3 j*to XV.. Št. 260 (4414.) im lols’1 diik o«) A % ni :nl*? alf. 'fi :ej»: iA P A ti TRST, nedelja 1. novembra 1959 C QA 1* Poštnina plačana v gotovini t-ena OU lir Abb. postale I gruppo »menica predsedniku vlade Izvoljeni predstavniki Slovencev na Tržaškem so na skupnem zasedanju ob peti obletnici londonskega sporazuma sprejeli spomenico, ki zahteva spoštovanje in izvajanje določil Posebnega statuta S^*ki s ? spomenico, ki so jo sprejeli izvoljeni slovenski župani ter pokrajinski in • bilo ci kot zastopniki slovenske etnične skupine na Tržaškem na zasedanju, wij v ,?r«teklo nedeljo. Spomenica je bila odposlana predsedniku vlade Segniju in o *W«fc delegacija izvoljenih predstavnikov Slovencev na Tržaškem obvestila | Vm ne§a generalnega komisarja dr. Palamaro. i 'ai] LoC\SO P°dpisali župan občine Repentabor Josip Bizjak, župan občine Dolina I ftrc T a’ župan občine Devin-Nabrežina Dušan Furlan, župan oibčine Zgonik A-a * nas^ednji pokrajinski in občinski svetovalci: Svetovalci pokrajine Trst: Mjjjj ~n’ Grbec Mario, K. Siškovič. Svetovalci občine Trst: dr. Josip Agneletto, Jjlje,. p ”. Zidar, Marija Bernetič, dr. Jože Dekleva, Franc Gombač, Svetovalci občine 1 len Kiliam, Čok Teodor, Kocjančič Anton. Svetovalci občine Devin-Nabrežina: t Ah?-0 ^avko, Markovič Alojz, Radovič Danilo, Visintin A,Krfom n-.,,.« t jnij. j.?la> Mervič Vladislav, Kravanja Josip, Antonič Ant^ Jtcitj ai}ko. Svetovalci občine Dolina: Valentič Josip, Prašelj Bruno, Abdon, Drago Legiša, Mervič Vladislav, Kravanja Josip, Antonič Anton, Colja Srečko, Pipan Svab Ludvik, P ^Usten*41’ *^uret Severin, Hervat Urh, Kosmač Nikolaj, Jercog Valentin. Zuljan Just, Silv’ Pursar Aleksander, Ota Josip, Pangerc Josip, Žerjal Josip, Boneta Anton, i r: Gibi« 6\Sner’. Kuret Sergij, Stranj Avguštin, Berdon Bogdan. Svetovalci občine Z go-jj1*!, p. "tadimir, Rustja Ivan, Gruden Jožef, Doljak Henrik, Furlan Ivan, Grilanc y ,(Sateo sfian ^ust, Auber Alojz, Milič Anton, Milič Stanko, Milič Jože, Milič Mario, -J ff’112, Zilnk3®’ ^rovatin Albin. Svetovalci občine Repentabor: Guštin Ludvik, Škabar ^ikto° o Av®ust’ Guštin Alfonz, Škabar Franc, Škabar Silvester, Lezar Josip, Rav-ri Škabar Ivan. Vera Stok, Skalar Jožef, Škamperle Josip, Purič Milan. PtoV A°lani gospod Dr*,, omo SEGNI wedstdnik vlade RIM slovenski župa-,„.Jinski in občinski slovenske etnič- Nphiki Si, kot izvoljeni FSkuniZ slovenske etnič H ko na Tržaškem se. ;letje 1® Preteklo prvo i»54 rt r sta 5- okt°- ia Podr,-ali,ja in Jug0' C^etiinPisali v Londonu nw°glas:iu s pri' Pn ?11?1 sestavnim statutom 111 o^vic narodnosten je na pod- j? Pianii?ravic narodnost-tega n®’ in je na pod-', J*>sko „ do°°vora prešlo Pod itali- i r>u^0 i1Vv pua lian- Nfe v °’ dovoljujejo krovom - na nadvse S še T? po*ožaj, v ka-sl°Vetisvno Zlvi tukajš-^2arari, a etnična sku- “'au.-^di aejstva e istvene določbe 11 sa dogovora niso e- vaejstva> da pre-bisf'—- - ■ »o dobe mirnega nega razu- tovani jn njg manj — izpolnijo svečane obljube in izjave, ki so v jih v tem pogledu ponovno dali najodgovor-/141 vosj)ori nejši predstavniki Italije. l[l Predsednik! S tem bi se, poleg vsega "SL h*,. aih slovenski žnna- drugega, preprečilo, da bi se Slovenci v Italiji potiskali v položaj državljanov druge vrste in bi si taisti ohranili tisto spoštovanje do oblasti, ki je neobhodni pogoj za mirno in pravilno sožitje in razvoj med upravitelji in upravljanci. Doslej so vsi ti pozivi imeli omejen odmev. Ni pa misliti, da bi se slovenska etnična skupina v Italiji mogla s tem sprijazniti. Zato podpisani župani, pokrajinski in občinski svetovalci slovenske narodnosti na Tržaškem ozemlju ' I]*,-«: še muozaj, v Ka- ne glede na svojo ideo-■J 3? sl0verKt° zivi ,;ukajs- loško usmerjenost ob pri-r I?* 2»»,,-, “a etnična sku- liki obletnice podpisa Spomenice o soglasju, ko njo-IStVene določbe rajo s težkim srcem pri-t .^Pohii dogovora niso biti, da skoro nobena doji fe^ki ofne ločba Spomenice in Poseb- 'ft i n°- ^PonJ0Tenci smo vse- nega statuta v prid Slo-liPnirvK. enice n vencem ni še bila izpolnje- na, ponovno ugotavljajo: 1. Ta važni dogovor, ki pomeni tudi zgodovinsko prelomnico v odnosih med glavnima podpisnicama — Italijo in Jugoslavijo — dc danes še ni bil objavljen niti v Uradnem listu italijanske republike niti v Uradnem vestniku, ki ga izdaja Generalni vladni komisariat za Tržaško ozemlje. Prizadetim državljanom ri torej na razpolago, niti j;m je znano od oblasti priznano besedilo Spomenice o soglasju in besedilo priloženega Posebnega statuta. In če pomislimo, da bo 26. t. m. poteklo že celih pet let, odkar je ravno na podlagi tega dogovora na Tržaško ozemlje bila raztegnjena popolna civil- l?ila »Prejeta na oblast italijanske repu- 1,7*1 določena v ion- blike in da so bile med tem časom sicer bolj ali . ________, manj v celoti izpolnjene CM^Ulih sestavni del. vse določbe tega meddržav- %0uVeiiska Petih letih nega dogovora razen tiste, IkTAem _* skunina na ki je za nas najosnovnejša, to je določba čl. 4. Spomenice, ki obvezuje italijansko vlado, da uveljavi Posebni statut iz priloge II., PUk. »pom ■------ ******* tedaj to meče čudno in obe- Mh? vC^h, proš- nem zgovorno luč na odgo- fei.Ao - .san npn.i,— vome činitelje vlade v Rimu. Iz tega izhaja tedaj nujno, da se Spomenica in Posebni statut uzakonita v smislu ustave. 2. Ne glede na to in mimo tega pa so ostale mrtva ,, yenci smo vse-^enimmpe °K soSlasju za- vzajem: nalHPostovania in Va me.?npstnega s°-slov<>n^, . ^alijanskim i n- *i prebival- »a te, , 10°0 let de- ,>do. dobro in iti smo v lon- ™,1 bent°8ovoru videli ie %’ sPrejetfh - lzvaJanJe C Us‘avi ^ * v: repu- ta t0 so obvezna 0*ZemiJe, in ki Pdi^Jejo rij1 4n 6- členu |UvijSvojim .z,av°’ da jamči I^Uom .’.ovenskim dr- K ‘h PravfpVanje ČIove‘ ih za*-.®’ enakoprav- ^ zn'1-0. njihovega H^ela s”acala- Ravno "Jo ,, i a sprejeta !» C v Poseh^ 0 sogla-hien nem statutu, '»l^Uhh sestavni del. Canska Petih letih po ^upina na I ^ijaKVPikih aznih s voj ih IK? he B]Jn organi- ISe^iitična • ■ na nji’ iSjik^host ln ideološko l*>**i — v neštevilnih 1 v^gahmnah’ proš' z»hm nenehno in KVh Bala’ da se SaSe ,Pjih, izhaja: v ri.^ke o ‘n dolžnosti to ^ taki ave Ovajajo, Stavne zbosti usta-ter zakonu re-‘e — končno črka določbe Posebnega statuta, ki jamčijo slovenski etnični skupini vse ostale pravice, kakor jih je vsaka sodobna država dolžna priznati svojim narodnostnim manjšinam. In tu jih navajamo po členih Statuta samega: a) Mrtva črka je ostala določba člena 2 b, ki obvezuje italijansko vlado na enakost Slovencev pri pridobivanju ali opravljanju javnih služb, funkcij, poklicev in časti in ki jim kot takim jamči dostop do javnih in upravnih služb ir. zagotavlja slovenski etnični skupini pravico do pravičnega zastopstva v upravnih funkcijah in položajih. Noben upravni in državni organ ni od 5. oktobra 1954 do danes razpisal za Slovence kot take niti enega mesta, še manj pa — razen v malenkostnih in skoro neopaznih primerih — imenoval Slovence na upravne položaje. Merodajna oblastva niso knela za potrebno, da bi zagotovila Slovencem primemo zastopstvo niti v kmetijskih organih, čeravno tvorijo pripadniki slovenske etnične skupine nedvomno večino poljedelcev na Tržaškem ozemlju. Ob priliki ponovnih intervencij v tem oziru smo v najboljšem primeru dobivali odgovoi, da se pri natečajih in sistemaciji mest «ne dela razlika med Slovenci in Italijani*, kakor da bi določba londonskega dogovora, ki predvideva pravično zastopstvo pripadnikov slovenske etnične skupine, ne obstajala. Posebno v okoliških občinah je treba namestiti občinske tajnike, občinske zdravnike, babice, živino-zdravnike in spravne sodnike skladno z gori navedenimi predpisi Posebnega statuta in zato imenovati na ta mesta Slovence. V ostrem nasprotju s Spomenico in Posebnim statutom danes n. pr. plačajo še vedno obrtniki in trgovci za svoje napisne table in reklamne izveske, ki so v italijanščini in slovenščini, zadevni davek turi' za slovensko besedilo. To pomeni, da je Slovenec z uporabo svoje materinščine dvakrat obdavčen. b) Mrtva črka so ostale določbe člena 5 o uporabi (Nadaljevanje na 2. strani) tz'nsk' 'n repentaborski župan Lovrih a, Furlan in Bizjak pri 1 nrizj na zasedanju izvoljenih slovenskih predstavnikov ob peti obletnici londonskega sporazuma sovjetska gorska veriga MOSKOVSKO MORJE GUMBOLDTOVO MORJE ZALIV ASTRONAVTOV REGIONALNO MORJE MORJE KRIZE 2 KRATER Z VRHOM \ V SREDINI 1 LDMONOSOV KRATER W EJOLIOT-CURIE V. MORJE VALOV MORJE SANJ SMITHOVO MORJE • Kr v i-:' : Js* KRATER Z VRHOM V SREDINI CIOKOLOVSKI ' ■ . ;. 'y . ' ■ .-1 ■ it MORJE PLODNOSTI JUŽNO MORJE V sredo so v Moskvi objavili več sliik nevidne strani Lune, ki jo je slikala avtomatična medplanetarna postaja ttLunik III.d, ko je obkrožila Luno in je bila od nje oddaljena od 60.000 do 70.000 kilometrov. Na podlagi teh slik so ugotovili, da je nevidna stran Lune še bolj enolična kot vidna stran. Na sliki vidimo levo od črtkane črte del vidne strani, desno pa del nevidne strani. Lunik je slikal 70 odstotkov nevidne strani in del vidne. Slikanje je trajalo ............................... Hruščev poudarja nujnost miroljubnega sožitja in čimprejšnjega sklicanja sestanka najvišjih Glavna vprašanja na konferenci naj bi bila razorožitev, Nemčija in Berlin - Pozitivna ocenitev de Gaullove izjave o Alžiriji s poudarkom, da morajo slediti dejanja - Zelja, naj bi Kitajci in Indija mirno rešili obmejne spore - Gromiko je poudaril, da SZ ne bo nadaljevala jedrskih poizkusov - Poziv vrhovnega sovjeta parlamentarcem vsega sveta, naj podprejo splošno razorožitev MOSKVA, 31. — Vrhovni sovjet je zaključil danes svoje zasedanje, ki se je začelo v torek. Na zaključni seji sta govorila Hruščev in zunanji minister Gromiko, nato pa je sovjet odobril poziv vsem parlamentom sveta, naj se zavzamejo za splošno in popolno razorožitev, ki je edini primeren način, da se prepreči nova vojna. Hruščev je v svojem govoru poudaril nujnost mi- roljubnega sožitja in .nujnost čimprejšnjega sklicanja konference na najvišji ravni med Vzhodom in Zahodom. Na tej konferenci naj bi predvsem razpravljali o vprašanju razorožitve, o mirovni pogodbi z Nemčijo in o Berlinu. «V sedanjem položaju, je izjavil Hruščev, bi tiste države, ki bi v našem razdobju jedrskega orožja začele vojno, bile med tistimi, ki bi zaradi tega trpele. Zato je Sovjetska zveza odločena nadaljevati svojo politiko miru in miroljubnega sožitja. Tisti, ki nasprotujejo miroljubnemu sožitju, so dejansko za vojno. Vsakdo ima pravico živeti v razumnih pogojih. Toda ali so razumni pogoji tisti, v katerih, tudi če ni vojne, plujejo po oceanih ladje z jedrskim orožjem in se to orožje kopiči v skladiščih? Sovjetska zveza se zavzema za leninistična načela miroljubnega sožitja in miru in se bo še dalje zanje zavzemala. Pobijal je neto nekatere trditve na Zahodu, češ da vodi SZ miroljubno sožitje samo začasno. Pripomnil je, da je stvarnost povsem drugačna, ker je komunizem predvsem sovražnik militarizma. Dodal je, da komunisti dobro poznajo nevarnost in žrtve vojne in da imajo od vojne vedno korist kapitalisti, medtem ko žrtvujejo delavci svoje življenje. • Komunisti, je nadaljeval Hruščev, so se vedno borili proti roparskim vojnam, od katerih hočejo kapitalisti i-meti korist. Bili so boljševi-ki tisti, ki so po prvi svetovni vojni — imperialistič- ni vojni — pozvali vse delavce, naj prenehajo vojno. Tudi drugo svetovno vojno so sprožili imperialisti. Ce mi sedaj govorimo o miroljubnem sožitju, govorimo o tem iskreno, ker je bilo miroljubno sožitje vedno naša želja*. Sovjetska zveza in zahodne države lahko dosežejo miroljubno sožitje, s tem da se srečajo na sredi poti. Dodal pa je, da niso mogoči kompromisi o načelih, ker Sovjetska zveza noče s temi kompromisi izdati stvari delavcev v korist kapitalistov. Obe strani bosta morali priznati vzajemno suverenost in svobodo, da vsaka izbere svoj način življenja. »Sožitje na razumni podlagi med državami z različnim socialnim režimom je mogoče samo, če se držimo vseh načel, ki so bila sprejeta na afriško-azijski konferenci v Ban-dungu*. Nato je Hruščev izjavil, da začenja Zahod sedaj zdravo razumevati mednarodni položaj in nujnost miroljubnega sožitja. Vzroki te spremembe so v povečanju moči in mednarodnega ugleda Sovjetske zveze. «Cim važnejši bodo uspehi socializma, tem večje bodo možnosti miru*, je pripomnil Hruščev. : V svojem govoru je Hrul ščev tudi poudaril, da se morajo razna vprašanja v svetu reševati samo s pogajanji in ne s silo, in to načeio je bilo sprejeto med razgovori s predsednikom Eisenhovver-jem. Sporazum o izmenjavi obiska s predsednikom Ei-senhowerjem je Hruščev o-značil kot »postajo temeljne važnosti na poti splošnega zmanjšanja mednarodne napetosti*. »Razgovori s predsednikom Eisenhowerjem, je dodal, da so bili bistveni prispevek stvari okrepitve splošnega miru. Pripisujemo jim izredno važnost*. Nato je Hruščev poudaril važnost konference na najvišji ravni in je izjavil, da je tudi glede tega sporazum med njim in Eisenhovverjem. Iziavil je, da je tudi Mac Millan naklonjen konferenci na najvišji ravni. Nekateri zahodni državniki pa so izjavili, da bi morala biti ta, konferenca potem, ko bi se prej sporazumeli o nekaterih glavnih vprašanjih. Toda če bi se to zgodilo, se konferenca na najvišji ravni ne bi sklicala, da bi nekaj od-;lqčala ali reševala, pač pa samo da bi skupno preživeli prijetne dni v razvedrilu. Poudpril je, da je želja sovjetske vlade, naj bi ta konferenca bila čimprej mogoče. Konferenca se mora sklicati, da reši velika pereča mednarodna vprašanja. O mnogih od teh vprašanj se je že govorilo na konferenci zunanjih ministrov in v drugih organizmih, toda ni prišlo do rešitve. Nasprotno, v mnogih primerih so se vprašanja še zaostrila*. Pri tem pa je ugotovil, da je konferenca zunanjih ministrov na splošno vendarle dala pozitivne rezultate, ker je vsaj razjasnila stališče posameznikov. Poudaril je nato, da bodo velika sporna vprašanja lahko rešili samo predsedniki vlad, ki bodo imeli najpopolnejša pooblastila. Le predsedniki vlad lahko odstranijo ovire, ki so se nakopičile med hladno vojno. Sedaj smo v razdobju, v ka- terem bo za mir na svetu toliko bolje, čim hitreje se bo sklicala konferenca najvišjih. Na tej konferenci se bodo lahko obravnavala vprašanja, ki v največji meri ovirajo zmanjšanje mednarodne napetosti, t.j. razorožitev, mirovna pogodba z Nemčijo, vprašanje zahodnega Berlina in nato druga vprašanja poglavitne važnosti. Nato je Hruščev izjavil, da se v visokih zahodnih krogih opaža bolj zmerno ocenjevanje položaja in da v istih krogih prihajajo do zaključka, da je treba račune o vojaški sili spraviti v pozabo. »Glavna stvar je, je dodal, da je prišlo do znatne omilitve napetosti v mednarodnih odnosih in da so perspektive za okrepitev mednarodnega miru postale ugodne*. Pohvalil je zatem angleškega ministrskega predsednika Mac Millana zaradi vloge, ki jo je imel ne samo za izboljšanje angleško- (Nadaljevanje na S. strani) — """ -!