, hotečih si priboriti dostojne življenjske pogoje in človeka vredno življenje.
Doba gospodarskega liberalizma in osebne svobode, katere temelj je bila francoska revolucija pa predstavlja kljub gotovim dobrinam in izboljšanju duševnega mišljenja poedincev — poslabšanje materialnega položaja gotovega dela naroda v posameznih državah, ki se imenuje delavec. Z razvojem industrije, izumi, se je razvila v Evropi kakor tudi po ostalih kontinentih industrija. S propast jo in s poginom patricijev v starem veku, plemstva v srednjem veku so prevzeli dirigiranje življenskih pogojev in življenja poedincev v roke denarni mogotci. Pri tem se največkrat lažnjivo skrivajo pod plašč patriotizma, da bi jim bilo na ta n&čin čimbolj olajšano delo brezprimernega izkoriščanja in iz-mozgavanja delovnega razreda v svojo lastno korist.
Ako pomislimo na upore sužnjev na galejah, ako mislimo na kmečke puifte ali na sedanja gibanja zatiranih, vidimo, da še ved-
no stojijo mogočni posamezniki nad celimi skupinami ljudi in od njih dela dobro žive ter zahtevajo od mas, da za njih žrtvujejo svoje življenje in svojo delovno moč.
Doba liberalno kapitalističnega egoizma je že zahtevala veliko krvavih žrtev in je ugonobila nešteto življenj in opravičeno smemo reči, da je takozvani novi vek najhujša suženjska doba v zgodovini človeštva.
Če smo preje navajali upore, pobune, državljanske vojne itd., je v tem novem veku liberalistično kapitalističnega družabnega ustroja prišlo do brezbroja mezdnih gibanj, stavk, krvavih pobojev, v katerih se je delavec hotel osvoboditi tiranstva poedincev. Enako škodljiv kot liberalno kapitalistični sistem, je škodljiv in poguben za človeštvo, posebno pa za delavstvo tudi nauk Marksa, ki hoče izenačenja in nadvlade delavstva, odnosno delavskega razreda nad ostalimi stanovi. To stališče, ki ga prepoveduje Karl Marks in z njim celokupna socialistična internacionala, je postavljeno popolnoma na zgrešene temelje, ker ne pripozna poedinca.
Tudi naša država je tekom svojega obstoja doživela že nebroj delavskih mezdnih gibanj in tudi uporov delavstva proti brezvestnemu izkoriščanju s strani kapitala.
Kupujte
samo pri domačem dobavitelju.
ker s tem pobijate brezposelnost!
Po odredbi...
(Iz Radovljice)
V	našem mestecu imamo polno izbornih lovcev. Ker se pa vsaka pasma najlažje zaredi tam, kjer ima pogoje za obstoj in življenje, ni treba poudarjati, da imamo tedaj tudi dosti divjačine, posebno pa kozlov, in odveč bi bilo dvomiti, da jih je že bilo dokaj debelih ustreljenih. Nismo poročali še ničesar iz našega kraja. Ali o kozlu, ki so ga gospoda podrli v zadnjem času, ne moremo molčati.
Na praznik 2. t. m. so imeli gasilci svoj običajni predpustni ples in nikdo izmed njih ni čutil toliko pietete, da bi bil za čas plesa snel s stene plesne dvorane v črnino ovito sliko blagopokojnega kralja. Plesali so pod njo in mimo nje, kakor da se ni zgodilo ničesar. Seveda, nikdo se ni spomnil, odredbe od kake strani pa tudi ni bilo za to.
Ravno na dan kraljeve smrti, točno po preteku štirih mesecev, 9. t. m. pa je priredil neizogibni ples sreski odbor Rdečega križa. Tu se je vendar nekdo spomnil, da je odnesel iz plesnega lokala kraljevo sliko. Pred nekaj dnevi se je govorilo po mestu, da plesa ne bo, ker ga centrala ne dovoli, a vzlic temu so se pojavili lepaki in posebna vabila, ki so naznanjala družabni večer — s plesom. Iznajdljiv je treba biti, pa se obide marsikaka odredba.
Človekoljubno delo, ki ga vršita gasilstvo in Rdeči križ je brez dvoma vsega upoštevanja in podpore vredno, ali pomisliti je treba, da bi se taka skromna sredstva, kakor jih dajejo v sedanjem času plesi, dala doseči tudi drugače. No, gasilcem naj bodi odpuščeno, če so tako hitro pozabili, da smo na tak tragičen način zgubili skupnega Očeta in Gospodarja in
u
c
4)
<U
a
Usedom	V G	Volini
	> (A	
	C5 u ”0	* Stetin
	o	
>
o
c
u
Wi
v
Q
e™ ?anJ0 mesto v tisti praslovanski *2livu oh”	ala tu.di na nek način ob
c? .prav*’ eni izmed treh V°Hniem fn"	Peene)’	med	otokoma
^jem in Usedonom.