-*-,T"-~T '1? ^ ! ‘/s't L"■'■v-l- m | ' Ifpff , r TSmiMM M ,-;V/ js J®; gftSS ■■ m * ^r*' ( )•» J» rf ■ o«» f StfeHH izvolite Aktualni portreti DINO DEL BO Italijanski minister za zunanjo trgovino se Je pretekli teden vrnil z obiska v SZ, kjer je z vrsto razgovorov in sporazumov odprl novo razdobje v odnosih med o-bema deželama CHARLES DE GALLLE ki se Ima zahvaliti predvsem alžirskim pučistom, če Je danes predsednik republike, ima danes vprav v vojaških krogih najhujše nasprotnike sva. je politike do Alžirije WILHELMINE LUEBKE žena sedanjega predsednika Zapadne Nemčije, ki je hkrati tudi prva »First Ladyii v povojni Nemčiji, zna angleški in francoski, sedaj pa obiskuje tudi tečaj ruskega jezika in književnosti ferhat abas predsednik začasne alžirske vlade, utegne postati v bližnji bodočnosti zelo znana osebnost, če mu bo uspelo začeti predvidena vojaška pogajanja s francosko vlado JOSEPH N. VVELCH do včeraj odvetnik v Bostonu, nasprotnik Mc-Carthyja v zloglasnem »procesu čarovnic#, Je pri 6* letih, z vlogo sodnika v filmu »Anatomija zločina#, resen kandidat za #Oskarja» Sedem dni v svetu Atomska konferenca Pretekli teden se je zaključil v Florenci kongres demokršeanske stranke, na katerem je zmagalo seda-nje vodstvo, ki ima v novem glavnem svetu 52 pristašev, bivši tajnik Fanfani pa 36 pristašev. Na sliki člani bivšega glavnega sveta ob otvoritvi kongresa v gledališču «Della Pergola* v Florenci V Ženevi se te dni nadaljuje atomska konferenca med delegati ZDA, Vel. Britanije in Sovjetske zveze giede prekinitve z jedrskimi poskusi. Sovjetsko delegacijo vodi Semjon Čarapkin (drugi z leve); angleško sir Michael Wright (v sredini), ameriško delegacijo pa James Wadsworth (drugi z desne) Po kongresu KD gativen, kot »i je pri čako- V četrtek popoldne je po dolgotrajnem in zapletenem štetju glasov volilno komiri-ja objavila rezultat volitev na kongresu krščanske demokracije. Zmagal je Moro, ki je prejel 52 mest v glavnem svetu, medtem ko je Fanfani prejel 36 mest; po eno mesto sta prejeli še skupini »baza# in sprimavera». Volilni sistem je zelo zapleten ter v bistvu določa, da dobi lista, ki ima relativ-no večino glasov, 60 od 90 razpoložljivih mest v glavnem svetu stranke, vse druge sikupine pa si dele 30 glasov. Andreottijeva «primave-ra» in Scelbova skupina sta zaradi tega v celoti podprli Mora in kot skupini na volitvah praktično izginili. Prav tej podpori klerikalno-fašistične desnice KD st mora Moro zahvaliti, da je na kongresu tako učinkovito zmagal. Glavni svet stranke ne bo pričel konkretnega dela še tako Jemolu, ker morajo *« izvoliti druge člane, ki imajo po statutu pravico. Tako morajo izvoliti predstavnike poslanske zbornice in senata, ravnatelja glasila KD til Po-po!o», in končno je treba i-menovati predsednika ter političnega in upravnega tajm-ka. Ko bodo v*» t» operacije zaključene, bo imel Mbro v resnici še večjo večino, kot jo 'm- ičesar ukrenila,.^ vlada tudi v tem r ukrenila . nim zakonodajm P°m- „ 4 e) Četudi člen _aš etnični značaj prepoveduje meja upra namenom hovi vi, moramo sta se ti umetnim levanjem Ija, tako da ^nCp..( ipremenila stava našega ^gioV' škodo domačega ga prebivalstva- $ 4 3. In naposled p mo, da se deja. vgd
  • naša dolžnost. 0te.» Nočemo in he.>M odreči prvi in ,0 M čemo drugo, W ^ K f, iagata pnpadn ski narodnost .j, , svojstvo izvoli® j, nikov. 0 v. Tako ravnam« vsega ozemlja ren razvoj m poS1 d tudi odvisni oo g»j in priznanja, m ,♦ naša skupnost- ■n- da * ugotavlja, izpolnjuje obveze do držasgi Za njihovo t bomo borili J® p#| straši velikost in težav, ki s° T- j. Čanje o PTav\g] Pla§arskih slapov Pod njimi in se tu »le in -jKa- ... omrznile, poneslo ®uridvajset metrov k,/,ototine turistov ie e turistov je VhL, obcudovat ta dmWS° -P0 nj6m Z Po n,- g0 obalo in ga ^novejši modi §- 1 hof^! * dara Stanton 5a if*a °'uiskati prijate-AlCnadski obali in se Sl^i^^jti preko ene- •tmo,- mostov. Bila sta tak i2i^?olo?ena, kaJ- 5Pov( 'JVotn j' niagarskim žimo ,r 011 zanju vrhu-% zimJSako Poletje in -. Sa j, ° enkrat sta ro-SL k«ia T *v?^a rodnega Vl' sta v?i sem in če-Nttla « ze ®est let 'je Spi e Je vsakemu, ki videl hoditi z : 4a o ,1 p° iedu, zdelo, 1 "a n miad zakonski Poročnem potova- !-w Je Pilo na le-Bnf -nekaj Iju' I?131 svnio Je Pravkar b°. ki .maJhno trgo- ft, kad—e -zgradil vsa' ia Jjosil. pA ar jo je led že njem sta in n”rlta Nlanroe Gil- ?»leč n^i^iam Lablond, ‘P!^a s^a se raz” tR ;°ma' -Kilta. a dva sedem- ijr‘‘“ le Hill čutil »stio nf P.?d nogami. le slišal, zaradi zammu?n grmenja SSe. ft° gigantsko tbpre. Hilli,- . K^rarariirf1 fe < i*’1) dnu‘ dolgotrajnih ?*Vei«i_ čro poznal, se ‘7Se i^jOzrl. Nemogoče, S lotv,_ni most danes, Vjetn, ja v [jr ivi' pognala ogromne * Wt6 po slapovih i Vevar^n°5da t0 P°' k Hiu to, ost' Zato je S^skj Jakoj teči proti ŽoKhe in kI1Cati Phčeio škrtati in kolikor sta ld l?nil. Stan- r 5ta°nd, r}o.za, menoj!» o4 So s„ ubert in oba S1’ ko Priključili, -"tsinton J.e zakonski a«"«.obmi1 S^eregJnH je sledil Vi Po vslf Ohme V se je in Je n,.aej globeli. Po- ^rfda nenadoma ,, -a i„ln ustavila: odda,-d komaj 30 V !edu^d° ohalo je *\roka razP°-fekundo sta % s«??; & .?°Sege, i Je kmalu .^Jhpravi] °-al0’. drugi «n." sedai“ Va skok. it,., j' ko je bila . zeno k|<> o 50 zapustile , Padla A»r^v Pred \ • Medtem ko se je njen mož zaman trudil, da bi jo dvignil, je z grozo opazil, da so se 60 metrov visoke skalnate stene začele na videz premikati. Plavali so že torej po reki navzdol! Stanton je ženo prijel za roke in jo pričel vleči za seboj. Medtem je klical može na obali. Lablond, ki je stal do bokov v ledeni vodi, je drugega fanta — Burella Keacocka — hrabril pred skokom na obalo. Ta pa je slišal Stantonove klice na pomoč. Zato se je cbrnil in spontano stekel zakonskemu paru naproti. Ho ga je poklical prijatelj z obale, se je ustavil. «Burrell!» je kričal Roth. «Pridi hitro! Ti boš še zmogel!» Heacock je trenutek okleval, potem je stresel z glavo. Tekel je k Stantonovim in z njegovo pomočjo je mož lahko ženo dvignil in jo pripravil k temu, da je spet hodila. Skupno so sku-ali doseči pas vode, ki se je med ledom in kanadsko obalo vidno širil. Vest, da se je odtrgal mogočen ledeni most, se je bliskovito razširila ob obeh obalah in na robu skalne globeli so se pričeli zbirati ljudje. Nudila se jim je grozotna slika: globoko spodaj e po reki navzdol počasi plavala velika grbasta gmota ledu, ločena od obeh obal s pasom vode in na njenem, kanadski obali naj-hi izjem robu vidne tri majčkene postave — ena žena, ki sta jo podpirala mož in mlad fant. «Kdo so ti ljudje?» je zaklicala neka ženska. «Ne vem, je odgovoril neki starejši moški. «Toda bolje bo zanje, da pridejo ledu, še preden bo pošteno splaval!» Pogledi vseh so se obrnili proti komaj tri kilometre oddaljenemu delu globeli, kjer se je reka zožila in potem strmo padala proti brzicam — imenovanim Whirpool Rapids. Od tukaj so lahko videli belo peneče kipenje in grozeče visoki val — začetek brzic, ki so potem izginjale za ovinkom globeli. Sedaj je glavni tok s težkim zagonom potegnil ledene gmote za seboj. Ljudje so videli tri postave na ledu hoditi sem in tja, najprej proti ameriški, potem spet proti kanadski obali. Tu pa tam sta se mož in mladenič nekaj pogovarjala, medtem, ko je bila žena ves čas tiho in se je zaupljivo držala moževe roke. Ko so plavali pod prvim jeklenih mostov, ki prečkajo globel, je kazalo, kot da se bližajo ledene gmote končno ameriški obali. Množica se je glasno oddahnila. Toda neposredno za mostom je v reko dotekala voda iz elektrarne. Pod močnim pritiskom te ode se je odkrušil rob ledu in trije bežeči so se morali umakniti na drugo stran. Okrog 180 metrov niže je ledena gmota z mogočnim stoKom počila. Ena polovica je odplavala proti ameriški obali, druga, na kateri so bili trije ljudje, pa je sredi reke plavala naprej. Kmalu zatem je prva polovica nasedla na ameriški obali. Če bi Stantonova in mladi Heacock bili na njej, bi z lahkoto prišli na obalo! Medtem so na suhem pripravili vse, kar se je v h)trici lahko za njihovo rešitev naredilo. Oba spodnja mostova — oddaljena drug od drugega 300 metrov — so zasedli gasilci, policija »n železničarji, ter spustili rešilne vrvi. Z zgornjega mostu so spustili dve vrvi. Možje na spodnjem so prav tako spustili vrv, katere konec je pcčasi niha) le nekaj metrov pred brzicami. Tudi s skalnih sten so spustili vrvi in na obalah so stale skupine prostovoljcev, pripravljene skočiti v reko takoj, ko bi prišel led v dosegljivo bližino. Toda ledeni splav je plaval, za reševalce nedosegljiv, nezadržno sredi reke drugemu mostu in kataraktom naproti. Približno pol kilometra pred katarakti je ledeni splav zopet počil na dva dela, tako da je ločil Heacocka od Stantonovih. Pomahal jim je in jim ne- kaj zaklical. Stanton je pomahal nazaj, medtem ko je rjegova žena, nezmozna da bi dvignila roko, ždeia ob moževih nogah. Nenadoma je zaneslo led, na katerem je bil mladi zakonski par, proti kanadski cbali. Stanton je s pogledom ocenjeval razdaljo do obale. S pogumnim skokom bi jo lahko dosegel. «Skoči! Skoči!» mu je nekdo zakričal. To je verjetno zlomilo silo skušnjave, kajti Stanton se je obrnil stran, objel ženo, jo dvignil in zopet sta nesrečno tavala z ene strani ledene ploskve, na drugo. Sedaj se je globel zožila in struja je postajala vedno hitrejša. Medtem ko so zadrževali: mladi par stranski vrtinci, je glavni tok vlekel led z mladim Hea-cockom vedno hitreje s seboj. Fant je še enkrat pomahal sotrpinoma, potem je mimo slekel plašč in se (Nadaljevanje na 5. strani) ANDREJ BUDAL sedemdesetletnik Ko smo se ob Budalovi petdesetletnici zbrali v znani svetoivanski gostilni v Trstu brez hruma in šuma, kajti to bi bilo utegnilo tedaj postati zelo nevarno, na skromni toda prisrčni prireditvi, katero je slavljencu priredila Goriška Matica, in k intimnosti večera so lepo prispevali šentjakobski pevci — naj mi bo dovoljeno da s pogledom v preteklost bolj neposredno in živo prikažem Budalovo osebnost — tedaj torej se je po voščilih, ki sta mu jih izrazila Damir Feigel in France Bevk, dvignil naš tedanji in sedanji slavljenec, povlekel iz žepa šop listov in dejal z duhovito, elegantno, splošno mišljeno in neosebno zafrkljivostjo, ki je nastala iz njegove potrebe po natančnem opazovanju in točnem, ugotavljanju; dejal je torej: «Tudi jaz sem prišel nepripravljen...« In mi v smeh. Listke je seveda zopet spravil, ni bral iz njih in njegove besede so bile tople in iskrene. Pa ravno potreba niiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii,Minil,im, ■lllltlllllll 1II t llllllllllf lltlllltllllllll 111 lllllttllllllllllflliatllltllt lllll I lit t III IlUUttll IllllllltllltlSlitllltll lllll t II t II tllldlt Ittll,,,, BIKI Slikar LEO VILHAR v koprski Ma Vilhar ima svojega mojstra in učitelja v sami naravi in zna z lahnim poudarkom v svojih kreacijah zvabiti naravi in slikanemu predmetu njegov mik, subtilnost, atmosfero Primorski dnevnik je o a-kademskem slikarju Leu Vilharju, ravnatelju Notranjskega muzeja v Postojni že pisal. Ne bo odveč, če se še enkrat ustavimo pri njem, posebno sedaj, ko je s svojo novo razstavo v koprski Mali galeriji vzbudi! toliko pozornosti in zanimanja. Vilhar razstavlja to pot štiriindvajsetič. V glavnem so to dela zadnjih let, vendar je spet posegel v neizčrpno zakladnico svoje alžirske pretek,o-sti in nam predstavil štiri alžirska olja iz obdobja med drugo svetovno vojno, ko je, kot ujetnik in politični preganjanec, preživljal svoje dneve v koncentracijskem taborišču Mecheria po nalogu reakcionarne vl- ili Leo Vilhar chyjske vlade. Med terni štirimi slikami je omeniti predvsem iiKoncentraci; iko taborišče«, ki nam s svojo barvitostjo in kompozic.jo nazorno prikazuje enega od mnogih krajev nesreče in trpljenja, po katerih je znana druga svetovna vojna. Po svoji socialni motiviki nam je seveda bližja «Arab-ska vas«, eden od mnogih krajev, kjer se danes alžirsko ljudstvo upira kolonializmu. Slika je trko realistično nastavljena, aa imamo vtis naše prisotnosti na kraju samem. Vilharjeve alžirske slike, ki jih je ugodno ocenila tudi francoska kritika, so zelo občutene. Toda slikarju ni škodoval prehod iz Severne Afrike v njegovo domačo pokrajino Notranjsko. Pokrajina, ki je med najslikovitejšimi v Sloveniji, mu je dala veliko možnost izražanja. Bregovi Pivke in Unice, notranjske vasi in vrtovi, jame in gradovi, vse to mu je nudilo nešteto motivov, ki jih je v 12 letih po vrnitvi v domovino pridno upodabljal. Kdor je sledil njegovi u-metnosti od vrnitve do danes, mora priznati velik napredek. Od skromnih razstav v Postojni v prvih letih pa do velike razstave v Kopru jeseni leta 1956 je Vilhar napravil velik korak. Tedaj je bilo o njem napisano: «Vilhar je realist, vendar ne toliko dosleden, da bi se ustavil pri fotografskem kopiranju predmeta, ki ga slika, tudi njegova fantazija ne prerašča realnih možnosti, marveč se namenoma ustavlja v dogledni razdalji pred real- nostjo. Vilhar je umetnik, ki zna z lahnim poudarkom v svojih kreacijah zvabiti naravi in slikanemu predmetu njegov mik, subtilnost, atmosfero.« Ce so ti stavki veljali pred tremi leti, veljajo še bolj danes, ko je obogatel’ tako na kolo-ritu kot na poznavanju svoje ožje domovine, ki mu nudi motivov na izbiro. V izbiri motivov je Vilhar pravi mojster. Pozna karakter svoje pokrajine in zaradi tega je njegova u-metnost resnična in neposredna. Te misli so mi rojile po glavi, ko sva se srečala na koprskem trgu. Pri skodelici kave sva prav te misli tudi razpredala in se tu pa tam ustavila tudi pri sedanji razstavi. Vprašal sem ga, kje najde čas, da poleg svoje ravnateljske službe, ki mu vzame večino dneva, še toliko slika, toliko potuje, kajti na razstavi so motivi skoraj iz vse Notranjske. Na to vprašanje mi je odgovoril: «Prav zato, ker mi služba daje možnost potovati, spoznavati Notranjsko, najdem v njej toliko lepih motivov. Ni slučaj, da po napornem delu na terenu razpnem svoje platno prav tam, ob motivu, ki mi je bil tisto jutro najbližji, najljubši. Nekaj me sili, da ga upodobim in ga moram upodobiti. Nisem zadovoljen, če ga moram iz kakršnegakoli vzroka zapustiti. Služba pri tem ne trpi, ker slikam večinoma popoldne.« Prav zaradi tega je v njegovih slikah toliko sonca, toliko vedre, zdrave svetlobe, toliko veselih barv. In ^miiiiiiiiiiiimiiMni ................. i........................im...............................Hill..lin............umil.....minimumi.............. minimum... V V IREN KNJIŽNI PROGRAM ZALOZBE JBOREC M Naložba bo skrbela, da med najširše kroge bralcev pridejo knjige o našem osvobodilnem boju - Ze v prvem letu dela se založba uspešno predstavlja javnosti v5 pndru- >- J™ Č' v>if0‘ •K at je V >ko ,Jxa.ložb e ustanove v Javnosti že s še- V' ie raza'ri|a svo- Kili;* ® Suroi^i- v «*hf sv°i kv"" * "ii. &*»* svoje- ^'i">Ca!ožba zače- V *Mkniige načrtno » 1 ii1' naL katerih Pa \._bajboli u. uedvom- n©c i» StillikŽni Drr.P I- Vajini U„„_Pomerribno iVH Zal »1° Že do* aložbe Da j. ^nj Poseben, VSt* Ustank° začrtan ^VlViio del»Vitviio ^ V 3 1 zal^M.. M? L bo 'm^ana moi' ev Priši najširie knjige založbe o našem osvobodilnem boju in da bo tako v tiskani besedi za vedno ohranjen spomin lia najveličastnejše obdobje v naši zgodovini. Založba «Borec» je kljub temu, da šele kratko obdobje izpolnjuje svoj obsežni program, pripravila obširen knjižni načrt. Res da morda ta še ni tako širok kot program ostalih naših založb, ki delujejo že od o-svoboditve ali pa malo manj. Vendar pa je glede na to, da bodo izdaje zajete v štiri knjižne zbirke in da gre za prvo leto obstoja založbe vendarle zelo obsežen. Prva in najpomembnejša knjižna zbirka je nedvomno zbirka ”«Borec«. V tej zbirki je predvidenih petero knjig, ki bodo predvidoma izšle do konca leta 1959. Ker v začetku stvari vendarle še niso tako stekle, kot bi morale, bodo morda nekatere knjige izšle šele drugo leto. Pripomniti pa je treba pri tem, da so prav v tej zbirki do sedaj že izšle tri knjige, da pa so tudi ostale že v pripravi in deloma v tisku. Prva knjiga te zbirke je bila knjiga »Čudežna pomlad«, ki jo je napisal Radko Polič. Knjiga spominov na razvoj po- membnih dogodkov v grosupeljskem in stiškem o-krožju od prvega dne okupacije do začetka roške o-fenzive je bila na knjižnem trgu lepo sprejeta. Tudi v ((Primorskem dnevniku« smo o tej izdaji že poročali. Druga knjiga, ki je tudi že izšla pred meseci, je knjiga spominov na partizanska leta; izšla je pod naslovom ((Viharni časi«. 