Jumne je pa po Adamu ležala ob ustju same Odre, torej pri Stetinu in tam leži še danes kraj Gumin! Jumne razlagam prav enostavno z Gumne, slovensko Gumno, gumen, mu gumne-a, g = j v izg. tiste zemlje, n. pr. gut — jut. Pri Štetinu ob ustju Odre je še danes kraj Gumin (Gummin), ki je ostanek stare Gumne! Da je to ime slovansko, ni dvoma, da je bilo enkrat zelo v rabi, naj navedem samo nekaj takih krajevnih imen: Gumene (Gumenz), Gumlin (Bz. Kos-lin), Gomern (Magdeburg), Gommersdorf (Jagdsstal, Baden), Gommersheim (Bav.), Gummersbach (Pruska), Gumno, Gummern (Koroška), Guminy (pri Kotaczuzati), Gumna (Humna v šleziji), Gumnisko, Gumnačisko (Poij.), Gumbišče (St. Vid pri Stični), Guin-nise pri Škofljici, Gumanca, Gumance (v Dalmaciji) itd.
Jumne je ležala torej ob ustju Odre, kot nam poroča Adam »Oddara Jlumen occurrit, ... in cuius ostio ... nobilissima civitas Jumne celeberrimam praestat stationen barbaris et graccis, qui sunt in cirenitu«), ne more biti torej identična z Vineto, ki je stala na vsak način na Usedomu! Adam pa je mislil gotovo na ustje pri Stetinu, ker bi sicer omenil z imenom eno teh »rečic« Odrine »delte«, če bi ga mislil na morju. Jumne — Gumne, je bilo torej mesto v bližini Settina in nima ničesar opraviti z Vineto! Ime tega mesta je lahko umljivo in po slovanskem svetu zelo razširjeno, dočim je Vineta težko umljiva in ima edino znano sestro v imenu »Venetija« (Benetke). »Gumno« kot mestno ime bi primerjal »Skednju« pri Trstu!
Premodri Nemci so torej spoznali, da »Vineta« s tem imenom ni nikdar eksistirala, ker je to zlagano »poetično« ime. Kaj je
»poetičnega« na tem imenu, ne morem razločiti, zlagano pa je za človeka vse, česar ne razume! Imena »Vineta« gospodje ne razumejo, a ga tudi nočejo, ker »Venecja« in Vineta imata toliko skupnega, da ju je kot imeni težko ločiti!
Ime Vineta je v zvezi z Veneti (Vinidi), ki so Slovani! Mesto Venetov na jugu je Ve-netia, a na severu Vjneta. Benetke so naseljene stoletja pred Huni in so grajene na vodi (znak najstarejših selišč), kakor je bila grajena Vineta. V imenih je isti koren vin11, vend, van(t, odkoder Vendi, Slo—veni (?) Vandali, voda, vanda, Wanda, itd. Vineta je mesto na vodi (vondi), bolj enostavno in verjetno ni mogoče reči! Seveda je nemogočo, da bi šlo v nemško glavo. Vprašanje Vinete je popolnoma v nemških rokah in ker gre za slovansko mesto, je torej v pristranskih rokah. Slovanski znanstveniki so do danes stali na strani, zaverovani v nemški genij, ki skuša narediti iz Slovanov divjake, nezmožne vsake kulture! Tako so iz Vinete naredili neznatno mestece, kar se tiče starosti (par desetletij, Hennig), če je pa bilo mesto močno, je to pripisati Germanom, Vikingom! Zato mora biti danes za nas to vprašanje važno tudi iz političnega stališča, končno pa, ker se je od staroslovanske kulture tako malo ali nič ohranilo in bi nam potopljena Vineta lahko dala neprecenljive vrednosti za našo zgodovino, ker se je vendar mesto pogreznilo v eni noči v viharju in ljudje niso utegnili mnogo rešiti pred morjem! Nemci seveda trdijo, da je bilo mesto prej porušeno, ker mešajo sem Jomsburg, da je torej požrlo morje zapuščene razvaline. V tem primeru se seveda ne bi izplačalo hoditi v morje arheologom in zgodovinarjem. Če do