2e nekaj let poslušamo vsako nedeljo v našem radiu oddajo «Se pomnite, tovariši?«. Ta oddaja, v kateri posamezni borci pripovedujejo o svojih doživetjih v osvobodilnem boju, je izredno zanimiva in tudi priljubljena, saj jo radi poslušajo stari in mladi, bivši borci in aktivisti, kakor tudi tisti, ki so samo s srcem ali materialno podporo stali osvobodilnemu gibanju v pomoč. Da ne bi te zanimive oddaje utonile v pozabo, bo založba vsako leto izdala najboljše oddaje v knjigi ((Viharni časi«. Prva knjiga te serije je izšla nedavno. Tretja knjiga knjižne zbirke «Borec» pa je izšla prav te dni. To je roman Karla Grabeljška «Most»; roman je zajet iz osvobodilnega boja na Vrhniki. Na programu sta še dve knjigi. Drago Suhi je napisal knjigo spominov, ki bodo izšli pod naslovom ((Zamrežena okna«. V njih bo prikazano življenje naših ljudi v italijanskih ječah in zaporih. Peta knjiga pa bo ((Dnevnik partizana«, ki ga je napisal Hinko Bratuž-Oki. To bo nedvomno ena najzanimivejših knjig spominov na partizanske boje, ki se jih je avtor udeležil od leta 1942 dalje. Prva knjiga, ki zdaj izide, bo obsegala obdobje do italijanske kapitulacije, naslednja pa bo zajela ves nadaljnji čas do o-svoboditve. Druga knjižna zbirka, ki jo pripravlja založba ((Borec«, nosi naslov «Dokazi». S to knjižno zbirko hoče založba odpomoči zadregi zaradi pomanjkanja strnjenega gradiva o najvažnejših kovačnicah, v katerih se je kovala naša svoboda. Te priročne, okusno opremljene knjige majhnega formata bodo kot pomožno učno gradivo prišle prav zlasti učiteljstvu, pa tudi vsem drugim bo knjiga služila kot zanimivo branje. V letošnjem prvem knjižnem programu so predvidene šti ri knjige. Prva bo obravnavala celjske zapore in bo nosila naslov ((Celjski stari pisker — Frankolovo«. Druga bo posvečena znani diverzantski akciji v Postojnski jami. Tretja bo imela naslov ((Partizanske tiskarne v Rogu«, ki že sam pove dovolj o vsebini knjige. Zadnja knjiga pa bo posvečena naši najhujši mučilnici v Begunjah. Založba «Borec» bo nadalje izdala petero knjig, ki bodo izšle kot posamezna dokumentarna dela bodisi domačih ali tujih pisateljev. Tako je v letošnjem programu na prvem mestu ((Partizanska pesmarica«, ki bo izšla v kratkem in ki bo vsebovala sto partizanskih in borbenih pesmi za moške zbore. Druga knjiga bo ponatis slovitega albuma najboljših umetniških fotografij iz partizanskega življenja, istočasno pa slavospev zmagoviti poti 14. divizije na Štajersko. Album bo izredno bogat s fotografijami, ki jim ni primere. Posnel jih je padli borec Jože Petek. Tretja knjiga bo knjiga spominov narodnega heroja Aleksandra Vojinoviča ((Ponovno svobodni«. V tej knjigi opisuje avtor usodo topllškega odreda, ki je bil zajet, borci pa odpeljani v Avstrijo, od koder bi morali na Nor- veško. Četrta knjiga «V o-kopih Španije« je izpod peresa Veljka Kovačeviča. Ta knjiga spominov na boje v Španiji je že izšla. Zadnja knjiga te zbirke pa bo knjiga posvečena nueren-berškemu procesu. Napisala sta jo Joe J. Heydecker in J. Leeb. Založba «Borec» pa ni pozabila tudi na naše najmlajše bralce. V letošnjem programu sta dve mladinski knjigi. Ena bo partizanska slikanica J. Vidica. Pomembnejša pa bo knjiga z mladinsko povestjo Toneta Seliškarja ((Martinček — sin brigade«. Ta povest bo o-premljena z 250 slikami in bo zanimiva novost v naši mladinski literaturi. Tako se torej založba z obširnim knjižnim programom že v prvem letu dela uspešno predstavlja javnosti in uvršča med ostale založbe, ki imajo daljšo tradicijo. Dejstvo, da je založba v kratkem času svojega obstoja že izdala prve knjige in da ima pripravljen tako obsežen in obenem kvaliteten program pa nam je porok, da bo založba svoje poslanstvo tudi izpolnjevala, tu moram vsekakor opozoriti na sliko «Stare hiše v Cerknem«, ki na celi razstavi izstopa s svojo barvitostjo, toplino in domačnostjo. Vilhar je na ta motiv gledal z očmi umetnika in muzealca. Zato1 hi čudno, če ga je podal tako realno. Toda na tej sliki se najbolj izraža tudi ljubezen do pokrajine. In to je lahko povedal le muzealec, ki je zainteresiran, da bi se arhitektonsko pokrajina o-hranila vsaj na sliki, če se ne more v naravi. Ker smo že pri Cerknem, naj opozorimo še na «Vhod v bolnico Franjo« in pa spomenik NOB v Cerknem, dva motiva, ki ju je podal z enako ljubeznijo, z enakim gledanjem. Nedavna slavna preteklost primorskega ljudstva je Vilharju dala že marsikateri motiv, ki ga je upodobil z enakim občutjem in veliko ljubeznijo, kakor da bi hotel nadomestiti tista leta, ki pa kljub pritisku francoske reakcije za naš narod niso bila izgubljena. Naj omenimo še slike, katerih motive je izbral ob reki Pivki m ob kraških jamah, ki jih je polna vsa okolica Postojne. V to skupino spadajo: ((Postojnska jama«, «Vhod v Malograjsko jamo«, «Motivi iz Predjame« itd. Ne bomo daleč od resnice, če povemo, da je v tej skupini naj-lepša «Mlin ob Pivki«, ki izdaja nekoliko romantično razpoloženje slikarja ob pokrajini, ki jo je tolikokrat občudoval kot muzealec in čuvar spomenikov. Romantično razpoloženje izdaja tudi slika «Ob luninem svitu«, motiv, ki ga je mnogokrat prav mojstrsko upodobil. Muzealca-etnografa razoder va tudi slika «Senene kopice«, ki pa je mnogo več kot suhoparna dokumentacija etnografske zanimivosti iz okolice Postojne. Vsekakor zapusti Vilharje/a razstava na obiskovalca prijeten občutek. Zavest, da ima Vilhar svojega mojstra in učitelja v sami naravi, nam pove, da še ni izrekel v tej smeri zadnje besede. In upamo, da se bo čez leto spet prikazal v razstavni dvorani z novimi, še boljšimi deli. MIROSLAV PAHOR točnega opazovanja in prikazovanja je bila ena potrebnih sestavin, da je postal umetnik. Podobnih du hovitih krilatic bi lahko naštel nešteto. Andrej Budal se je rodil 31. oktobra 1889. Ljudsko šolo in gimnazijo je dovršil v Gorici. Po opravljeni maturi leta 1909 je študiral romanistiko na dunajskem vseučilišču. Izpopolnjeval se je tudi v Rimu in Parizu. Leta 1914 je dobil svoje prvo profesorsko -mesto na gimnaziji v Gorici. Svetovna vojna je prekinila njegovo službovanje. Proti koncu svetovne vojne je poučeval slovenskd mladino na Zaposlovalnih tečajih gor iške gimnazije v Trstu. Po svetovni vojni je zopet v Gorici. Oktobra 1919 ga je šolska oblast namestila na realki v Idriji. Do leta 1923 je nekaj časa poučeval na slovenskem učiteljišču v Tolminu in nato zopet ' v Idriji. V novembru 1923 so ga premestili na slovensko nižjo realko v Vidmu. Po ukinitvi te šole pa je poučeval na tehničnem trgovskem zavodu, in sicer do leta 1925 slovenščino, nato pa francoščino. 'Zaradi zvez z obtoženci tržaškega procesa so ga za eno leto premestili v Perugio. Dr. Andrej Budal je moral prehoditi trnovo pot marsikaterega slovenskega profesorja, kot so jo morali pred njim in z njim vred mnogi slovenski vzgojitelji, katerim ni bilo dano, da bi lahko svobodno lastno mlo-dino vzgajali v slovenski miselnosti in v slovenskem duhu. V začetku njegovega poklicnega dela so vsepovsod vsiljevali neko avstrijsko miselnost, s katero je pangermanizem skušal pretvoriti Slovenijo v nemško kulturno-politično področje. Proti temu je moral uve-Ijavljati- skujmo z drugimi slovenskimi kulturnimi delavci slovensko kulturno tradicijo, da ne bi tuja miselnost popačila obraza slovenstva. Boriti se je bilo treba proti raznim znanstvenim ugotovitvam, ki so jih Nemci prilagodili tako, da bi služile proditm kulturnopolitičnega mostu do Jadrana. Po vojni ne bi bil smel jasno prikazovati mladini hutuenili po tez značaja in miselnosti slovenskega ljudstva, kajti šola bi bila morala biti le po jeziku slovenska, p0 ustroju in po miselnosti pa italijanska. Učiteljišče. So iztrgali iz naravnega slovenskega Središča in šo ga prenesli na - periferno. Totla kako naj bi bil Budal drupačer vzgajal nego v s’n-iienskem ■ duhu! In pozneje so ga iztrgali iz slovenskega okolja, da ne bi mogel ovirati izmpl čevanja slonen-sfcg duše, No, in po drugi svetovni vojni ni mogel do-seč i premestitve v slovenske kraje. Njegova borba proti i zrna-lipevglni tuji miselnosti je v njem samem postala zaradi njegove umetniške sile ustvarjalna. Budal se je rodil umetnik. Mnogo je v svoji duši podoživel in mnogo lepega in dobrega je napisal. Pisal je na doživet način, sproščeno, opirajoč se na resničnost okoli sebe, toda ni si pustil od ničesar storiti sile. Sodeloval je pri Ljubljanskem zvonu, pri Slovanu, pri Domačem prijatelju. Po letu 1918 je sodeloval pri tržaški Njivi, pri goriški Mladiki, pri tržaškem Novem rodu, pri tržaškem Našem glasu s pesmimi, črticami, povestmi, članki in poročili pri goriškem koledarju za leto 1928 Budala poznamo pod psevdonimi Pastuškin, anagramira-nim njeporim imenom A. I.abud. Ko je iz Vidma vršil svojo čuteno kulturno dolžnost pri Goriški Matici, si je izbral psevdonim Slavko Slavec, da bi zabrisal sled za seboj. Vendar pa je oMast začela slutiti, kdo se skriva za tem priimkom. Policiji France Bevk seveda ni povedal, kdo je ta pisatelj, temveč je dejal, da je to neki učitelj, ki je iz Italije prešel v Jugoslavijo. Budal si je nato nadel psevdonim Ivo Dren. Leta 1911 je Budal priobčil zgodovinsko povest uKrižev pot Petra Kupljenika» s snovjo iz protestantske preteklosti slovenskega ljudstva. V prvih letih njegovega pisateljevanja so izšli pri Ljubljanskem zvonu krajši pripovedni spisi (Gospodična Rezi, Nedelja, Užugana ljubezen, Indi-ferentist Abdul). Budal je posredoval Slovencem u-metnine iz drugih jezikov. Tako so izšle leta 1911 Mau-passantove Novele, Goncour-tova Dekle Eliza (1919), Fo-guzzarov Svetnik (1924), Boccacciov Dekameron (pred kratkim je ta prevod izšel v novi izdaji), Daudetov Tartarin de Tarascon (pri Goriški Matici), Vergov Pastir Zeli (Ivo Dren), Pelli-cove Moje ječe, Grazie De-ledde Sardinske novele. Prevajal je tudi iz češkega in slovaškega slovstva (Ca-pek-Chod, Mazalek, Kuk u-čin) ter iz beloruskega slovstva (Kolas). Budal je posredoval Slovencem znamenita tuja literarna dela. Razen v že prej omenjenih revijah je Budal sodeloval še v Slovenskem narodu. Edinosti, Razgledih, Ljudskem tedniku, Primorskem dnevniku. Njegovo delo je bilo zelo mnogovrstno in bogato. Pisal je tudi v italijanske revije: Ital-Jug, L'Europa Sud-orientale, Ce fast’tu, Rivista di letteratura moderna, v Enciclopedia Treccani, Dizio-nario del le Opere-Bompiani. V dobi med obema vojnama je čutil, da za mladino ni šolskega čtiva, iz katerega bi se mladi ljudje seznanjali s slovenskim slovstvom, in zato je sestavil leta 1928 in 1946 Slovenski cvetnik. Važna je zbirka literarnozgodovinskih portretov, namenjena mladini in vsemu slovenskemu ljudstvu, Osemnajst velikih (Trubar, Vodnik, Prešeren, Trdina, Levstik, Erjavec, Jenko, Stritar, Mencinger, Jurčič, Gregorčič, Tavčar, Kersnik, Aškerc, Kette, Cankar, Murn in Zupančič). Naj navedem še nekaj povesti, ki so izšle pri Goriški Matici pod psevdonimom Slavko Slavec: Zupan Žagar, Ubogi Uštin, Dora se drami, Čigava si, Ra-keževa Liza, Spomin z jezera. Med src i in zemljo. Pod psevdonimom Ivo Dren je napisal povest: Z onstran groba. Leta 1938 je pod njegovim pravim imenom izšla povest Na Konju. Tedaj je po nalogu oblasti moralo biti na naslovni strani napisano, da je knjigo izdala «U-nione Editoriale Goriziana» V mestu tiGorizia«. Da smo lahko boli živo dojeli Budalovo osebnost, njegovo delo, njegova stremljenja in prizadevanja, je bilo zares potrebno, da smo navedli nekaj njegovih literarnih del. Budal je pustil vidne sledove in je dal vsemu ljudstvu svetle vzore, tako da mu je ljudttvo lahko sledilo in se z izdatno njegovo pomočjo ohranilo. Primorskim Slovencem, ki so bili odrezani od svojega kultur-neoa središča, katerim so odrekali njihovo samobitnost in jim jo hoteli uničiti, katerim se ni dovoljevalo črpati iz naše slovenske kulture (pa kljub temu se je v tem pogledu z veliko težavo in v veliki nevarnosti marsikaj storilo), je prikazal velike tvorce slovenske kulture. Andrej Budal, pa naj je pisal kot Pastuškin, A. Labud, Slavko Slavec, I-vo Dren, in prav posebno pod tema dvema zadnjima psevdonimoma, je prikazal našemu ljudstvu njegov lastni obraz z risanjem na pr. življenja naših ljudi in pokrajine v prelestni sončni goriški deželi, kar vse je bilo vsem našim ljudem doma. če, blizu in pri srcu. Naš slavljenec je pa pri-šel pogostoma tudi v neposreden stik z našimi tedanji- JOSIP KOSOVEL (Nadaljevanje na 5. strani) S. R. Leo .Vilhar: Stare hiše v Cerknem L P ri m or ŠM "(Timm k 1. novembri 1 ,3511 Kaj neki tako gled VIKTORIJA KRAUS - KRASNA IDRIJSKA „ZJALA' Usoda Napole Legenda in slovenske resnica o njenem življenju, srečanju s francoskim cesarjem in revnem koncu med množico psov, mačk in papig Na zanemarjenem vaškem pokopališču v Gniglu pri Solnogradu v Avstriji stoji kamnit spomenik s čudnim napisom, ki pravi, da počiva pod njim Viktorija Emilija rojena Kraus, ^imenovana pasja grofica, dolgoletna spremljevalka Napoleona I. na vseh njegovih bojnih pohodih in zvesta družica vse do njegovega padca*. Prav tu se je namreč 15. aprila leta 1845 zaključila nenavadna usoda ene izmed hčera idrijskega rudarja Krausa, rojene leta 1785 v uboštvu, a obdarovane s hudo usodne lepoto. Samo ta je namreč zagrešila, da mala Vi-kica nikoli ni postala idrijska Vika in žena kakega očetovega stanovskega tovariša. še otroka jo je opazil vojni komisar in poznejši dunajski dvorjan Filip pl. Mainoni ter jo od revnih staršev izprosil za posvojitev. Kako in kje je nato po Mainoniju pohčerjena idrijska deklica živela, nam vi-pripovedovati šele takrat, ko se je v dunajskem cesarskem gradu Schonbrunnu srečala s francoskim cesarjem Napoleonom. Ni bila ri ne povedo. O njej prično dvoma dama in pri Na- poleonovem sprejemu je stala ob strani, med nižjimi, ki so cesarju napravili špalir, toda za lepe ženske navdušeni imperator jo je kljub temu opazil. še za časa Viktorijinega življenja razširjena legenda pripoveduje, da je postavila lepa Viktorija Napoleonovim željam nasproti kot pogoj nič več in nič manj kot — poroko. Nekateri njeni življenjepisoi vedo celo povedati, da je Napoleon na to pristal in uprizoril neke noči v Schonbrunnu posebne vrste komedijo — poroko pred nekim svojim v duhovnika preoblečenim služabnikom in dvema pričama. Toda izsledki resnih raziskovalcev te kaj nenavadne štorije so dokazali, da je bila tajna nočna poroka Idrijčanke z Napoleonom I. samo njena izmišljotina, katero je zlasti na stara leta širila in jo skušala izkoristiti za to, da bi se rešila revščine. Tako se je kot Napoleonova «legi-timna žena* tudi res obračala s prošnjami na razne visoke osebnosti in celo na dvore. Poroke, tudi samo «igra-ne», po vsej priliki torej med Viktorijo in Napoleonom ni bilo, a njuno lju- bezensko razmerje le vendarle trajalo vsaj nekaj tednov cesarjevega bivanja na Dunaju. Toda legenda ve povedati še veliko več. Ta pripoveduje, da je lepa plavolasa Idrijčanka spremljala poslej Napoleona preoblečena v njegovega častnika, na vseh poznejših številnih bojnih pohodih. Spremljala naj bi ga bila že ob vrnitvi z Dunaja v Pariz, ko ga je v Monako-vem pričakovala njegova tedaj še edina legitimna žena Jožefina. Dalje naj bi bila šla z njim na pohod po Nemčiji, Poljski in Rusiji, pa celo po Španiji. Šele po razporoki z Jože-fino in novi poroki z avstrijsko nadvojvodinjo Lui-zc\ 'naj bi se bila ločila. Ob tej priložnosti pa naj bi bila dobila res cesarsko odpravnino — 480.000 goldinarjev, naslov baronice Wolfsberg in lepo urejeno vilo v Parizu. Toda leta 1812 naj bi jo bil Napoleon kljub temu spet povabil s seboj na pohod v Rusijo. Ob Napoleonovi internaciji na Elbi naj bi se bila šele končno ločila in komaj tedaj vrnila na Dunaj, kjer se je leta 1815 res poročila z odvetnikom dr. Schon-bauerjem, od katerega se Sicer ni najbrž ravno najbolj primeren čas za to, ker se že bliža zima in pametnega človeka bolj skrbi, kako bi se toplo oblekel, nege kako bi se slačil, a je pogovor nanesel na nudizem. Menili smo se namreč o dopustih, kako ga je kdo preživel in kje, pripovedovali o dogodivščinah, godrnjali zaradi nepredvidenih stroškov, pa je neki prijatelj med vsesplošnim zabavljanjem povedal, kako je slučajno zašel med — nudiste. Ko je bil z ženo na dopustu v Rovinju, je od drugih turistov zvedel, da je najlepša plaža v okolici in kristalno čisto morje na Rdečem otoku. Odpravil se je torej tja. Toda za privlačnosti otoka je vedelo najbrž zelo mnogo ljudi, ker je na plaži kar mrgolelo kopalcev. Pa se odpravi prijatelj 1-skat manj obljuden breg in SREČANJE Z NUDISTI OB ISTRSKI OBALI ga res najde; toda od njega ga loči ograja. Razgleda se malo in povprašuje. Pokažejo mu vhod — v nudistično kolonijo. Zdaj je pred izbiro — ali ___________________ Ko se nekaj ur pozneje se gnesti na navadni plaži odpravita, jima ni nič več ali se pa tu v miru kopati, nerodno in si priznata, da i ^ : vo nYk mialnh razmerah r,o- Toda kopalke doli Odločir tev je za človeka brez pred* sodkov lahka. Pregovori še ženo in se malce nerodno približata skupini ljudi, mladih in manj mladih, ki se sprehajajo in kopljejo oblečeni samo v lepo zarjavelo kožo. Našima prijateljema Je sprva nerodno, ker se jima že na prvi pogled vidi, da sta novinca; namreč po bledih lisah, ki so jih prej pokrivale kopalke. Pa se kmalu ohrabrita, ko opazita, kako je vzdušje med temi ljudmi neprisiljeno. Nekako odleže jima, sprostita se, kopljeta se in sončita kot vsi okrog njiju. bi ob enakih razmerah zopet izbrala raj« nudizem kot pa gnečo in prerivanje. In to kljub temu, da ju je tisti košček kože, prej tako bele, sedaj kar neprijetno skelel. Zelo nenavadna dogodivščina, kaj? Pa le ni nudizem, oziroma naturizem, kot mu privrženci pravijo, nekaj tako nenavadnega drugod po svetu, pa niti nekaj posebno noveea. Rodil se je v začetku našega stoletja in si utrl pot skoraj po vsem svetu. Začetnik naturizma, zamišljenega kot rousseaujevski povratek k naravi, je bil Francoz Andre Durville, ki je že pred 30 leti ustanovil naturistično naselje Heliopolis na skalnatem otočku Ile de Levant blizu Toulona. To naselje se je tako razvilo, da je postalo prava vas, kjer so se shajali bogati naturisti iz vse Evrope, pa tudi iz Amerike. Tam so si postavili razkošne hotele in odlične restavracije. Zdaj jim pa grozi izgon, ker je otok zasedla francoska vojna mornarica, ki tam preizkuša raketne izstrelke in seveda ne mara radovednežev. V Nemčiji je mnogo naturističnih društev in kolonij, ki prirejajo od časa do časa celo nekakšne olimpia-de. Pri njih so seveda tekmovalci prav tako oblečeni kot nekdanji olimpijci, to je goli. Prav tako je naturizem zelo razvit po vsej severni Evropi, pa tudi v Angliji, ZDA, Kanadi, Avstraliji, po vsej Latinski Ameriki in celo na Kitajskem. Vsa ta društva izdajajo svoje časopise in revije, prirejajo izlete in zabave, tu pa tam volijo celo svoje «miss». Nekaterim se zdi naturizem simbol vsega razvrata GRAFOLOG FRANJO: Ste pozitivnega značaja in gledate na okolje z veliko zaupljivostjo. Odvaditi se morate poslu- MISS KISS: Na lahek način ne moremo priti do trajne sreče; tudi nezmernost pri vsakodnevnem opra- ln ga preganjajo, drugim se zdijo naturisti prismuknjeni in posebneži, pri nas so oblasti celo večkrat zaplenile ilustrirane revije, ker so objavile umetniške akte slavnih slikarjev, a naturisti se branijo, češ kaj je bolj spotakljivo: nago telo ljudi, ki se brez skritih namenov želijo naužiti čistega zraka in sonca in ki nikogar ne silijo medse, ali pa globoki dekolteji raznih filmskih zvezdnic in njih posnemovalk, prizori v filmih, ki nalašč podžigajo domišljijo, pa razne knjige in revije, ki se le za las ločijo od pornografije? Kar se pa nas osebno tiče, nimamo prav nič proti nudizmu, oziroma naturi-zmu in mu priznavamo celo nekaj odlik. Prihodnje poletje in še kakšno naslednje se pa najbrž ne bomo šli kopat nagi, ker smo si komaj prejšnje poletje za drag denar omislili nove «lastex» kopalne hlačke in bi bil pravi greh se ne v njih razkazovati. L. V. je po sedmih letih neskladnega življenja ločila. Po tej ločitvi se je Viktorija preselila v Bregen ob Bodenskem jezeru, kjer si je kupila vilo in poklicala k sebi tudi mater in sestro. Tedaj ji je bilo 40 let, in čeprav se je odebelila, je bila njena lepota še vedno cvetoča. Zato ji je samsko življenje kmalu pričelo presedati. Ko ji je še mati umrla, se je znova poročila, tokrat s komaj 26 let starim kirurgom Vincencem Brauenrjem, s katerim se je pozneje preselila v Solnograd. Od te preselitve dalje je pa šla njena pot vedno bolj navzdol. Leta 1932 se je na Dunaju ustrelil njen adoptivni oče Mainoni, ko je s špekulacijami zapravil svoje in Viktorijino premoženje. Sedem let nato ji je umrl še mož. Po teh udarcih je postala Viktorija prav tako grda, kakor je bila nekoč lepa, a postala je tudi napol zmedena čudakinja in sovražnica ljudi. Pričela je živeti samotarsko življenje med množico psov, mačk in papig. Zato so ji ljudje dali vzdevek «pasja grofica*. Sporočilo zatrjuje, da je gojila kar 32 psov in 62 ptičev. Da bi jih prehranila, je prodajala pohištvo in celo obleko. Tedaj se je pričela v stiski obračati na razne visoke osebnosti in prosila za pomoč. Cesar Ferdinand ji je naklonil milostno rento 400 goldinarjev na leto, vojvodinja Parmska pa ji je podarila 200 goldinarjev. Razen tega je prejemala 300 goldinarjev pokojnine po možu. To pa še za krdelo psov in ptic ni zadostovalo. Propadala je bolj in bolj in oblasti so ji dodelile posebnega služabnika, da je skrbel zanjo, dokler je ni 15. aprila 1845 rešila smrt. Kakšna je bila v tem res romantičnem romanu resnica? O tem so razpravljali mnogi pravi in še bolj nepravi zgodovinarji. Najpomembnejši med njimi je Friedrich Wencker-Wild-berg. Ta je ugotovil, da se je Viktorija srečala z Napoleonom v resnici šele leta 1808, ko je bil drugič na Dunaju, in postala za pet mesecev njegova ljubica. Res je tudi, da je dobila neko «odpravnino», nikakor pa ne tako visoke, kakor so trdili. Tudi grofica ni postala in njeno razmerje s cesarjem je ostalo omejeno le na Dunaj. Na bojišča ga ni spremljala. Vse ostalo si je izmislila deloma legenda, deloma pa sama Viktorija na stara leta. Od vsega je torej le res, da je bila med Napoleonovimi ljubicami tudi — lepa Slovenka. FRANCE MAGAJNA V slovenski deželi ni či-tatelja romanov, ki bi ne ■poznal Finžgarjevega največjega dela «Pod svobodnim soncem*. Jaz sem bral to napeto povest (ali roman, če hočete), preden sem odrasel osnovni šoli. Ne bral, ampak požiral sem jo kot volk. In je izhajala takrat v mesečniku Dom in svet ERRAH Kakor veste vsi, glavni junak v povesti je junaški in razumni mladinec Iztok. Ne samo jaz, osi. «ki smo ga poznali*, smo ga ljubili. Nam, mladim dečkom, je bil Iztok vzor moške kreposti deklicam je pa bil princ njihovih sanj. In fa naš Iztok, ta naš mali bog, ali ne klone v zadnjem pc glavju v Domu in svetu in t'.mrz na oojnem polju! V silni bitki med- gnilim Bizancem in žilavimi trumami slo-vanskih borcev je Iztok padel! Sredi kupov mrtvih junakov je bedna Irena, njegova izvoljenka, poljubljala mrzle ustnice Iztoka! Tak je bil prvotni konec Finžgarjevega junaka, čudno se meni danes zdi, da današnji recenzenti Finz-garjevih del tega nikjer ne omenjajo. Niti pisatelj sam v svoji avtobiografiji (Leta mojega potovanja) o tem nič ne pove. In vendar je takrat, pred več kot petdesetimi leti, tak konec sicer krasne povesti silno razburil vse bralce, posebno pa bralke vseh krajev Slovenije. Nastal je krik, ki mu tudi pisatelj sam ni smel mimo. Ko je roman pozneje izšel v knjigi, se je v zadnjem poglavju Iztok drugače izkazal! Izšel je iz bitke zmagovit, živ kot drenova grča, in se je z Ireno oženil, nakar sta oba živela tja do pozne starosti v sami sreči in veselju. Tak konec so bralci hoteli in pisatelj jim je ugodil, moral pa je zato zadnje poglavje popolnoma na novo napisati. Tudi v drugih romanih, romanih vsega sveta lahko rečem, imajo glavni junaki svojo posebno zgodovino, ki je včasih kaj zanimiva. Tako bom zdaj povedal o tjunaku», ki morda ni kdo ve kaj, je pa vsemu svetu znan. Prav zaradi tega ga lahko prikažem kot nekako zelo betežno in neprijazno dete, ki se je pa le priljubilo vsem, ki sovražijo zločin. To «dete*, oziroma njunak* je kajpada slavni angleški detektiv Sherlock Holmes. če nisem pozabil, je bil Ivan Mulaček tisti, ki je pred več kot pol stoletjem presedlal Holmesa iz angleščine v naš jezik. In ko je to storil, je razveselil z njim vse slovenske šati nasvete drugih, saj ste dovolj razgledani, da morete v odločilnih trenutkih samostojno nastopati. Prav tu, namreč v popolni samostojnosti vašega dela, je rešitev sedanje situacije. Kolikor bolj boste vzeli v roke vajeti svoje usode, toliko bolj boste uspešno živeli s svojo življenjsko sopotnico. Oseba, katere rokopis ste poslali, je precej energična, vztrajna, trenutno pa ima neke nevšečnosti, zaradi katerih se ne počuti dovolj gotovo kakor sicer. Zaradi tega se tudi izogiba širšim kontaktom z okolico, kakor, sicer. Z diplomacijo in taktom bi vam uspelo najti pravilen odnos. vilu ne prinaša pravih sadov, i.emir in razburjenje morate brzdati, sicer postanete lahka igrača čustev; omenjeno prihaja pri vas iz nezadovoljstva s sedanjim in željo po boljšem delovnem mestu. Tudi v gmotnem pogledu bodite načrtni; ne mislite, da bi z razmetavanjem koga preslepili in laže dosegli svoj cilj. OP VELJAVEN OD 2. DO 8. NOVEMBRA RADOVEDNOST: Bližajte se željenim uspehom načrtno in počasi! Bodite resni in poslušajte svoj čut OB LUNINEM SVITU: Na življenje gledate preveč »kozi iluzionistična očala. Svoje ideale hočete na vsak \)i* t*U. mm dolžnosti. Kaže, da si boste v krajšem času izboljšala svoje gmotno stanje. Ne pustite se odtrgati od započe-tega dela; obstaja namreč nevarnost, da boste kljub velikem smislu za vse praktično prišla do točke, pri kateri bi vas mikalo vreči puško v koruzo. Oven (od 21, 3. do 20. 4.) Ne preveč prijetna presenečenja. Obveznosti v poslovnem delu bodo presegale vaše moči, tem bolj, ker ne boste imeli volje do dela. Malenkostni spori zaradi srčnih zadev. način doseči, čeprav veste, da so postavljeni zelo visoko. V dosego prej omenjenega poskušate to ali ono, vendar doživite razočaranje; stalni napori v tem smislu rtiso za vas, saj more zaradi njih nastopiti psihična izčrpanost. NEUMIRJENA: Neodločni in neiskreni ste proti samemu sebi. Ste bistrega razuma, vendar zaradi pre- JADRAN 1: Ste v središču dogodkov, ki na Vas ne vplivajo enako močno. Tri tem je najvažnejše, da ; , .ajhne vztrajnosti ne morete doseči uspehov, kakršne bi lahko. Delo opravljate preveč mehanično — tako kot se od vas zahteva, a pri tem ne vlagate svoje individualnosti. Držite se čim dlje od raznih spletk. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Dolgočasnost in potrtost, I ker ne boste imeli zadoščenja, ki ste ga pričakovali. Male ekonomske ovir« boste premagali, iker boste nepričakovano nekaj zaslužili. Lepa novica. Potovanje. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Neugodne razmere za nove sentimentalne dogovore. ' Pazite, da ne bi sledilo razočaranje. Lep uspeh v poslovnem delu, kljub oviram. Prijetne novice in veselo razpoloženje v družini. Obisk znancev. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Zaželeli si boste dobrine duha, a ne boste ovrgli materialnih stvari, ki so tudi važne. V poslovnem delu boste zelo dinamični, vendar ne boste dosegli vsega, za kar ste se trudili. Strelec razgovori, sprotstva. A I \U $ i imate s svojim okoljem čim bolj čiste in strogo določene odnose. Opravljanju ne polagajte velike pažnje. Ne zaupajte lažnim besedam ter ne bodite velikodušni in dobrosrčni na nepravem mestu. Alkohol in nikotin moreta pustiti na vas škodljivo sled! JADRAN 2: Pri načrti, posebno še v vas se pojavljajo nove ideje in smislu izboljšanja vašega trenut- PRAVI ANGEL: V precejšnji meri ste nervozni, kar pa na zunaj uspešno prikrivate. Neko razočaranje in neuspeh sta vas dovedla do stanja, za katero ne moremo reči, da je spodbudno in povsem normalno. Pazite se melanholije in psihične depresije. Logična presoja in pozitiven pogled na življenje vam bosta pomagala iz sedanje zagate. nega položaja. Imate lahko upate na uspeh ! dovolj inteligenčne osnove, da Ker imate smisel za vse novo in moderno, se bo ‘krog poznanstev in znanja širil posebno v cilju izboljšav etičnih in moralnih pogledov. Potovanje proti koncu leta prinese sprostitev. «Skupina iz Celja*, iJesen 1959*, tVerujem v Tvoje besede*, tJoža Fl.*, tNande Sev.*, *Lepe rože*, «Nežni inšpektor*, *življenje* in *En dan življenja*, ki bi radi dobili takojšen odgovor, naj plačajo za vsako grafološko analizo din 600 na. tekoči račun ADIT pri Komunalni banki - Ljubljana 600-70/3-375. Brez vplačila je treba čakati na odgovor več časa. Francoska fiiniska igralka Milene Demongeot Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Lepe možnosti za dosego sporazuma v kočljivi zadevi, ki vam je zelo pri srcu. Zapleteno poslovno delo, kateremu pa boste kos, ker vam je sreča naklonjena. Pismo. Rak (od 21. C. do 22. 7.) Taikoj morate razčistiti neko zadevo, da ne bo neprijetnih diskusij in da ne bodo prekinjene vezi z drago osebo. Ugodne perspektive v poslovnem delu. Možnost zaslužka. Tehtnida (od 23. 9. do 23. 10.) O- seba, ki vam je | zelo pri srcu, vas bo prijetno presenetila. Lepa priložnost za razvedrilo in izlet. V poklicnem delu boste premagali neko težavo in utrdili svoj položaj. Škorpijon (od 23. 10. do 22. 11.) Razmere terjajo odločitev v neki srčni zadevi, a ne bo tako lahko. Utrdite vezi z osebo, ki ste jo do sedaj zanemarjali. Sprememba v poklicnem delu vam bo koristila, če boste previdni in vestni. ti (od 23. 11. do 21. 12.) Veliko zadovoljstvo in intimna sreča zaradi vljudne pozornosti drage osebe. Poslovni Nevarna na-Bodite prijazni in zaupljivi. Več samozavesti, da boste permagali nekatere ovire. Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Ljubosumnost je grda in nevarna zadeva, ki vam lahko samo škoduje. Srečanje z neko osebo bo dvignilo moralo. Prijetne novosti. V poslovnem delu vam bo koristila prijateljska pomoč. Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Zaskrbljenost in veselje — nato sreča v vstšem srcu. Obisk. Uspeh v poslovnem delu in razgovori za nove sporazume. Bodite vztrajni in nadaljujte po svoji poti do končnega cilja. Ribi (od 20. 2. do 20. 