danes niso ničesar našli, je krivo to, ker so iskali na suhem. Če bi nemškim zgodovinarjem kdaj uspelo dvigniti dragocenosti naše Vinete, bi seveda proglasili vse predmete za »nordijske«, t. j. germanske, kot že danes proglašajo Vineto za »Jomsburg«! Vineta je spačeno iz Jumne, to ime se pa da že bolje primerjati z Jomsburgom! Vendar je Jomsburg germansko ime, Jumne pa slovansko ime in mesto! Čeprav gospoda ne tolmačijo imena Jumne (— gumne!), se slovanstvo imena le ne da izbrisati, tudi če se poskuša z ustanoviteljem Germanov, danskim kraljem Haral-dom Blotandom, kar je očividna bedastoča napram poročilu kronista Adama, ki mu moramo prvemu verjeti. Harald naj bi ga ustanovil »proti« Slovanom, ki jih je bil podvrgel (Koštial), po Adamu pa je bilo to mesto izrazito slovansko pogansko. Jumne ostane torej slovansko in vendar je eno z Jomsburgom. Mesto torej, ki ima dve imeni! Da se imeni ne dasta združiti, ne izvajati enega iz drugega, je uvidel tudi ljubi Karl Schnehard, po katerem nam g. K. o tem vprašanju baš poroča in je »ugotovil«, da ima ono mesto svoje ime Jumneta po okraju Jumni in drugo ime Jomsburg po okrožni Jomi (K.). Ime Jumneta so gospodje rabili za most do Vinete. Tako je mesto Jumne postalo — okraj! Zal le, da je stvar zlagana in še nič ne pomaga, ker obe imeni imata samo končnico skupno!
Za Henniga je stvar takšna: »Jumne wo-aus alte Abschreiber irrtiimlich Vimne machten, latinisiert Vimneta — Vineta« (prof. Dr. R. Hennig: \Vo lag Vineta? Die Woche, 11. nov. 1933)! Vineta pa je v narodni predaji in je nima nobena stara kronika! In če bi kronika pokvarila ime, ali je narod po teli zapiskih začel govoriti o Vineti, če pa ve o potopljenem mestu, mu bo vedel tudi ime. O potopljenem slovanskem mestu kronike ne vedo ničesar. »Prepisovalci« pa tudi ne morejo narediti »Vi« iz »Ju«. Če bi se to zgodilo, čemu »latiniziranje« in od kod končnica »ta«? Če so mogoče naredili iz Vilina Julin zaradi Julija Cezarja, ima to vsaj en smisel, ki pa ni kar tako, ker kaže, da je kronist verjel, da so Slovani živeli na tisti zemlji že za Rimljanov in so imeli tesne stike z njimi. Ali je pa kaj latinskega v »Bimneti«? Končno ni v tej izmišljotini nobenega rimskega ime-
Stran U.
*POHOD«
Štev. 7.
tudi radi tega, ker so njihove edine prireditve za dosego gmotnih sredstev plesi, ali da se tako spozablja sreski odbor R. K. in to točno devetega, to je neodpustljivo in priča o grozni duševni revščini in pomanjkanju čustva za najprimitivnejšo dostojnost. V vsaki kmečki družini imajo toliko spoštovanja, da leto dni po gospodarjevi smrti ne grejo na ples, gospoda pa ne zna preceniti težke izgube za narod in državo. Nji je treba ukazati, kdaj naj žaluje, predpisati je treba, potem se šele izvrši, kar bi se moralo zgoditi samo od sebe vsled notranjega čustva in nagiba, ako bi bili res nacionalno vzgojeni. Kakor da bi se ravnal kdo po koledarju in mislil, da mora biti na veliki petek žalosten in na pust pijan, tako čakamo na odredbo za vsako čustvo, ki ga je treba pokazati v javnosti.
Pa recimo, da predpis in odredba v sedanjem času ples dovoljujeta in se izgovarjajmo, da plešejo tudi drugod in druge organizacije prirejajo plese, ali to ne drži! To je plehek izgovor v zadregi, kadar spoznamo, da smo ga polomili. Naj delajo drugi, kar hočejo, organizacija, ki ima pokrovitelje iz kraljevskega doma, mora k temu domu čutiti vsaj toliko pripadnosti, kakor žalujoča družina k svojemu umrlemu gospodarju. In te štiri mesece po njegovi smrti ne pleše! Tudi ni izgovora na gmotne prilike! Ker ta dobiček, ki ga je dal ples, ne more biti odločilen za kako večjo akcijo, sicer pa se nikamor ne mudi. Če se zamišljeni načrti ne bodo uresničili letos, se bodo prihodnje leto, ali pa še pozneje. Živimo v času krize in pomanjkanja in prav velikokrat je treba odložiti kak projekt, ki ni na
na! Naj verjame kdor hoče, da bo prepisovalec kar samovoljno pritaknil »-ta«! Če se pa Hennigu zdi Vineta »latinska«, je mogoče mislil na »Venetijo«!