3.) Melanholija brez tehtnega vzroka v prvi polovici tedna. Ce boste sklepali kake kupčije ali poslovne dogovore, bodite zelo previdni, da vas nekdo ne oslepari. Koristen in prijeten obisk vas bo razveselil. bralce. Pretežno - „ prepričani, da bere , nične zgodbe in d Holmes resnična Meni je bilo hua", t materi pa se bolh zvedela, da M vsemi svojimi aos .^ nami pristna if Posebno mama se j tila — sedemkrat ^ * ’J vi vdrli v njen in in ni se bilo čudij^j smrtno sovražila t ,(l hnženin.ln. tiS*61 boževala pa tiste z uspehom lovih. Kako se je 5 Holmes rodil? UL IILCU IV***"- ti z njim. povesti, v kd Jfš fl Sherlock gt iLj nost, ali ker^ flUSL, ULL . mrziti, ni ve Ijam bralcem. j ^ sove dogodit>■ pJJ. ,v čedalje boli, gi bralci za** yjh ,i, ti in trditi, iafVei*j!ik it* oni luai pripovedova11’ *0 ■moo rtrlslP.i & ti in trditi, nrve{,J, 5% več Dople, mtfjOL C znan šušmf-^k I It, znan šusmu'-^,*: bili tudi hutd k mes odslej S* hek, ker si f titl je e žgane, ko prepad ,, kM čv! kafc0. i. ,,r7m premoženfe 'JI postal nestni’ j seveda ukvarLj polno druO J Ji > 5 je napisal in . J Ji V5 nekatere tud ^ « j \ ne, kot umet?y , g , doser I 1% n pa le ni j k, ne slave. g? verjet, v r r zni, ki jib J tef A Zelo se je s J kar pa m# %, ^ se tega nitt lip 5* J&ko štev N* •k*bi ni C° V J^Praviia > Veptt rik°li N hl^at kitali ‘»'h?0 ^bokn SvoJe8a ®0 21o vnl padel v° *slo r<.a Je kmečka va- S,**2a> kjer lpjdJe ' ia *oi Pndelkov, ki ^a težko, a ven. ti v Se stara cemen-t jo ^jbenartu, ven- <*] Hlo in ljudem ' •* nagega, kot lep ia m njeni prebivalci čakajo *!|U_ se bodo oblasti odločile ®° bi dosegli že s tem, ko bi vas obiskala zdravstveno-higien-kornisija - Vprašanje cest, javne razsvetljave in zvonika S I ht0Mei! I r a‘° poznana vas | strmeli bomo nad neskončnimi številkami, ki jih določajo za okras velikim mestom. Zakaj ne bi majhen del teh velikih vsot prišel do te male vasice? Morda bi to učinkovito dosegli, če bi povabiti v vas tisto okrajno komisijo, ki ji je poverjene skrb za nujne zdravstvene in higienske potrebe. Zaradi starosti naše vasi, bi morali čimprej poskrbeti, da se popravijo hiše, ki so zelo nevarne, ker so razjedene od časa in od vremena. Pred petimi leti so napravili tlakovano cesto, ki pa ima marsikatero napako. Kjer tlak sega do hišnih zidov, ne da bi imel najmanjšega «cokla», pomaga, da se žt staro zidovje laže ruši, zdravim hišam pa dovaja vodo. Ob velikem deževju se vsa voda, ki prihaja iz dvorišč, izteka na tlakovano cesto, po kateri dere v potokih. Kar ne odteče, ostane na cesti v velikih mlakah, katere počasi izginjajo v hišno zidovje. Tako z velikim začudenjem marsikdo dobi vodo v hiši, v kuhinji in bolj pogostoma v kleti. Zato bi bilo treba poskrbeti, da bi se čimprej popravile storjene napake in da bi se speljale odtočne cevi tudi po dvoriščih. Na cesti pa bi bilo pred hišami napraviti malo stopnico oziroma ploč-nih, ki bi varoval zidovje pred vdiranjem vode s cestišča. !■ J H v ^ Mesto, stopite <5 Hi kihT*' po SV0J|h °- j ;:»«ietAa,že ura(le- ce S tia,!, vne kme* / k,*bvn« ali nasv«“ i/Sk uradne In * M *. do 13. ** tS-30 do 1*. zveza Itlalih Posestnikov ker ^eri6 masivne kam J1.0™«*6 pr°- biij ®?Jei iz kate-iivii Zldovi- Kljub ttiafii so 13udje cemen-stevilo mla- i svet. so se in zapu-kraje in “‘fn j ati s so- opk ,ai}ovanjih, in ^ eJ_Usnim go- «i.Sopr°žam m mu' čisto prazna. vidi staro zapuščenih °d javne trbi m tj za Ce časo-citali, ko-^ gradijo in Drugo zelo važno vprašanje so gnojaki. Čeprav se je moderni človek povzpel skoraj do Lune, ni še rešil in uredil svojih življenjsko važnih stvari. Kako naj se ljudje razvijajo in napredujejo, če pa živijo v takih prostorih, kjer je zrak vedno nezdrav zaradi izhlapevanja m razkrajanja živalskih odpadkov. Tudi za to bi morala poskrbeti okrajna higienska komisija, da se gnojaki če ne odpravijo, vsaj cementirajo, da ne bo gnojnica uhajala po dvorišču. Ažla je stara vas, cesta je zelo ozka, toda na dveh mestih so hiše tako na kupu, da je prehod komaj mogoč. Te ovire pa bi bile prav lahko odpravljene, ker sta na obeh mestih hiši, v katerih nihče ne stanuje in po- umazani. Prvi tak kraj je I za dosego določenega cilja, vla- med Iussigevo gostilno in trgovino jestvih gospoda Zufferlija. Poleg tega, da je ta prostor zelo nevaren in neestetičen, odvzema velik del vaškega trga pred cerkvijo. Drugi tak kritičen položaj je na cesti, ki pelje v Klenje. Tu bi se tudi lahko ovira odstranila in s tem tudi preprečila marsikatera nesreča. Naslednji problem, ki nam ga zopet postavlja higiena in za katerega bo nujno treba najti rešitev, stranišča, ki so speljana v iztočne vaške kanale, ki pa na žalost nimajo tekoče vode in poleti, posebno proti večeru, se dvigajo taki neprijetni duhovi, da se moramo večkrat odpovedati večernemu sprehodu. Zadnje vprašanje, katerega hočem močno poudariti, je javna razsvetljava. Ko se zmrači, ni več mogoče hoditi po vasi, četudi so opravki zelo važni in jih je treba odložiti na naslednji dan. Razsvetljave praktično ni. Zakaj so šent Peter in drugi manjši centri močno razsvetljeni, Ažla pa niti za potrebo? Ce nas zaleti tema zunaj in se vračamo domov, je treba zelo dobro paziti, da ne zaidemo v kakšen gnojak ali da se kam ne spotehnemo z vsemi posledicami. Kot vidite, je naša Ažla je prav harmonično neurejena, tej «harmoniji» pa dela družbo stari zvonik, ki tudi obupno kliče na pomoč, ker je bil močno. Med zadnjo vojno je bil poškodovan in še zdaj čaka na popravilo. Do kdaj bomo čakali? STIVAN Z delavstvom papirnice imamo zelo malo stika, ker pri-heja na delo in se nato vrača domov. Toda vseeno da vidimo, so delavci slabe volje, ker so vpreženi v težko, a slabo plačano delo. Nismo še slišali, d i bi se bil kdo od naših delavcev pohvalno izrazil o razmerah v tej tvornici. Neko mrzlo vzdušje, prikrito zasle- dajo v njej. Razredna, sindikalna in druga zavest so tehničnim nadzornim organom — trn v peti. Delavstvo je mnenja, da ima takšno postopanje z njim gotov namen, ki pa ni v prilog domačemu delavstvu, še najmanj pa naprednemu in bolj razglednemu. Sicer pa mehanizacija delavstvo tudi tukaj močno izpodriva. Pri razkladanju lesa je bilo zaposlenih okrog 25 raz-kiadalcev; te je nadomestilo posebno dvigalo Motiv iz Ažle (Foto: Magajna) iiiiiiiliiiillMiiliiiillllliiiilimiiiiiiiiiimlllltiiiiiiiilmiiiiiiiiiimimiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiniitli.iiMitliitmiiiiMiitiiiimiimmiiiiniiiitii Gospodarsko leto 1959 je pri kraju in kar bo kmetovalec po oktobru ukrenil, se bo nanašalo že na naslednje leto. Vemo, kakšno je bilo letošnje, ne moremo pa vedeti, kpkšno bo leto 1960. Kmetova delavnica nima zaščitnega krova in je zaradi tega uspeh odvisen od naravnih, predvsem vremenskih pogojev in v enaki meri od našega sodelovanja z njo, od kmetovalčevega umnega dela. Vsako leto se lahko na dobrih, a žal tudi redkih zgledih prepričamo, kako je gospodarski uspeh v tesni zve. zi z naprednimi ukrepi. K takim ukrepom, Ki morejo v naših kraških razmerah mnogo prispevati k boljši letini, spadajo predvsem ta-le opravila: Temeljita priprava zemlje za nove useve. Izkušnje nas leto za letom opozarjajo na to opravilo. Zemlja se namreč v suhih poletnih mesecih tako strdi (zbije, zaskorji), da je kot cement in se ne da obdelati; to je težka zemlja, ki je siromašna na sprstenini (humusu); tudi ona, ki je po naših pojmih dobro gnojena. Zaradi tega imamo vprašanje gnojenja z naravnim gnojem zlasti pri nas za eno glavnih vprašanj. Vemo, da je gnoj dosti vreden in je zemlji vedno dobrodošel, ne vemo pa, da je glavna življenjska sila zemlje. Saj so umetna gnojila dobra in priporočljiva, a so le pomožna gnojilna sredstva, kar pomeni, da pomagajo glavne- mu gnojilu — hlevskemu gnoju na snoveh, ki temu ali tudi drugemu naravnemu gnojilu mešancu (kompostu) in zelenemu gnojenju (podoru) primanjkujejo. Naravnega gnoja ni mogoče z ničemer nadomestiti. Gospodarji naj se zavedajo, da je ta pridelek za vsa ko gospodarstvo najpomembnejša postavka, za katero je treba skrbeti skozi celo leto. Kolikor je na naših gnojiščih že udelanega gnoja, naj gre v brazdo bolj težke zemlje, ki jo želimo že pred zimo izpostaviti zraku, da bo čez poletje bolj rahla in tako sposobna izkoristiti vsako roso ter se bolj uspešno upirati suši. Seveda smo za gnoj vedno v zadregi, ker nas z njim zalagajo le naš’ skromni hlevi. To je veliko premalo in je treba poiskati še drugo možnost, da pridemo do drugega naravnega gnojila. Napravimo si ga na vsaki parceli, zlasti v gozdu, kjer je polno rastlinskih ostankov in mogoče tudi živalskih odpadkov. Ce spravimo na kup listje, travo, suhljad, mah, blato, omet itd., je to mešanec ali kompost. Ce mu dodamo nekaj hlevskega gnoja, gnojnice ali straniščm-ka, to stlačimo in med letom nekajkrat premešamo, vse to razpade v drobno črno snov, uporabno zlasti za gnojenje senožeti in vrtov. Je razmeroma poceni in dobro gnojilo ter je že čas, da si ga čim več pripravimo. Naša težka zemlja je manj leg tega sta zapuščeni in I dovanje, sumničenje in pritisk """■■milnim, ......................................................................................................................................................... KO JE LED SPLAVAL ) bi pri-vrvi z Je prišel dobil v rvetiv n^im kolikor le so zadele , grude in oda držal m z izpod-l(-“iavo a?!edovali J dvi*-’, 1{i se je a- Pribl4- mi C videii ■ ^ S S Mnjijht m ^ gla-5 V- boti^0čmi Je ■J kse SO ga ;\%b 4811 va’ ktla. Sedaj se je led, na katerem sta stala Stanto-nova, osvobodil vrtincev in žc ga je neslo proti drugemu mostu. Oba zakonca sta v.dela borbo hrabrega fanta; sedaj sta bila ona dva na vrsti. Stanton je delal vtis premišljenega moža. Ko je njun ledeni splav prišel pod most, te hitro prijel najbližjo vrv, jo ovil okrog ženinih bokov in jo hlastno skušal zavozlati. Ko ju je tok odnesel naprej se je vrv napela. On pa ni popustil in se je še naprej cbupno trudil, Tedaj pa se je vrv, ki se je morda zaradi Heacockove teže pretegnila, utrgala. Sedaj je ostalo le še eno upanje: vrv, ki Je visela s spodnjega mostu. Led je sedaj nosilo hitreje ker je pris.,-1 v močnejši tok nad brzicami. Gasilci na spodnjem mestu so pomaknili vrv na mesto, kjer je moral Stanton mimo, medtem ko je množica z grozo vse to opazovala. Skoraj ena ura je minila od trenutka, ko se je led utrgal. Vsi so sodoživljali tragedijo, ki se odigrava pred njihovimi očmi: eno človeško življenje Je bilo že izgubljeno, obe ostali sta bili v največji nevarnosti. Sedaj je dobil Stanton zadnjo vrv v roke. Gasilci so jo takoj zrahljali, da bi mu dali več časa in da bi jo laže zavezal, medtem ko bi splav neslo naprej. Znova se je obupno trudil, da bi ženo privezal na vrv, toda njegovi od mraza otrpli prsti ga niso hoteli več ubogati. Ko se je vrv napela, je po kratki borbi odnehal. Razvezal je zanko, da ne bi žene prepustil toku na pol visečo na vrvi. še en trenutek je držal konec vrvi v eni roki. še je imel možnost, da bi se sam rešil. Toda vezi med možem in ženo so se pokazale kot močnejše od vrvi, ki mu je obetala rešitev: zato jo je izpustil. Množica je glasno zastokala. Stanton je objel in poljubil ženo ter jo rahlo spustil na tla. Potem je pokleknil k njej in jo objel. Njun ledeni splav je nepoškodovan prišel do velikih valov. Tam ga je voda ovignila visoko navzgor in ga zdrobila na mnogo delov. Moža in ženo je tesno objeta pogoltnila kipeča pena... Množica je nekaj časa nepremično strmela navzdol v meglo, ki se je dvigala nad velikimi brzicami. Ljudje, ki se prej nikoli niso videli, so se sedaj pričeli polglasno pogovarjati. Sča-ooma je postalo vsem jasno preprosto bistvo tragičnega dogajanja, ki so ga videli: mož je dvakrat zavrnil svo- jo rešitev, ker ni hotel zapustiti svoje žene, mladenič je kljub malenkostni možnosti, da bi jima lahko pomagal, žrtvoval svoje življenje. ANDREJ BUDAL sedemdesetletnik (Nadaljevanje s 3. strani) mi mladimi ljudmi. Mislim, da je to važna stran njegovega prizadevanja. Z marsikaterim mladincem se je rad pomenkoval o slovenskih kulturnih zadevah, je dajal v tem pogledu pobude, posebno če je videl, da je ta ali oni rad zastavil pero. Ko sem se te dni razgovar-jal z nekaterimi, ki so se tedaj uveljavljali v mladinskih vrstah (in povezava šla tedaj po vsej naši deželi), sem ponovno ugotovil, da je vsa mladina čutila njegovo prisotnost. Našega pisatelja odlikuje jasnost, izrazitost in lepa preprostost njegovega sloga in jezika, njegovih prispodob, s katerimi označuje dogajanja v naravi in v človeku in medsebojne odnose med ljudmi ter med ljudmi in o-koljem. Vsak tak pokrajinski izrezek, kot ga on opisuje z vsem, kar je na njem, in z delom ljudi, z njihovo govorico, nam živo predočlije pravo pokrajino, podoživeto in umetniško predelano v njem. Prikazuje našim ljudem to, kar sami čutijo, pa sami ne znajo povedati. Dviga v njihovo zavest njihovo vztrajnost in njihovo voljo do osebnega in samobitnega skupnega življenja, njihouo prirodno, nenareko-vano spontano upiranje proti tuji sili. Andrej Budal je vzel nase svoj križ in si ni poiskal drugod mirnega življenja in ugodja. Hotel je živeti za svoje ljudi med njimi. Po drugi svetovni vojni je Andrej Budal zopet marsikaj doprinesel naši tukajšnji novi rasti s sodelovanjem pri javnih kulturnih akcijah z živo, lepo besedo, s sodelovanjem pri našem tisku. Posebej pa moramo o-meniti njegovo prizadevanje za Slovensko narodno gledališče v Trstu, katerega u-pravnik je še vedno. Naj mu bosta nepopoln prikaz njegovega življenja z vsemi njegovimi prizadevanji in samozatajevanji, ki skuša biti tudi prav bežna slika življenja našega ljudstva v bližnji preteklosti, to nepopolno vrednotenje njegovega dela skromno priznanje za vse, kar nam je dal in kar nam še daje. Da bi nam še dolgo dolgo v obilni meri dajal. ali bolj kisla, kar pomeni, da ji primanjkuje apno. To pa je eno izmed štirih glavnih hranili in rastlinam nujno potrebno; ima pa tudi lastnost, da pospešuje razkrajanje drugih hrahin, zemljo rahlja in jo razkužuje. Mislimo pa, da ni še pri nas primera gnojenja z apnom (živo apno, špurgo), ki bi koristilo (vsaj kakih 25 q na hektar — 10.000 kv, me trov) vsakemu zemljišču. Zdaj bo primeren čas za po-gozdovalna dela. Slabe pašnike in senožeti je treba rešiti pred skoro popolno ali celo popolno nedonosnostjo m propadom. Edina rešitev je v spremembi kulture — v pogozditvi. Kol četrti gospodarski ukrep pa je treba izboljšati senožeti in kjer je možno tudi pašnike, kar je polje drugega (boljša krma) tudi v tesni zvezi s pridelovanjem gnoja. Za ta izboljše valna dela se dobi državna podpora. Čudno in nerazumljivo je, da se teh podpor tako malo poslužuiemo. Besede pomenijo: VQQORAVNO: 1. kramljanje, 8 pokvarjeno jajce, 15. izolacija, 16. vzklik bolečine, 17. grška črka, 18. približno, o-krog, 19. vrsta jugoslovanske cigarete, 20. izredno srečna, 25. materin drugi mož, 26. mesto na Finskem, 27. polotok v ZDA, 26. števnik, ki označuje dvojico. 