Slovanom se ta ialsifikacija zdi tako čista resnica, kakor enkrat stara enačba Jumne = Julin, Vlinj! (Celo Niderle je fantaziral o »Julblocku«, germanskem badnjaku v zvezi z imenom Julin. Jomsburg je torej kolonija »Vikingov«, ki je izginila in ker je Germani ne vedo kje iskati, jo identificirajo z Vineto! Na ta način so zmečkali skupaj tri kraje: Jumne (Gumne, ob ustju Odre pri Stetinu), Vineto (na severozapadnem koncu otoka Usedoma) in Jomsburg, ki ga je uničila danska vojska, da ga ni več mogoče najti! Da pa tako mičen kraj izgine izmed živili selišč, to v zgodovini ni nobena redkost, kar Nemci še boljše vedo kot mi! G. K. pa naj poskuša določiti mesto japodskega mosta Metullum, ki «o ga Rimljani uničili. Tako je izginil tudi Jomsburg.
Jumne še živi ob Odrinem ustju: Gum-min! Vineto pa je pogoltnilo morje. Če bi to bila sama razvalina Jomsburga, bi se nihče za to ne zmenil in ne bi mogla nastati pripovedka o mestu, ki ga je Boj; kaznoval (se pravi: ker ga ljudje niso mogli).
II.
O božiču l. 1933 sem poslal te svoje pomisleke Z. i. S., ki so sicer takoj zainteresirali g. urednika, a jih je vendar poslal »strokovnjaku« v oceno češ, da nisem navedel virov! Pisal sem mu, da je delo samostojno, čeprav drzno pisano, se držim teh in teh podatkov o nemškem študiju tega vprašanja, ki se mi zdi kot neko sleparjenje Slovanov, izpreminjanje slovanskega mesta v germansko Vikinško kolonijo! Čakal sem, da odloči g. strokovnjak (čeprav tu ni strokovnjakov), ali naj se tiska ali ne, a odgovora nisem dobil, oziroma g. urednik ga ni dobil. Sedaj pa piše ir. strokovnjak sam o tem vprašanju, o stvari, ki ga pred mojim rokopisom ni zanimala in ne pove ničesar novega, ampak poroča o natančnem študiju (pokrajine) zgodovinarja Karla Schnehhardta, po katerem »se (mu) /di, so vsi dvomi odpravljeni«! In »kdor ni zadovoljen s temi Sch-ovimi izsledki, nai študira toliko kolikor on; naj gre na lice mesta in začne enako korenito in
mah izvedljiv, na poznejši čas. Če pa je res taka sila, zakaj se ni napravil kak koncert s poučnim predavanjem, kakor je to že bilo, ali pa nabiralna akcija s posebnim poudarkom, da se radi žalovanja opusti ples. Iznajdljivost, ki je drapirala ples z družabnim večerom, bi morala iti tako daleč, da bi znala pogruntati kaj originalnejšega, zakaj vsak človek zna danes že ločiti pojma ples in družabni večer. Torej malo več inicijativnosti v bodoče!
Sedaj je, kar je! Na glas, seveda nihče rad kaj ne zine zaradi ljubega miru in da se ne bi zameril. Na tihem pa jih je mnogo, ki kritizirajo in imenom teh priobčujemo ta članek. Ob enem pa onim, ki imajo pri takih stvareh besedo, svetujemo, da naj povzdignejo svoj glas pravočasno in tako preprečijo idejne polomivščine, kakor jih opisuje tu. To velja tudi za člane raznih odborov, ki imajo navado, da »raje kar molče«. Žalostno je le, da se take polomije dogajajo pod vodstvom inteligence, ki bi morala biti narodova vodnica, daje pa na ta način zelo slab vzgled onim, ki bi jih naj vzgajala in jim služila za vzgled.
Ker poznamo teren, se moramo zavarovati že v naprej proti eventuelnim demago-škim očitkom, da smo napadli Rdeči križ in zato izjavljamo, da organizacija sama tu ni prizadeta, ampak prireditelji, ki so ji s tem plesom napravili prav slabo uslugo in če ji je kdo pri nepoučeni javnosti jemal ugled, so bili oni sami.
Nekoliko več zavednosti in iskrenosti, posebno med inteligenco ne bi škodovalo!
vestno raziskovanje, naj skuša s pravilnim sklepanjem iz davnih dni priti do verjetnih zaključkov — pa nas bo prepričal«.