30. pripovedne pesmi, 31. kralj po it., 32. znova namo-tati, 33. ideali, zgledi, 34. kratica za starejši, 35. čeprav, četudi, 37. nedoločni zaimek, 38. enota romunskega denarja, 39. oblika pomožnega glagola, 40 scene, 42. srbski predlog, 43. okrajšano žensko ime, 44. opremljene s krili, 45. madžar. ski nogometni klub, 46. znak za radij, 47. hči Bakha in Venere, 48. iz plemenite kovine, 49. hudobna, 50. steljčnice brez klorofila, 52. opozarjati na nevarnost, 53. osebni zaimek, 56. ploščinske merske enote, 57. podeželska gospodarska enota, 59. četrta in šesta črka besede pod 27. vod., 60. pivski vzklik, £2. število, 63. na up dani denarji, 64. prostor v cerkvi, 65. zaradi tega, 67. lesena ogrodja za brajde, 68. brez vode, osušeni, 69. nauk o morali, 71. stavčna nikalnica, 72. predlog, 73. Ahilov oče, 74, utežna enota, 75. začepljenje v žilah. NAVPIČNO: 1. hribovje se-vemo od Banja Luke, 2. naj-važnejka beseda v stavku, 3. glej 64. vod., 4. žensko ime, 5 egiptovski sončni bog, 6. brez uspeha, nerodovitni, 7. Obri, 8. ptičji glas, 9. italijanski spolr.ik, 10. predlog, 11. ergan vida, 12. vrsta padavin imnož.), 13. vrsta geometrijskega lika (množ.), 14. kaliti, poganjati, 20. brez izrazite, zlasti rdeče barve v obrazu, 21. kulturne rastline, 22. okrajšano moško ime, 23. predlog, 24. v obliki lokov oblikovani zidovi, 27. piščalka, 2.8. deli zemlje ob koncu njiv, 29. ploščinske merske enota, 32. živo bitje, 33. seštevek, 36. vrsto jedi, 37. medsebojen, 38. deli rok, 40. pravilni, iskani, zahtevani, 41. ali po hrvatsko, 42. priletna, 44- ženska oblačila, 45. faza meseca (množ.), 47. del telesa, 48. prevejani, navihani, 49. šolska potrebščina, 50. gladiti, 51. nelep, 52, brskam, iščem, 53. vrsta stopice v poetiki, 54. rudarski kraj na Primorskem, 57. podzemeljska žival, 58. samo te, 61. »log, 63. prva in zadnja črka v besedi pod 1. navp., 64. japonski dninar, 66. giej 11. nnvp., 67. pritok Drine, 68. obveščevalec, poštar, 70. znak za srebro, 70. predlog. 73. predlog. REŠITEV KRIZ \NKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. Fischer, '7. golob, 12. Pariz, 13. dan, 15. Čedad, 17. Piran, 18. čuvaj, 20. Velež, 22. torek, 23. poreden, 25. ribez, 27. ohol, 28. čuk, 29. nasad, 31. žela, 32. pot, 33. bahav, 35. veper, 37. lop, 38. od, -39. kup, 40. tur, 42, nalog, 44. do, 45. kujav, 47. Suh, 49. Dijon, 50. uh, 52. mejaš, 54. mur, 56. tal, 57. ge, 58. tuj, 60. nared, 62. daven, 64, pod, 65. Edam, 67. velur, 69. zev, 70. hale, 71. N in on, 73. naroden, 75. Sudan, 76. čudak, 78. kamin, 79. čudež, 80. seter, 82, kad, 83. kurim, 84. losos, 85. novotar. NAVPIČNO: 1. Farel, 2. Irak, 3. sin, 4. C(ankarjeva) Zfalož-ha), 5. E-dur, 6. raven, 8. oč, .9. lev, 10. oder, 11. baliž, 12, Pirot, 14. nadav, 16. debel, 17. pohod, 18. čokot, 19. jesen, 21. želod, 22. topočuten, 23. puli, 24. napad, 26. zaporeden, 28. Capajev, 30. dalitev, 33. bujen, 34. VUS, 36. Rojan, 39. Kum, 41. rum, 43. gol, 46. varen, 48. hud, 51 .hudič, 53. šelak, 55. razen, 57. golaž, 59. Januš, 61. durak, 63. ven, 64. padem, 66. model, 68. roman, 70. hudir, 72. nato, 74. Dido, 75. sura, 77. kes, 79. čut, 81. ro, 83. ko. BAZOVICA Večkrat se oglašamo v »Primorskem dnevniku« za razne potrebe v naši vasi. Tako se bomo tudi sedaj, da povemo, kaj je bilo napravljenega in kaj bi bilo nujno potrebno napraviti. Pred nekaj tedni so delavci začeli kopati jarke za cementne cevi po nekaterih naših klancih. Delo je prevzelo podjetje Bizjak. Nujno potrebno pa bi bilo, da bi občina izdala ukaz za popravilo in asfaltiranje klancev in stranskih poti na gornji strani glavne ceste Bazovica-Op-čine, ki so v prav obupnem stanju. # # * Danes bo pevski zbor »Lipa« zapel žalostinke na našem pokopališču, kakor je to običaj vsako leto. Letos pa bo zbor zapel pred grobovi padlih v NOB in pred lepim, na novo postavljenim kamnitim spomenikom, ki ga je obnovil in uredil kamnosek tovariš Fran Križmančič, kateremu so pomagali tovariši partizani. Vse delo je bilo prostovoljno in brezplačno. Tudi grobovi, kjer je pokopanih 42 borcev NOB, so lepo urejeni in okrašeni s cvetjem. # * * Se nekaj moram omeniti. Odbor Pogrebnega podpornega društva je že pred časom odločil, da se pričnejo dela za gradnjo stavbe, ki bo služila pogrebnemu društvu za shrambo krst in vsega materiala, ki je društvu potreben. Člani se vrstijo drug za drugim, vsak da svoj prispevek, bodisi z delom, bodisi z denarnim zneskom, kakor pač more. Dela prav dobro napredujejo. Iz tega je razvidno, da sta članstvo in odbor zares enotnan in skupna. Omeniti moram, da je bil ta prostor društvu zares zelo potreben, tako da bo vsak član v sili in potrebi in ob vsaki uri lahko dobil vse, kar bi nujno potreboval ob nesreči, ki bi ga doletela. Kar tako naprej, skupno in enotno tudi v drugih zadevah, ki so v naši vasi prav tako perečel VASCAN DANES ZAČENJAMO OBJAV-Jati pustolovSCine rexA vs/illerja. , s Mojima pruate-U£MA CARSONOM 'N KITOM SE JE SPOPBIJEL Z BANDO RAČKAM, Ki OPERlBA NA Področju p/ne Blufp, PO RAZNIH PRIPETLJAJIH JE PRIŠLO do spopada, PRI ČEMER JE TEKOV ZA VEZNIK čc/r BT IZGUBIL ŽIVUENJE.TAkRAT SE JE TEK OOLOClL.DA Bo ENKRAT ZAVSELEJ NAPRAVIL KONEC z kackamom in njegovo BANDO. PRVA slika : -V ŠERIFOVEM STANOVANJU V PINE BLUFFU. - (nadaljevanje sledil KRIŽANKA Vreme včeraj: Na-jvišj-a temperatura 14.5, najnižja 7 9, zračni tlak 1011,1 se dviga, veter 6 km zahodnik, vlaga 57 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15.9. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 1. ™'aW Dan mrtvih Sonce vzide ob 6.43 z?,toILu!ii 16.54. Dolžina dneva1«-11- ^ vzide ob 7.03 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK, Verne duše Proslava 7O-letnice prof. Andreja Budala »Vse svoje dni je stal trdno sredi življenja** Tako je v slavnostnem govoru poudaril prof. Rauber - Nastop pevskih zborov ter recitiranje slavljenčevih pesmi in proze Pod okriljem Slovenske kul-turno-gospodarske zveze se je ainoči v nabito polni dvorani na stadionu «1. maj» vršila proslava 70-letnice prof. dr. Andreja Budala, upravnika SNG, predsednika Slovenske prosvetne zveze in profesorja na tržaški slovenski srednji šoli — ene najvidnejših osebnosti v javnem življenju primorskih Slovencev Pri slavnostni akademiji so •odelovali pevski zbor p. d. »Jezero« iz Doberdoba, ki je zapel Volaričevo «Zadoni nam«. Orlovo «Moj liibi je 'z Gornjega kraja« in Adamičevo ctLucipeter ban«; pevski zbor p. d. «Prosek-Kontovel» je zapel tržaško narodno «Pi- ščalka«, Hajdrihovo »Hercegovsko« in na koncu še Adamičevo «Zdravico». Iz slavljenčeve pesniške zbirke je Stane Raztresen recitiral «Zrelim tovarišem«, Zlata Rodoškova «Ne za nami«, Silvij Kobal «Nad prepadi«, Bogdana Bratuževa »Ugibanja«, Stane Starešinič pa »Pozabljivost«; iz njegovih del v prozi pa je Stane Starešinič prečital črtico »Ne še zares«, Zlata Rodoškova pa črtico «Se kapljico«. V čast jubilanta je Boris Švara zaigral Chopinovo «Etudo v c-molu» in Debussyjevo «Potopljeno katedralo«, Aleksander Vodopivec pa Chopinovo »Balado v F-duru». V slavnostnem govoru je tov. Rado Rauber orisal dosedanjo življenjsko pot in delo prof. dr. Andreja Budala, ki je «vse svoje dni stal trdno sredi življenja, ne da bi se mu odtegoval in ne da bi iz vrtincev življenja iskal mirnejših voda in zavetij«. In če za koga to velja, velja v polni meri vprav za prof. dr. Andreja Budala, ki je v še tako razburkani dobi. kakršna je bila ona, ko se je po naših krajih šopiril in razsajal fašizem, pa tudi pozneje, ko ie tekla prav. da za naše pravice, vedno o-stal zvest temu, kar je že leta 1912 — kot posvetilo samemu sebi — zapisal v »Ljubljanskem Zvonu’: Spričo bližnjih volitev Ustanovitev odbora za izboljšanje in obnovitev Delavskih zadrug Delavske zadruge se morajo zopet vrniti v roke članov, ki so edini njihovi zakoniti lastniki V Trstu se je na pobudo fe-1 Delavskih zadrug članom in misarji, katere je vsilila Kr- deracij KPI in PSI iz Trsta Gorice in Vidma, Neodvisne socialistične zveze, Nove delavske zbornice CGIL iz Trsta, Zveznih delavskih zbornic iz Gorice in Vidma ter odbora ustanovnih in starih članov ustanovil odbor za izboljšanje in obnovitev Delavskih zadrug. Odbor sestavljajo člani Mar-cello Balbi, Rodolfo Batti, Marija Bernetič, Iolanda Bosca-rolli, Edoardo Boltar, Mario Colli, Gregorio Devescovi, Konštantin Franovič, Giovan-ni Furlan, Vittorio Lena, Fran-eesco Lovisato. Tullio Luzzat-to, Rodolfo Malknecht, Leonardo Martinis, Pietro Morin, Bortolo Petronio, Ferruccio Pizzul, Livio Saranz, Bruno Scians, Bonomo Tominez, Clau-dio Tonel, Giovanni Ulieni. V pričakovanju volitev 22 novembra je odbor pripravil akcijski program za vrnitev potrošnikom. Ta program bo objavljen v nekaj dneh in vsebuje naslednji predgovor: V akciji, ki se vodi že mnogo let, da bi se vrnile DZ v upravljanje njihovim č'anom, zahteva sedanji trenutek naj-boli živo zanimanje vseh, ki jim je pri srcu stvar demokracije in socialnega napredka. Spomniti se je treba, da so Delavske zadruge pred fašizmom opravljale funkcijo, ki so jo delavci — ki so jih ustanovili — kakor tudi prebivalstvo zelo cenili ter uresničile politiko zbijanja cen. Znane so bile po pristnosti proizvodov in po vsej Italiji so vedeli za njihovo demokratičnost, katera se je izražala v aktivni udeležbi članov v vodstvu in nadziranju njihove dejavnosti. Delavske zadruge, ki jih je fašizem iztrgal članom in ki jih še vedno upravljajo ko- ščanska demokracija s svojimi uslužnimi zavezniki, da bi jih podredila strankarskim in gospodarskim interesom določene skupine, so se vedno bolj oddaljevale od svoje izvirne funkcije, ki jo je preveval duh solidarnosti, značilen za Maksimo vsako, vsako geslo življenje je še izpodneslo; zato brez gesel in maksim ne pred, ne za njim — samo ž njim. Ob koncu slovesnosti je tov. France Bevk čestital jubilantu v imenu Združenja slovenskih književnikov in ga povabil na proslavo, ki jo bo Združenje priredilo 19. t. m. v Ljubljani; za njim pa so mu izrekli čestitke predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze. Slovenske prosvetne zveze, Slovenskega narodnega gledališča, Društva slovenskih umetnikov, pred. stavniki goriških in beneških Slovencev, Narodne in študijske knjižnice, Glasbene Matice, Dijaške Matice, Sindikata slovenskih šolnikov, Društva slovenskih srednješolcev, uredništva in uprave našega dnevnika, pa tudi najmlajši, hkrati pa so mu izročili razna darila in številne šopke cvetja. Dan varčevanja Kandidati za nov filmski kader Že pred nekaj dnevi je prispela v Trst skupina italijanskih režiserjev in filmskih producentov, ki nameravajo ustanoviti posebno šolo za nov filmski kader. Nekaj dni so krožili po mestu, obiskali razne trgovine, trge, ulice in javne lokale ter opazovali mladino. Kdor jim je bil všeč, so ga povabili na razgovor v prostore gledališča «Teatro Nuovo«. Poleg tega so sporočili, da lahko pridejo tudi taki, ki jih niso zapazili Odmev je bil seveda precejšen. toda ne prav tak, kot je običajno po drugih italijanskih mestih. V petek in včeraj je bilo na hodnikih in raznih sobah gledališča vse polno tržaške mladine. Pred komisijo je prišlo v dveh dneh nad 350 fantov in deklet. Kakor smo sinoči izvedeli, je komisija obrnila svojo pozornost zlasti na skupino 14 ali 15 fantov in deklet, med katerimi so: Margherita Guzzinati. Margherita Calvani, Marino Mase, Franco Velinsky, Michele Parisano, Raffaele Riccio, Loredana Lucchini, Giu-liano Carabei in Fulvio Bili-nich ter nekateri drugi. Z odlokom sveta za socialno politiko Zvišanje invalidnin vojnim invalidom NOV Prispevki vdovam in sirotam ostanejo nespremenjeni, zvišajo pa se prispevki staršem padlih borcev Tajništvo Zveznega izvršnega sveta za socialno politiko in komunalna vprašanja FLR Jugoslavije je z odlokom št. 250 od dne 21. oktobra 1959 povišala invalidnine invalidom narodnoosvobodilne vojne. Invalidnina se je povišala tudi invalidom NOV, ki živijo na Tržaškem oziroma v italijanski republiki in so zaščiteni po u-streznem zakonu FLRJ. Ne malo zaslug za povišanje invalidnin ima tržaška Zveza vojnih invalidov NOV, ki se je vsestransko prizadevala, da bi se invalidnine zvišale. Medtem ko ostanejo za vdove in sirote prispevki nespremenjeni, pa se invalidom in staršem padlih borcev zvišajo invalidnine oziroma prispevki, tako kot je razvidno iz naslednje razpredelnice: Invalid I. skupine od 60.000 iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii miiii« iiHiiiiiiiiiiii m »milimi m n m min Delegacija trgovinske zbornice se je vrnila v Trst Po vsem svetu je 31. okto-ber že 35 let posvečen varčevanju. Ob tej priliki je bila na osrednjem sedežu Tržaške posojilnice ceremonija pode. litve petih nagrad dijakom, ki so se posebno odlikovali v u-čenju. Poleg dijakov so se u-deležili ceremonije podžupan prof. Cumbat, šolski skrbnik dr. Pugliarello, odbornik za šolstvo tržaške občine prof. Gridelli in številni učitelji in profesorji. Predseanik Tržaške posojil. Realne možnosti za povečanje prometa ČSR skozi naše mesto lir na 80.000 lir; II. skupine od 30.000 na 46.666; III. skupine od. 24.000 na 37.541; IV. skupine od 19.000 na 28.375; V. skupine od 13.000 na 19.791; VI. skupine od 11.000 na 14.125; VII. skupine od 9.000 na 11.083; VIII. skupine oid 6.000 na 7 tisoč 441; IX. skupine od 5.000 na 6.041; X. skupine od 4.000 na 4.833. Staršem padlega borca od 12.000 lir na 14.000, Staršem dveh padlih borcev od 18,000 na 19.250. Staršem treh padlih borcev od 15.000 do 21.790. Odlok stopi v veljavo 1. novembra letos. —-«»------ 50 let dela Maria Peschiera njihovo preteklost, dokler ni- nice odv. Sadar je zahvalil so kljub znatni gospodarski I navzoče za udeležbo na pro- ••HHmiHtMiiilimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Dnevi spominov dragih pokojnikov Dan se krči, sence so vedno bolj dolge, narava se pripravlja na zimsko spanje. Leto se bliža svojemu koncu. Zdi se, kakor da vse v naravi izumira. November. Prve dni tega meseca posvečamo sporni, n u naših dragih pokojnikov in padlih. Spomin na naše drage nam je v uteho, počastitev spomina padlih pa priznanje žrtvam, ki so dala življenja za svetle ideale svobode in enakopravnosti med narodi. Popolnoma pravilno je, da zlasti te ant obiščemo grobišča in polagamo cvetje na grobove svojih pokojnikov, potrebno in pravilno pa je tudi, da o-krasimo grobove in spomenike padlih borcev in žrtev antifašizma. Naš narod je postavil po vseh vaseh spomenike padlim. Leta minevajo, dorašča novi rod, ki ni poznal grozot vojne, mora pa vedeti za velike žrtve in kri, ki je bila prelita v legendarni borbi našega naroda za osvoboditev izpod fašističnega jarma, za svo. bodo in napredek vsega človeštva. Gruče ljudi bodo danes in jutri obiskale pokopališča. Vdova se bo ustavila in zamislila ob svežem grobu svo. jega moža in položHa na gomilo šop belih krizantem, sinko pa šopek jesenskega cvetja, ki ga je nabral v jesenski naravi. Prileten vdovec se bo počasi približal grobu svoje življenjske družice, ki ga je že pred leti zapustila, prižgal bo svečko, položil cvetje, na grob in pomislil, koliko dni bo še čakal, da bodo tudi njega pokopali v skupni grob Žalostna mati bo položila cvet ob spomenik padlih, na katerem je zapisano tudi ime nje. nega mladega sina, ki je odšel v borbo, a se ni več vrnil. Kakor vsako leto, bodo predstavniki raznih organizacij po. ložili vence na grobove in na spomenike padlih in kot vsako leto bomo te dni počastili spomin naših najboljših sinov. Naj bo lahka zemlja vsem našim dragim pokojnikom in večna slava našim padlim! tlIMMItllllHIIIHIMIIIIIIIItlllMIIIIHmiillllllHIimiHIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItIHIIIimillll Počastitev spomina padlih borcev DANES 1. NOVEMBRA 1S>59 OB 10. URI BODO ZASTOPNIKI ZVEZE PARTIZANOV POLOŽILI VENCE V RIŽARNI, OB 11. URI PA NA GROBOVE PADLIH NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI moči in premoženju postale ustanova, ki ne igra v trža. škem razdeljevalnem sistemu več tiste socialne