Ta lekcija je zame. Tukaj pa je tiskano popolnoma odveč, ker sami čitamo, da so s Sch. »vfei dvomi odpravljeni«! Pa zopet je zgornje besedilo potrebno (ker se človeku pri čitanju članka le vzbujajo dvomi in do njih mi nimamo pravice, če ne študiramo toliko kakor on, itd.), da se s to mizerijo zadovoljimo! Ce Sch. tako piše, potem je tako? Prof. R. Hennig pa nam pove (nav. članek), da so prišli do iste lokalizacije pred Sch.: K. Miiller, Hennig, Lentz-Spitta, Petzsch! Čemu potem slavospev baš Sch.? Ali so viri, ki jih je preskrbel g. K., od božiča 1933 do danes omenjali samo Schnehhardta? Moram vprašati, ker je pri meni šlo baš za vire. Ali se je g. K. samo pri Sch. prepričal, da ima opraviti z »natančnim« in prepričanim znanstvenikom. Zal, da moram na to sporočiti, kar piše Hennig, da je baš Schnehhardt v zadnjem času začel kolebati, kar se tiče — lokalizacije Vincte! To lokalizacijo nimamo zahvaliti Sch., potrdil pa jo je definitivno šele (vzlic »dobrim« razlogom Sch.) dr. Sofus Lassen iz Kopenhagena v svojem delu »Jomsborg« Kopenhagen 1932. To sem tudi v svojem spisu navedel, pa sem imel slabe vire, ki jih ni verjeti!
Vineta (ne Jumne, ne Jomsborg) je stala na severozapadnem koncu otoka Usedoma! (g. jezikoslovec: usesti se!). Ne gre torej samo za iskanje v terenu, ampak za delo jezikoslovca, ki je prvo uri iskanju krajev! Evo vam: Usedom! Razložiti drugače, je nemogoče! Vineta je jezikoslovno vprašanje. G. Kostjal je jezikoslovec: Njegova naloga bi bila razložiti si: Volinj, Usedom, Djerenov, Svine, Peene, itd., potem pa: Jomsborg, Jumne in Vineta. Jaz trdim, da g. K. ne razume ne Jumne ne Vinete, oziroma moji razlagi ne verjame, kar je isto! Ali ni mogoče v tem pomanjkanje virov. Tukaj so edini vir možgani (z malo zaradi korajže). V leksikonih Vineta ni razložena, kakor n. pr. »Trivigante«. Tukaj trdim, da je moj vir povedal, v viru ga. K. je ta beseda manjkala! »Naj študira toliko kakor on«. Ni potrebno sicer, ker je dovolj citati Adama, da me prepriča, da .tumna ni
—	Vineta mesto, ki se je pogreznilo«! »Na lice mesta« bi rad šel, pa nimam denarja'
In zakaj vse to zlo? Kar so nam vrinili tramvaj, ki je od leta do leta bolj pasiven. Smo li prosili za tramvaj? Nismo 11 opozarjali, da zamenjujejo v modernih mestih tramvaj z električnim avtobusnim prometom! Mala Opatija jo napravila križ čez svoj tramvaj, mi pa kupu jamo njene stare škatle. Za investirani denar v ljubljanski tramvaj bi se za-
Po naš
Ježica
ZELO ZASLUŽENA IN POTREBNA OBSODBA
Minulo nedeljo je naša občinska uprava s prav impozantno večino sprejela občinski proračun za leto 1935.-36. in obenem utemeljeno zavrnila pritožbico g. Franca Severja, njegovih tovarišev in tovarišic.
G. Sever se je letos prav precej spremenil! Lani, n. pr. mu je občina ponujala podporo za njegov Rdeči križ, pa ni prišel ponjo (bil bi moral namreč pred izplačilom podpore izjaviti tudi vdanost Rdečega križa blagopokoj-nemu Kralju!), letos pa mu občinski denar že toliko diši, da zahteva za RK kar celih 2000 dinarjev! Zakaj mu bodo ti lepi denarci, ni znano ne občini, ne § 54, sumimo pa, da bi jih rad zopet tako pristransko delil, kot lani ob Miklavževem večeru.
Pa je ta gospod s pritožnico doživel hud polom in je baš radi njegove križarske politike oškodovana tudi sama organizacija RK. Morda se g. Sever tolaži s tem, da Rdečemu križu podpore sploh treba ni, ko ima nad 300 članov, ki mu bodo na sami članarini dali 6000 dinarjev. Kajti ti člani, vsi zaljubljeni v svojega predsednika, bodo gotovo držali z njim ne samo na dan občnega zbora, nego prav celo leto. Občina pa je zavrnila podporo zato, »ker vidi, da tukajšnji Rdeči križ stvarno ni organizacija cele občine, kar je pokazal zadnji občni zbor, in ker nas Rdeči križ ne pusti, da bi ga kdorkoli kontroliral. To je pač zaslužena in pravična sodba najmerodajnejšega faktorja v občini, namreč občinske uprave. Ugotavljamo, da niti eden občinski odbornik ni hotel zagovarjati sedanjega Rdečega križa na Ježici in celo sam predsednik tuk. Rdečega križa je to javno moralno klofuto brez ugovora spravil v žep. Je pač sprevidel, da je res zaslužena ...
Kot nacionalisti pa moramo izjaviti gosp. Severju, da naj ne oskrunja nacionalne časti tukajšnjega Sokola, ko z njim primerja svoj Rdeči križ. RK je sicer res državna organizacija, toda naš RK je le dobrodošla zunanja firma gotove razgnane klike, ki je svoje pravo lice že večkrat pokazala, a najtočneje gotovo takrat, ko je bila zaprošena za vdanostni podpis Kralju Ujedinitelju, pa ga ni dala. Med Sokolom in našim Rdečim križem je vsaj toliko razlike, kot med rdečim in črnim! Občinski upravi od srca čestitamo k poštenemu, patrio-tičnemu in doslednemu zadržanju. O celi tej povesti naj pa blagohotno razmišlja tudi gosp. dr. Krejči, predsednik Oblastnega odbora RK v Ljubljani. Čas bi že bil, da v tej »politiki pridobivanja« ne odganja od RK nacionalistov, da morejo tako nemoteno delovati v njem elementi zakonito razpuščenih društev. Morda bo vendarle kaj ukrenil, saj slišimo, da kakor pri nas, delajo z RK tudi že drugje, n. pr. v sosednjem Št. Vidu.
mogilo popraviti še ostale ceste in uvesti moderen, elastičen avtobusni promet, ki bi odgovarjal zahtevam vseh predelov mesta in bil seveda za to .tudi bolje frekventiran. Pojasnite nam, kako pride davkoplačevalec — pešec do tega, da se ne poslužuje tramvaja, pii tem pa mora vzdrževati to drago napravo in plačevati pasive?
i zemlji
Ptuj
BOŽE pravde — Deutschland iiber alles —
Pred nekaj dnevi (2. febru^ja) zvečer sem slišal v Ptuju iz prve gostilne od kolodvora proti mestu, napev »Bože pravde«, ki so ga peli mladi glasovi. Ko sem se pa približal oknu, sem slišal besedilo približno takole: »Von der Weichsel bis zum Rheinstrom, vofl der Adria bis zum Belt! Deutschland, Deutschland iiber alles, iiber alles in der Weltk
Naša državna himna, ki jo je zložil Jovan Djordjevič leta 1872. ima namreč natanko toliko zlogov kot nemška himna »Deutschland liber alles« zato se poje lahko vse-nemški tekst po srbskem napevu. (Slučajno ima tudi »Bog ohrani« isto število zlogov.; Pri tem drznem izzivajočem početju mladih »Germanov« sem se spomnil, da je prevzel Jovan Vesel Koseski besede »Od lednega Balta do Jadra« (v pesmi »Slovenija cesarju Ferdinandu« leta 1844.) iz navedene nemške himne, ki ima sicer napev iz 1. 1797. (Hayd-nov) ali novo besedilo je zložil Hoffmann v. Fallers Leben 1841, torej tri leta pred pesmijo Koseskega, ki je dobro poznal nemške pesnike in vneto prebiral njihove pesmi. Seveda po Hofhnannu naj bi segala od Balta do Jadranskega morja Germanija, po Koseskem pa je segal slovanski svet od Balta do Jadranskega morja.
Službene vesti
SPOMINSKA KOMEMORACIJA OB ZAKLJUČKU GLOBOKE ŽALOSTI DNE 8. APRILA T. L.
Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani priredi v ponedeljek 8. aprila t. 1. ob 20. uri v kazinski dvorani svečano komemoracijo v spomin blagopokojnega Viteškega Kralj« Aleksandra I. Uedinitelja.
Spored koncerta, ki ga bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja, bomo objavil« posebej.
Prosimo vse organizacije, da za ta dan opuste svoje prireditve.
RADIJSKO PREDAVANJE NO
21. t. m. ob 18. uri bo predaval v ljubljanskem radiu član Omladine Narodne Odbrane br. Mesec Vladimir o nalogah naše generacije.