vloge, ki smo jo od njih lahko pričakovali. Ob osvoboditvi se je zdelo, da se bodo najbolj upravičena pričakovanja demokratov in delavcev uresničila, ko je ZVU v decembru z ukazom 295 obnovila pravila DZ izpred fašizma in ukinila status moralne ustanove, ki ga je vsilil fašizem leta 1935. Toda člani so več let zaman zahtevali svobodne volitve upravnega sveta. Nasprotno je vladni generalni komisar z odlokom št. 23 z dne 5. junija 1959 obnovil celo dekret z dne 24. oktobra 1935, s katerim so ustanova odvzeli članom. Edina koncesija globoki potrebi, da se zadovoljijo demokratične pravice članov, je v novem odloku izvolitev šestih predstavnikov članov v upravni svet DZ, čeprav na podlagi večinskega sistema, medtem ko bodo ostalih pet upraviteljev imenovali ministrstvo za delo, prefektura, Banca Na-zionale del Lavoro, pokrajina in občina. Odbor obsoja to stanje in izraža protest članov in vseh meščanov, ki zahtevajo obnovitev socialnih nalog Delavskih zadrug, proti takšnemu ukrepu, ki ni izpolnil pričakovanj in ki pomeni korak nazaj celo . nasproti odločitvam ZVU. Odbor izjavlja pred člani in prebivalstvom, da se bo potegoval za obnovitev in izboljšanje te ljudske zadružne ustanove, da ponovno pridobi svoje gospodarske in socialne naloge, ki so bile že v preteklosti v ponos tržaškega in vsedržavnega demokratičnega in delavskega gibanja. Odbor meni, da predstavlja izvolitev delnega predstavništva članov kljub omejitvam dekreta dr. Palamare važen moment v akciji, ki se nadaljuje in katere namen, je da se DZ vrnejo v popolno upravo članov. Odbor vabi vse člane, potrošnike in vse delavce, naj podprejo akcijo za uresničenje njegovega programa ter naj z zaupanjem oddajo svoj glas kandidatom »Enotne liste za obnovo«. Ti kandidati so za upravni svet: Giuseppe Pogas-si, Pietro Robba, Giuseppe Burlo, Ferdinand Ferjančič, Vittorio Lena in Teobaldo Bo-scarolli; za nadzornika dr. Ne-reo Battello, za njegovega namestnika odv. Armando Lovisato. Odbor poziva k množični u-deležbi na volitvah, čeprav bo to otežkočeno zaradi nepojmljivega volilnega pravilnika, ki ga je odobril vladni komisar. Na ta način bodo člani in vsi demokratje pokazali svojo odločno voljo, da se preneha nedopustno stanje, spričo katerega so DZ postale fevd strankarskih interesov, so izgubile velik del premoženja, se je močno očibila njihova zadružna funkcija in so se porodile vse slabe posledice birokratskega upravljanja, tako da niso članom, ki so edini zakoniti lastniki zadrug, tudi nikoli podali obračuna. Zmaga študentov Upravni svet tržaške univerze je sklenil, da ne bo v letošnjem akademskem letu izvajal že odločenega zvišanja taks za 2.000 lir za kritje o-grevalnih stroškov. Tistim, ki so že plačali to vsoto, jo bodo caditelj od drugega obroka taks. Tržaška »Unione Goliar-dica« je vzela z zadovoljstvom na znanje ta sklep, ki kaze, da odločna borba študentov ni bila zaman. slavi ter je orisal, kaj je posojilnica storila, da bi vzgojila učence v duhu varčevanja. Pri tem ie dejal, da so v o-snovnih šolah dosegli lepe u-spehe, medtem ko je bilo delo v srednjih šolah težje. Posojilnica je sklenila, da poleg dijakov nagradi tudi didaktičnega ravnatelja Mazzona. ki zapušča šolo po 45 letih službovanja in ki je mnogo storil, da se učenci naučijo varčevati. Ravnatelju Mazzonu je posojilnica podelila zlato kolajno. Poažupan prof. Cumbat se je v imenu občine zahvalil Tržaški posojilnici za njeno dejavnost, nakar je izrpčil nagrade Mariji Pacco, Silvani Sbrizzi. Alidi Ciolli, Silvani Suzzi in Giuseppu Longu. Poleg teh je bil nagrajen tudi dijak liceja »Tartini« Adriano Vendramel. Potem je spregovoril o važnosti varčevanja še generalni ravnatelj posojilnice dr. Rozzo. Vse pa je odvisno od ureditve vprašanj tarifnega in valutnega značaja ter od izmenjave in cen pristaniškim uslugam Iz Češkoslovaške se je včeraj vrnila delegacija tržaške trgovinske zbornice, ki je v Pragi navezala številne stike z ministrstvom za zunanjo trgovino, s trgovinsko zbornico, s »Cechofracht« in italijanskim veleposlaništvom. Člani delegacije so ob prihodu v Trst izrazili predvsem svoje zadovoljstvo zaradi posebno lepega sprejema ter uspehov razgovorov. Prepričani so, da ima Češkoslovaška odločen namen okrepiti svoj promet preko tržaškega pristanišča in da je razširitev tega prometa predvidena ne samo za prihodnje leto, temveč tudi za naslednje. Nedvomno bo okrepitev prometa odvisna od raznih pogojev tarifnega in valutnega značaja, od izmenjav in cen pristaniških uslug. V ta namen pa se bodo že v prihodnjih dneh sestale pristojne komisije tržaške trgovinske zbornice, ki bodo izdelale konkretne predloge za predložitev pristojnim italijanskim ministrstvom. Toda velja poudariti, da bi bil vsak poskus rešiti to vprašanje brez izrecnega zagotovila s češkoslovaške strani, nemogoč. Člani delegacije so se med iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiin Izpred kazenskega sodišča Električni tok je treba plačati Acegat se ne šali. Ce kdo ne plača pravočasno pristojbine za električno energijo, si lahko pričakuje uslužbenca mestnega podjetja, ki bo v nekaj minutah prekinil tok, odklopil žice od števca in pokrovček zapečatil. To se je 22. junija 1957. leta pripetilo tudi družini, stanujoči pri Spodnji Magdaleni št. 963. Cez nekaj mesecev so pri Acegatu izvedeli, da ima družina vseeno razsvetljeno stanovanje. Da bi ugotovili, kaj je na stvari, so poslali nadzornika in nekega delavca, ki sta že na prvi pogled ugotovila, da je nekdo od družine priklopil obe žici notranje in zunanje napeljave, tako da števec ni mogel zabeležiti potrošnje. Jasno je, da so zaradi tega prijavili sodišču pod obtožbo tatvine električnega toka Germano Mauro, na katero so bili naslovljeni Acegatovi plačilni listi. Ko pa so Maurovi poslali poziv, da se javi preiskovalnemu sodniku zaradi zasliševanja, je namesto nje prišla njena 49-letna mati Marija Berri Su-bbi por. Mauro in pripomnila, da je hčerka pri tej zadevi popolnoma nedolžna. Ob odkritju nepravilnega in nezakonitega priključka toka je bila hčerka že tri leta v Avstraliji in verjetno so jo obtožili prav zaradi dejstva, da je bilo njeno ime vpisano v »bolete«, pa čeprav je bilo dekle tedaj še mladoletno. Marija Mauro je tedaj preiskovalnemu sodniku odkrito priznala, da je ona priklopila o-be žici, vendar je to storila v dobri veri, misleč da bo števec vseeno zabeleževal u-porabo toka. Zenska, ki se je zavedla neumnosti, ki jo je naredila, se je domenila za povračilo povzročene škode v znesku 6000 lir. Vseeno je morala pred sodnike, ki so ji privolili razne olajševalne okolnosti in jo obsodili na 4 mesece zapora in na plačilo 5600 lir globe. Na njeno srečo je kazen 'pogojna brez vpisa v kazenski list. Preds. Boschini. tož. Brenči, zapisn. Urbani, obramba odv. Carli ni. Za pogodbo o zaščiti rastlin Po prvem sestanku, ki je bu februarja letos v Ljubljani, se bodo 26. t. m. nadaljevala v Trstu pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za sklenitev pogodbe o zaščiti rastlin. Italijansko delegacijo bo vodil šef fitopatološkega oddelka pri ministrstvu za kmetijstvo prof. Colonna, jugoslovansko pa inž. Todorovič, glavni ravnatelj zveznega inštituta za zaščito rastlin. Pogajanjem bo prisostvoval tudi glavni tajnik evropske organizacije za zaščito rastlin Mr. Wilkins. županstva Županstvo sporoča, da bodo tudi letos izdajali dovoljenja za prodajo božičnih drevesc osebam, ki imajo dovoljenje za prodajo cvetlic, zelenjave in lubenic na stojnicah. Prošnje za omenjeno dovoljenje morajo biti poslane na kolko-vanem papirju na županstvo najkasneje do 7. novembra. O Županstvo sporoča, da bo mesnica nižje kategorije v U-lici Ugo Foscolo štev. 3 jutri odprta, ker imajo na zalogi precej mesa. svojim obiskom sestali ne samo z češkimi gospodarstveniki in predstavniki državnih ustanov, temveč tudi z namestnikom ministra dr. Alojzom Hlodom. Vsi so poudarili, da je Češkoslovaška država, ki nenehno razvija svojo industrijo in njena trgovina s prekomorskimi deželami prav tako nenehno narašča. Zaradi tega potrebuje izhode na morje. Sedaj se zlasti poslužuje severnih pristanišč ter pristanišč v Črnem morju, vendar pa obstajajo realne možnosti in upanje, da se okrepijo njene zveze tudi s Trstom. Preiskava o hudi nesreči pri Kopru Okrožno sodišče v Kopru nadaljuje preiskavo o vzrokih hude nesreče, ki se je pripetila v petek popoldne na cesti med Koprom in Trstom. Kakor smo že poročali, sta trčila avtomobil, ki ga je vozil pomočnik italijanskega konzula v Kopru g. Giovanni Peliz-zoni, in motorno kolo, ki ga je vozil 23-letni Ciril Rupnik iz Izole Pri nesreči sta bila Rupnik m njegov spremljevalec 32-letni Srečko Sfiligoj iz Izole na mestu mrtva, gospoda Pelizzona pa so hudo ranjenega piepeljali v izolsko bolnišnico. Kakor smo zvedeli, ne razpolagajo pristojni organi zaenkrat z nobenimi dokazi o krivcu nesreče. Začeli pa so zasliševati priče, nekaj vprašanj pa so postavili tudi g. Pelizzoniju. Njegovo stanje se je namreč čez noč precej zboljšalo in menijo, da je izven nevarnosti. G. Pelizzoni si je pri nesreči zlomil roko in dobil pretres možganov. Danes ponoči je bila v tiskarni Založništva tržaškega liska simpatična zakuska, ki so jo priredili tiskarji svojemu delovnemu tovarišu Mariu Peschieru. Včeraj je bil — po 50 letih — zadnjič na svojem delovnem mestu in danes je stopil v več kot zasluženi pokoj. Mario Peschier je leta 1945 nastopil službo najprej v Zadružni tiskarni v Ul. sv. Frančiška, potem pa je prišel v našo tiskarno, kjer je kot ročni stavec skoraj 10 let delal za «Primorski dnevnik». Vsi — tiskarji in uredniki — so ga Že po prvih dneh dela v naši tiskarni vzljubili, predvsem zaradi njegove šegavosti in na. smeha, ki mu ni nikoli zamrl na ustnicah. Mariu Peschieru želimo, da bi tako veder in zdrav, kot je danes, preživel še mnogo, mnogo srečnih let! Zbiranje podpisov za volitve v DZ Neodvisna socialistična zveza vabi člane in simpatizerje, naj pridejo na sedež v Ul. sv. Frančiška 20-1. od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure, da podpišejo predložitev enotne liste kandidatov za volitve upravnega sveta Delavskih zadrug. NSZ nadalje obvešča, da se pobirajo podpisi za skupno listo kandidatov za volitve v Delavskih zadrugah od 19. do 21. ure tudi v sledečih krajih: Prosek: na sedežu kulturnega krožka; Barkovlje: na sedežu kulturnega krožka v Ul. Cerreto 12; Lonjer - Katinara: na sedežu kulturnega krožka »Lonjer-Katinara«; Skedenj: na sedežu kulturnega krožka v Ul. Servola 122. URNIK TRGOVIN Od danes do 4. novembra bo veljal naslednji urnik trgovin: Danes 1. novembra: normalni nedeljski urnik. 2. novembra dan pred dvema zapovrstnima praznikoma: reden urnik, toda trgovine lahko ostanejo odprte do 21.30. 3. novembra bodo zaprte vse trgovine razen prodajaln kruha in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure; cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure; slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30 ter mesnic, ki bodo odprte od 6. do 11. ure. 4. novembra bodo zaprte vse trgovine z naslednjimi izjemami: prodajalne kruha bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne od 8. do 2130. Mesnice bodo odprte danes 1. novembra od 6. do 11. ure. jutri 2. t. m. bodo ves dan zaprte, v torek 3. t. m. bodo odprte od 6. do 11. ure, v sredo 4. t. m bodo ves dan zaprte. Brivnice in frizerski saloni bodo 3. in 4. novembra zaprti, jutri 2. novembra pa bedo odprti nepretrgoma od 8. do 20.30. Fotografski ateljeji bodo odprti 3. novembra do 13. ure, 4. novembra pa bodo ves dan zaprti. Občinski kopališči v Ulici Manzoni in Paolo Veronese se bosta ravnali po naslednjem urniku: D->nes 1. novembra in v torek 3. novembra bosta odprti od 7. do 12. ure, Jutri 2. t. m. in v sredo 4. t. m. bosta zaprti. Kopališče na Opčinah bo odprto danes in 3. novembra od 8. do 13. ure, jutri in 4. t. m. bo zaprto. Kopališče v Križu bo odprto samo danes od 8. do 13. ure. I Z L B T I IZLETI SPDT meseca novembra Slovensko planinsko društvo Iz Trsta priredi izlet na Javornik nad Črnim vrhom predvidoma dne 8. novembra Na Lig (Marijino Celje) nad Kanalom in preko Korade v go-riška Brda pa v drugi polovici meseca, po vremenskih prilikah. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! ( OLEPALliČA ~) Slovensko narodno gledališče v Trstu V torek 3. novembra 1959 ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah na splošno željo občinstva ponovitev igre DESETI BRAT JOSIPA JURČIČA Dramatiziral Savo Klemenčič VERDI Ker je potekel rok, ki je bil dolučen za abonente, ki so hoteli potrditi svoj lanski abonma, se sprejemajo pri gledališki blagajni zahteve po novih abonmajih za bližnjo operno sezono, ki se bo pričela 12. novembra s predstavo Verdijevih «Sicilskih večernic«. —»»— TEATRO NUOVO Pri gledališki blagajni se od 10. do 13. in od 16.30 do 19.30 sprejemajo abonmaji za 6 predstav. Za red A: sektor A 5.200 lir, za sektor B 3.500 lir Redi B-C-D: sektor A 3.500 lir, B 2.400 lir. —««— TEATRO MODERNO Od 3. novembra dalje bo nastopal Elvio Calderoni s svojo skupino operet in glasbenih komedij. Prodaja vstopnic v centralni blagajni. C KINO D Excelsior 13.30 «Zgodba nune«, A. Hepburn, P. Finch. Fenlce 14.00 »Mednarodne spletke«, Alfred Hitchock. Vista-vision, technicolor, Gary Grant, Eva Mane ijaint, James Mason. Arcobaleno 14.00 »Dan osvete«, Kirk Douglas, Anthony Quinn, Technicolor, vistavision. Prepovedano mladini izpod 16 let. Supercinema 14.00 »Težki časi za vampirje«, R Rascel, Sylvia Koscina. Technicolor, cinema-scope. Filodrammatico 14.30 «Za dolar časti«, John Wayne, D. Martin. Grattacielo 14.00 »Velika vojna«. Film, ki je bil uagiaje v Benetkah z «Zlatim levom«. Crtstallo 13.00 »Sinja obala«, A. Sordi, F. Fabrizi, E. Martinelli, G. Moll. Prepovedano mladini. Capitol 15.00 »I magliari«, A. Sordi, B. Lee. Mladini prepove, dano. Astra Roiano 14.30 »Goli in mrtvi«, A. Ray, C. Robertson. Alabarda 14.30 «Glejte jih in se jih ne dotikajte«, C. Chantal, Celo Alonso. Johnny Dorelli, Fred Buscaglione. Aldebaran 14.30 »Zadnja noč v VVarlocku«, R. VVidmark, H. Fonda, A. Quinn. Ariston 16.00 »Gostišče šeste sreče«, I. Bergmann, C. Jurgens, K. Donat. Aurora 14.00 »Zimske počitnice«, R. Salvatori, A. Sordi, Dorian Gray. Technicolor. Garibaldi 14.30 »Rolland in francoski vitezi«, R Battaglia in R. Schiaffino. Ideale 14.30 »karavana suženj«, V. Staal in M. Cruz. Impero 14.30 »Eschnapurjev tiger«, D, Paget. Italija 15 00 »Na svidenje. Fran-čiška«, Ruth Leuvverick, Charles Thompson. Moderno 15.30 »Potovanje«, Yul Brynner, Deborah Kerr, Jason Robards. S. Marco 14.00 «Sajonara», M. Brando, Miiko Taka. Savona 14.00 »Čarovnica v nebesih«, James Stevvard, K. Novak. Viale 14.00 »V letu 2000 sonce ne vzide«, Edmond 0'Brien, Jan Sterllng. Vittorio Veoeto 14.30 »Človek z rikšo«, Tishiro Mifone Marconi 14.30 »I tartassati«, Tot6, Aldo Fabrizi. Massimo 14.30 »Zorrov poziv«, Guy VVilliams. Novo cine 14.00 »Hrast velika, nov«, Van Heflin, Susan Havv-vvard. Odeon 14.30 »Dežurni kaplar«, N. Manfredi, M. Arena in R. Como. Radio 14.30 »La vloletera«, Sara Montiel, Raf Vallone. MILJE Europa »Goli kot jih Je bog ustvaril«. Verdi »Velika dežela«, Clnema-scope, technicolor. RADIO NEDELJA, I. novembra 1989 RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba: 9.00 Kme- tijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Dvajset minut modernih ritmov; 15.20 Slovenski zbori; 15.40 Igra pianist Valentino Liberace ob spremljavi orkestra George Liberace; 16.00 Glas. beni popoldan; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 »Veliki oder sveta«, misterij v enem dejanju; 18.10 Chopin: Sonata št. 2 v b-molu, opus 35; 18.30 Koncert slovenskih solistov; 19.15 Pestra glasba: 20.00 Šport; 20.30 Godalni orkestri; 21.00 «Noč na verne duše«, dram-ska pesnitev, ki jo je napisal Oton Zupančič; 21.25 Zborovska glasba; 22.00 Nedelja v športu; 22 10 Koncert godalnega kvarteta •••U........................................................ mm.......................... ■■<■.............................. -.............. ROJSTVA. SMRTI IN POKO K E Dne 31. oktobra se je rodilo 9 otrok, umrlo je 8 oseb, poroki sta bllt dve. POROČILI SO SE: kuhar pomočnik Giuseppe Madonia in gospodinja Silva Gemleri, čistilec. Salvatore Gmstolisi in šivilia Ar ;(s»r Enmo Pitten in gospodinja šla Psnlmu I Laura Cattelani, mehanik Pietro Caporallni In gospodinja Luciana OD VČERAJ DO DANES gia Pangoni. UMRLI SO: 75-letni Alfredo An. tonini, 83-Ietna Luigia Croci vd. Rcvatti, 37-1 et ni Stelvlo Reddo Robba, 61-letni Eugenio Riosa, 72. letni Andrea Filippi. 