POKLONITEV NO NA OPLENCU
Radi razpisa skupščinskih volitev na dan 5. maja t. 1. se nameravano in že objavljeno romanje Narodne Odbrane na Oplenac preloži na pozneje.
Oblastni odbor NO v Ljubljani.
Isti nasvet pa bi dal gu. K., naj »lice mesta« vsaj na karti preštudira! »in začne korenito
—	raziskovanje«, n. pr. Vineta — ?, V Jumne — ?, itd., in »vestno raziskovanje« po svoji vesti, tudi narodni, ali je prav, da slovanski znanstvenik v svojih spisih samo samo tisto ve in napiše, kar je čital v nemščini!! Končno logika: premise — zaključki, n. pr.: L. Premisa: Vsako krajevno ime, ki se da primerjati s kakim drugim krajevnim imenom, ne more biti nesmisel. 2. premisa: Vineta se da primerjati z »Venezia«, Veneti — Vinidi, torej: zaključek: Vineta ne more biti nesmiselno (zlagano) ime! To je eno! Potem. Smiselno ime Vineta se da razložiti. Zakaj se torej ne vpraša, kaj naj bi Vineta kot ime pomenilo.
Ne verjamem, da je Jomsburg Vineta zato, ker ga je ustanovil slovanski kralj Bu-rislav in je bilo meščanstvo slovansko (»Jomsvikingasaga«). Slovansko je bilo v tisti zemlji enkrat vse, ne samo dve mesti! Tiste vire že poznamo, da se zanje ni zanesti, kar se tiče nas Slovanov, zato se nekdanja veličina Slovanov (Vinete) iz njih ne more rekonstruirati. Saj Vinete niti ne omenjajo, ampak nam jo je ohranila pripovedka. Narod, ki obviaduje tisto obal in otoke, ne more imeti enega samega pristanišča. Sage so nam ohranile spomin na Vikinge, za Slovane se niso brigale. Tako vemo o naši najstarejši dobi zelo malo. Zato hočeš, nočeš, mora jezikoslovec, rekonstruirati kolikor se to da; to veličino Venedov — Slovanov in to je mogoče samo iz — Topono-mastike, ki se na severu, kot izgleda, še ni rodila. Vineta je izginila v valovih, a so ohranili ime. Naša naloga je razložiti l!>
ime! Naloga slovanskega učenjaka, znanstvenika je: odgovoriti na vprašanja, ki jih stavi narod in ne pisariti o slučajnih najdbah, ki
niso nič posebnega v bogatih knjižnicah. To je njegova dolžnost: zato ima svoj eas in svojo slavo! Še to: Pisati o nečem, kar mu slučajno pomolim pod nos, ni nič posebnega, če ima za to eno leto časa. Na vse zadnje pa mi napiše, kaj Sch piše! Prepise, z eno besedo. Moj prijatelj Dalmatinec mi je zapustil tole modrost: Piši magari o fižolu, a piši samostojno in če imaš kaj novega povedati. Sicer raje molči. Pri nas se pa vpraša: Imaš
pristno, staro ali tvoje? Imaš vire, si prepisal? Potem kar sem s spisom! G. Davorin Žunkovič mi je svetoval, da naj pišem proti narodni veličini, skromno! Zares izgleda, da je naša javnost perverzna (Žunkovič), ker hoče, da je slovansko vse za nič! Zdi se im pa, da smo danes Slovenci za nič, da ne moremo verjeti o veličini davnih očetov!
Vljudno vračam nasvet o »študiranju iia licu mesta« s pripombo, da je dolžnost (točno tako) profesorja, da se prej sam »na licu mesta« ogleda, magari na karti, v nemškem krajevnem leksikonu in »toliko študira kot on (Schnehhardt)« arheolog v svoji sferi — jezikoslovju in potem piše, če ima kaj svojega reči.
Študiranje na »licu mesta« je nemogoče, ker se je Vineta pogreznila. Če pa je »lice mesta« cela tista pokrajina, potem je treba baš Nemcem na licu mesta študirati prastara slovanska krajevna imena, da bodo dobili več spoštovanja pred slovansko preteklostjo in Vineto, in pogledati, kje se izliva Odra in kje Peene. Kakor pa vidimo iz samega članka ga. K., so gospoda študirali bolj vire nego teren!
VELIKA JAVNA DELA
Nova Uredba o velikih javnih delih predvideva res razna velika dela in se nekatera celo navajajo. Uredba je našla med ljudstvom najboljši odmev in se realizacija nje težko pričakuje. Zivljenska potreba velikega dela dolenjske in zasavske Štajerske pa je, da se ne pozabi vstaviti v ta program javnih de zgraditev železniške proge Št. Janž—Sevnica-Ponovno so se že delale obljube, da se W> gradila ta železnica, a na žalost do danes n še nič. Proga je že davno irasirana, potrer»'» vsota je bila'že stavljena v proračun. Ge trasa je dolga le borih 12 km, vsled tega J upati da še bode ta malenkost, ki je pa a® važna, v tem velikepi delu in programu % tovo izvršila. Dosedaj se je ta proga že večkrat začela graditi, a to vedno le ob cae skupščinskih volitev.	_
Tudi sedaj so volitve pred vrati, m za trkamo od spodaj navzgor, da se vrata oapr •
F. B.
Mirosl«* MatHi*
riška tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihaluk). Vsi t Liublj.
K občinskemu proračunu
»V posvetovalnici mestnega magistrata je v smislu § 117 zakona o mestih razgrnjen na obči vpogled predlog proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1935./36.«
Tako. To bi bilo v redu. Ali že pri površnem pregledu se mora ugotoviti, da ni nikakor v redu predlog našega občinskega proračuna. Preuranjeno je, da bi že danes v podrobnosti kritizirali razgrnjeni predlog proračuna, ker se bomo morali z njim še prav posebno baviti. Za danes naj pribijemo le to:
Proračun sicer predvideva 10% znižanje prejemkov mesitnih uslužbencev kljub temiu pa vsebuje tudi povišanja občinske doklade ha neposredne davke od 50 do 60%, povišanje gostaščine za 1% istotako za 1% kanalske pristojbine ter vodarine in pa povišanje dohodkov od mestnih trošarin za 1 in K milijona. Občinskim uslužbencem naj bi se znižali prejemki za Din 835.000-—, proračun je pa napram lanskem zvišan za 2,300.000 Din, torej za celih 5%. Če pa ne bi bilo predvideno znižanje postavk od lanskega leta v gradbeni stroki za Din 613.000-—, za trgovino, obrt in industrijo za Din 605.000'—, za občinsko gospodarstvo za Din 1.981.000-— tar za štipendije, podpore in subvencije za Din 714.000"—, Ibi moral biti proračun od lanskega leta zvišam za Din 6.200.000-—, kar znaša skoraj 15%. Vprašujemo se zakaj? Predvsem radi našega nebodigatreba — ljubljanskega tramvaja, ki bo letos požrl nad Din 3,000.000-— ljubljanskim davkoplačevalcem.
Gospodje občinski svetovalci! Težko vam bo zagovarjati splošno zvišanje proračuna v sedanjih, tako težkih časih in navaliti nova
bremena na ramena davkoplačevalcev, ki se itak že šibe radi ogromnih davkov. Mnenja smo, da je pač zdavna napočil čas, da se proračuni znižujejo in ne zvišujejo. Pri tem pa nismo za znižanje plač, ker to še bolj oslabi že itak popolnoma zmrcvarjeno kupno moč konsumenitov.
Kaj mislite gospodje, da ljubljanski davkoplačevalec nj9 ve, kdo bo trpel 1 in Yt milijona poviška mestne trošarine in užitnine? Ali se to ne tiče spet samo konsumenta? Najbolj pa so prizadeti še poleg vsega tega hišni posestniki z zvišanjem gostaščine, vodarine in kanalske pristojbine. Kaznovani so menda za to, ker imajo v Ljubljani hiše. Industri-jalcu je lažje; če se ga pritisne preveč, pač pospravi svoje stvari in se preseli tja, kjer mu je omogočen oibstanek. Značilno je, da znaša letna uporaba električnega toka v Mariboru 17,000.000 KW, v Ljubljani pa, kakor čujemo samo 9,000.000 KW. Hišni posestnik pa žal svoje hiše ne more prestaviti, pa ma-kar na Vič ali v Moste, dokler te občine ne bodo inkorporirane. Da o rentabilitetnem pioraour.u sploh več ne govorimo, je tudi amortizacijski račun za hiše postavljen na glavo. Obljubili so, zagotovili in v praksi nekaj časa izvajali davčno omiljenje za nove stavbe. S tem so bili zapeljani ljudje, da so gradili hiše v upanju, da drži poStena mož-beseda in da jim bo omogočeno nekoč amortizirati investicije in dolgove, «3daj pa cepajo pod neznosnimi bremeni, s katerimi niso nikdar računali. Hišni posestnik se zaveda, da ,ne more novih bremen prevaliti na najemnika, ki tudi komaj diha.
» n-iH odbor Odgovarja in izdaja U Naro.ln.i obrambno tiskovno »adrugo, r. *. i o. i„