85-letna Antonia Fortuna vd. Grison, 85-letna Maria Bidoli vd. Bernardis, pet mesecev star Pietro Ponton, OKLICI: agent javne varnosti Biagio Gabrieli in šivilja Teresa Antonazzo, zastopnik Guido Vol- pi-Priskic in gospodinja Adriana Greco podoficir Lucio Porzlo In gospodinja Blanca Cosanl, kmetovalec Carisio Belticti in gospodinja Nerina Babicr, stražnik jav-he varnosti Antonio Panaro in tospodinja Franca Kafer, pomor-Kak B Bruno Stopar in gospodinja Itala Markezič, kovač - mehanik Giorgio Pahor in pletilja Eliana Cassano, delavec Luclano Bensi In gospodinja Giuseppina Dermit, uradnik ltalo Urpis In gospodinja Maria Mitteregger, agent civilne policije Adriano Fraglacomo in uradnica Licla Moraro, prodajalec Just Kaučič in gospodinja Adela Sudič, uradnik Massimiliano Bu- da in gospodinja Teresa Kegu, Banovaz, slikar Fausto Mauro in gespodinja Iolanda Zaccarlotto, profesor dr. Antonio Agostlni in profesorica dr. Isabella Squeri, pomorščak Claudio Mrrvig In prodajalka Marta Komar, električar Mario Deola in baristka Clara Gioghi, Giorgio Coretti in Marie Francoise Lassalle, karabinjer Glacinto Giuseppe Bracco in gospodinja Virginia Caligaris, natakar Luigi Pierino Leonardi in gospodinja Giullana Gerll, Industrijski Izvedenec Bruno Rossi In bolniška sestra Anna Maria Tran. china, pek Giuseppe Lacalam-ita in točajka Maria Laila Felluga, uradnik Renzo Seghi in uradnica Magda Violin, pek Edoardo Bossi in gospodinja Eva Redolfi, težak Giovanni Puzzer in šivilja Ines Sirotti. [ HA»91A 49HVKHTH/A ) PLANINSKI VEČER SPDT V spomin 10, obletnice smrtt Mirka Pavloviča, Slovensko pla- ninsko društvo priredi dne 6. novembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 planinski večer. Razen spominskega sporeda z malo slikovno razstavo, Je na sporedu tudi predvajanje filmov Ittošnjih planinskih Izletov. Člane prosvetnega društva »S. Škamperle«, ki so se udeležili izleta na Vršič, obveščamo, da lahko naročijo slike pri čevljarju Stanku na Vrdelski cesti 52. Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes v nedeljo 1. novembra običajni sestanek od 10. do 12. ure. C IJUIINKA PIIIIKVKTA PD S. ŠKAMPERLE Vpisovanje v nadaljevalni tečaj nemščine in na novo ustanovljeni tečaj srbohrvaščine se prične v terek 3. in v sredo 4. novembra od 11. do 12. ure ter v četrtek 5., petek 6. in soboto 7. novembra t. I. od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7. — —«»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2: G. Papo, Kjadin 1095; Plcciola, Oriani 2; AUa Salute, Trg Ul. Cavana 1. -«»- LEKARNE ODPRTE DANES Dr Codermatz, Ul Tor San Pie-ra 2; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Aila Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; G. Papo, Kjadin; Praxmarer, Trg Unita 4; dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Signori, Trg Glavne bolnišnice 8; Tamaro In Nerl, Ul. Dante 7; dr. Miani, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. LOTERIJA BARI 83 48 62 86 27 CAGLIAR1 19 78 75 32 20 FLORENCA 15 7 38 78 12 GENOVA 10 1 49 46 32 MILAN 82 49 71 6 22 NEAPELJ 31 7 76 69 35 PALERMO 88 42 64 S 78 RIM 68 35 51 40 1 TURIN 1 12 84 18 81 BENETKE 1 89 62 83 3 ENALOTTO 2 1112 X 2 2 1 1 I X Dvanajstič! dobita po 8 milijonov 711.640, enajstice 176.587, desetice pa 10.901 lir. I ■J Radia Beograd; 22u3UVfjTt lodije; 23.00 Nokturni, | ba za lahko noč 7.15 Kmetijska oddsia-^lš Violetta«, revija, 9-Q V| (1 golt pri klavirju. ^ pesmi; 12.30 Glasb ^ j, ^ Nedeljska fanUZ J<;atija-(d| , '^m*JV:45eSfe vaška. ------- ............... 21.00 Ne raztrgajte P ^ i.alotto); 2245 KL05 Ang«-8 ae Victorie De L°s pianista Geralda inista ueraiu* •— II PBOG^oo (Al lik, °-2,5 Ienf *« 10.15 2 2» 1®'0» ■ rascel — Z «», sneta,' „ bolo«; 15-30 Pe5m;7J0GB» j'1 «La mongolfiera»' • na#;; j šport; 18.30 P>eSl . nj>oJ l|, Mali glasbeni var'««^ p« Scotti Shovv; 2LM V’ T Scotti J>now; ■ . 22.15 Športna nedelja t* k°pE"l. ih 1 “ii 6.00-7.15 Prenos RL nJip t„ mače novice; 3.05 jkuj- ( daja: «Tudi na ^(>KjnetM t, r orejska farma j M 1 oruga v lzoll "jViiniti ! Pridelovanje /Or28,0 SKU* ki piranski občim«, »• G(isJ klavir in orkester _ ^ 91 klavir in orne--- . IW " »Rapsodija v modrem^ _ ^ n, son: »London-fant« J jj) ^ sel: »Varšavski ko««^] ^ £a reportaža: < ii. Ogrizka, Boruta Le-SJoo.l9.^ livoja Koerblerja- ???. RJk: J9.'0? intMtn« r.os RL; 19-00 S£">;! £ 19.10 Glasbeni intemjjjs P11 h 22.15 Prenos RL- „lasba-glasba; 22.35 P|esna ' SLOV niet^iL 6.00 Milan ApihBDro6#ej I j. Lepe melodije; 6-« stralne skladbe; 7J’ stralne skladbe; <■ ^ ' pesmi po .naz^dar jn PL ^ 7.30 Rao.jskiokoh:d^ k, ve dneva; 7-35 Lirična su£a'uiai(}inska Ciprese; 8.00 M ki: ' igra - Jana MiK0 «; mrV *« jeva mama; jn ^ partizanu«, i pevski zbor RT^T-mven5*8 il h Karol Pahor: en5i'“ g u Karol panor. Bojan Adamič. SPPj ™l| na Travni gori. po#"-1 fragmenti- 10-00 .,,, B1 x: />,oj fldll fragmenti- lo.ou g . « variši... Črni jhoro^f.Mi .10-30.. Slovenske^*. n»e- * jevac; 12.00 Lahek iv/.JU OUUTV.— - - /v, be; 11.00 JurU “J?Vu*- m "ski »fi S; 12 45 Slovenj, je slovenske narod" p£#, ^ Za našo vaS-, Gotl)Vf, oP Pahorja in J.a a^cioif*i t Tretje dejanje ^ipo'% »Tosca«; L5-15, lirskih asr^ ™ SUviekKri<5k35^',w ža z žalnin "rji\gi Glasba iz velik m Qi m«1 ni W*nr#>rtl 23-»v VJI<9 5*““• po oogodki doma ju,ri V Beograd } no in dom; : * ir1 *X J no in aom. — in i*? m 1J ud n e zna nosti fe#,# TV Dnevnik; 20.30 ni pregled, 20 | s na plin postr«1" pri plačilu 29.04L o7ho7k y Ottobre .nBEN'Duapii-f P " mnvJSSSi^ J oddam. Teure od 13- do *«• K»oWC",<'* ( (J, V ■ v* ^ 1 kr 01 ^ / (bivša‘t’'" 'fli * u»ca Vvoi* i Vabi Sm ee«*"" zmernit«1 » i v . - spomin n . JlP /J Elizal t ovel- Goriško-beneški dnevnik s v Jamljah sestanek ljubeljskega jezera 'lerdobski občini niti enega primera slinavke Prišel v Jamlje SJuU odborniku Jo- !x4enu Predstavnik teh-, V1 Gorice, ki je Httiii°do oblasti P°- * '■ S5kJl?nov br za M«- 'tetie tkeg® Jezera I (j, 1 ® so lastniki »!„],* ®abeljskem jelo JJ?Vedati svoje U u«oali sestanek Uri v gostilni pri Šiki 6P* hodo sporo-U, kUPravi' W jih bo iL, «azorciju za me-iT živinorejcem It wkt,t Prihranjeno« slinavke in v »Mini U Mio ::r\ *•ni bi_ M, ' P°ao bolezni J»i’ , r živina ne S j) ? j® b0lj d0' Olijj ? se niso, ker <’|Vlu*CeplJenj® iiva' 8 tem pa ’• »• Vi ino do zad-i( v, , Podvrgli cep-obolel* 1 ‘žival. v vasi hbsjo doslej to j ’ .tožniki, pošta, «aVni telefon v j! I Imi Posojilnica je oomeravala na- PtELVffV,fv.°iem ura' odgovo-»»ijJ^Poiožljivih li-“■ s. ttnenju bi se F»t. *■U 'ahko dobila ^ hi si ra- 1 želei, on. ^ Sovodnje 5 V «»osta na ierl- 2 * Sovna ndrežu za prvenstvo juniorjev. Ker bo zaradi odsotnosti Di Lenardia ekipa oslabljena, se bodo morali igralci zelo potruditi, da bodo še naprej ostali nepremagani. Olivi si bo prav gotovo prizadeval, da bo izbrisal madež, zaradi nedeljskega poraza s Pro Gorizio. Trener Donda je za priliko zbral sledeče igralce: Ferfo-lja, Devetag, Kovic, Cej, De-vetag, Pelicon, Marson, Vižintin, Terpin, Ferfolja I., Pete-jan in Cotič. Titularci bodo danes počivali. V sredo 4. novembra bodo igrali z neko ekipo, s katero se društvo pogaja. Na tej tekmi bodo izbrali moštvo, ki bo v nedeljo 8. novembra zaigralo prvo tekmo prvenstva svoje kategorije, v kateri bo sodelovalo 14 ekip. Pismo FIOM Intersindu Kep ravnateljstvo SAFOG namerava deklasirati kvalifikacije delavcem, da bi znižalo mezde, je FIOM poslala Intersindu v Trst pismo, v katerem ga opozarja, kaj namerava ravnateljstvo napraviti v okviru modernizacije naprav in reorganizacije oddelkov. S tem bi bili oškodovani prednji delavci, ki so izenačeni z uradniki, FIOM je zahtevala sestanek, kateremu naj prisostvuje tudi predstavnik ravnateljstva. •—&» DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ulica KI in Olivija | Rabatta št. 18, tel. 21-24. ; l|*,,iiHiiiiiiiilnrt1jliIIII, iitiiiiumitii um mimi imnii iitiiiiimimimiimiiiiiiiiiiiiii imunim j Br . ^ H f- V' i Vpisouanje otrok u uriec u Ul. RandoGCio Goriško županstvo sporoča, da bodo od 5. do 7. novembra letos med 9. in 12. uro vpi- sovali otroke v slovenski vrtec v Ul. Randaccio št. 2. Pouk se bo pričel v ponedeljek 9. novembra. Vpišejo se lahko vsi otroci, ki so se rodili v letih 1954, 1955 in 1956, če starši predložijo rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam, davici in otroški paralizi ter plačajo prispevek za soi-sko kuhinjo. Ce otroci ne bi imeli potrdila o cepljenju proti otroški paralizi, zadostuje tudi izjava, iz katere je razvidno, da starši nimajo namena, da bi otroka podvrgli cepljenju proti tej bolezni. —«»—- Urnik trgovin 3. in 4. novembra V torek 3. novembra se trgovine zvečer lahko zapirajo ob poljubni uri, v sredo 4. novembra bodo mlekarne in pekarne odprte samo dopoldne, dokler ne prodajo vsega blaga, mesnice od 7.30 do U. ure, cvetličarne pa od 8. do 13. Vse ostale trgovine, vštevši trgovine s sadjem in zelenjavo, bodo ves dan zaprte. Goriški kvestor je izdal dovoljenje, da bodo tisti lastniki javnih lokalov, ki bodo napravili prošnjo, imeli od 1. do 7. novembra odprto tudi ponoči. Ob 14.30 se bo Juventina doma srečala s Torriano iz Gradiške za prvenstvo diletantov. Ob 10. uri pa se bodo na igrišču pri Mochetti srečali igralci Ločnika in juniorji Ju-ventine. Dan mrtvih . Danes na dan mrtvih, se bomo spet spomnili vseh tistih, ki so se za vedno poslovili od nas. Se prav posebej se bomo ob tej priliki spomnili vseh borcev, ki so umrli za boljšo bodočnost. Ob 9. uri bodo položili venec na partizanske grobove na pevmskem pokopališču in k spomeniku padlim partizanom iz Pevme, Oslavja in Št-. Mavra. Ob 10. bo številna delegacija položila venec na skupno partizansko grobišče na glavnem pokopališču na Mirenski cesti. V Doberdobu bodo položili venec k spomniski plošči, v Jamljah pa venec na pokopališče. V Števerjanu se bodo spomnili padlih v vseh vojnah z enotno svečanostjo jutri dopoldne. Kot vsako leto so tudi letos številni prebivalci iz Pevme in Podgore, Zveza borcev iz Šempetra in Nove Gorice ter posamezniki iz najrazličnejših krajev darovali veliko lepih rož, ki so jih v Štandrežu razdelili na šopke in jih ponesli na partizanske grobove na glavnem pokopališču. Partizani se prav vsem darovalcem uniiiiiiiiiiiiiiimiitiuimiiiuiiifiiiMiiiiiiiiiititiiiiiiiiimiliiiiiiMifiiiiHiiiii ^roškega življenja (Napisal A. Budal) 3». roL?,*aužjal Andrej ie leta . * kat zgornjim * l » ereni obravna- Sl’; * - * •- te Pr«d n 1PH Gorici' ^ T*in stoletjem Progoven. !’■ »um*/ '»Odbija, če w „*•* "*■ y po . .j* za te- Vtjj a°ji pomemb- V**« nabiranjem fcNeJ****- fPri' ijj^tilc, *prešce»). m«d obema Sl igrali na Vse iffi* Z °bSli s cula. N pas v prvih ' ili''.acah z bese. r, j, nnbr« hlebce.), ' tul’110 vPTa- Ij ,*rhe , kai ~ mo- Začela navadno ko- \{'(<'LPTe7n°inei- V °li hak*'h jab°l’ VHlen’1° jajce’ h Hi, °a ali ie so *. koruzne \ *e «,) iraT1-ju je ^Jino 0Tl hiše z jn phanih otrok lAo* n,°ob- Oe bilo, vrne s Havart Pre' ,, ian,v , n° se je tSnah Urah. ne li'tstesnsh-p° t ’ Jkali * °d iste cjNh a,P0ldne ne-1 ih t ‘‘ sorodnih S Košeo skoraj »V ni bilo treba, ker so bili darovi namenjeni bolj za popoldansko malico nabiralcev kakor za dom: kos kruha, orehi ali lešniki, kos pogače, iz-redka kakšno jajce. Važnejša od cule je bila pri jtrimbui-štrambušu palica ali šiba, dol. (/a od enega do poldrugega metra, ha enem koncu prekta-ha, da se je v ta precep vtaknil okrasek v obliki srednje velikega ali srednje debelega zvezka iz belih ali raznobarvnih mehkih listov, ki so bili na zgornjem koncu razrezani v franže. Otroci so nosili palice pokonci, da so resaste metlice mahljale v zraku, in vpili veselo skakljaje; eStrim-buš-štrambuš! Strimbuš-štram-buš!» kakor bi hoteli mimoidoče pozdravljati ali jim nedolžno nagajati. eKako lep štrimbuš-štrambuš imaš,» se je rada začudila kakšna ženska. «Kdo ti ga je naredil?), «Mama,» je bil navadno odgovor, zlasti pri manjših otrocih od štirih do šestih ali sedmih let. Starejši so se radi hvalili, da so ga sami naredili ali da ga jim je pripravil starejši brat ali sestra. Najbolj priljubljene so bile žive barve, posebno barve slo. venske trobojnice. Cim debelejša, čim bolj košata in živo-pisana je bila papirnata metlica na palici, tem ponosne je ali zavestne je smo nosili, tem lepših darov smo pričakovali. Tak popoldan se je pričel navadno s tem, da smo po kosilu posedli z materjo na koncu dvorišča, kamor je le nekaj uric segalo februarsko ali marčno sonce, med hlevi tn strešnjo, pod sosedovim zidom. Tudi druge dneve, če so bili lepi, smo radi posedali z materjo tam. Navadno je mati šivala in pletla. Ta dan smo ji pripravili palico in prinesli papirja, ki smo ga že prej spravljali ob raznih prilikah, in prosili, naj nam naredi vsakemu svoj štrimbuš-štrambuš,. Težko je bilo zadovoljiti vsa naša ■ pričakovanja. Stali smo okoli nje in napeto>-sle-dili njenemu izravnavanju in upogibanju listov, posebno pa še tarezovaju res in nato na-sajanju metlice na palico. Razni štrimbuš-štrambuši so bili urezani po velikosti otrok, za manjše manjši, za večje večji. Ce je hotel kateri pribiti, da je njegov lepši, je mati rada trdila, da so vsi lepi. Naročala nam je, naj z njimi ne mahamo preveč, da se metlice ne zmaknejo ali ne strgajo. S štrimbuš-štrambuši smo najrajši zahajali k obema starima materama, očetovi in materini. Prva je bila visoka, ravna in varčna žena, ki je skromne darove rada obsipala z obilnimi nauki in opomini. Druga je bila sključena, radodarna ženica, ki je s pogledom uživala nas, ko smo mi na dvorišču uživali, kar nam je prinesla v dar. Ni mi znano, ali je bil običaj razširjen tudi po sosednih vaseh, v Sovodnjah ob Soči, Mirnu, Šempetru, Vrtojbi in drugod. Ime ne zveni preveč domače in bi lahko prihajalo iz goriške furlanščine. Spominja na tvorbe kakor: vija-vaja, šviga-švaga, muca-maca, francoski clopin-clopant, italijanski tiritera i. dr. Prva in druga svetovna vojna sta pahnili o-bičaj tudi v Štandrežu precej v pozabo prav kakor pobiranje hlebčkov ima vahte» ali na Vse svete. Najdeni predmeti Poveljstvu mestnih stražnikov so najditelji izročili v varstvo naslednje najdene predmete: otroški čeveljček, prešito odejo, otroško kolo ter avtomobilsko kolo. Kdor smatra, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 14,8 stopinje ob 14.30, najnižja 1,8 stopinje ob 5.30. Vlage 65 odstotkov. Kino v Gorici CORSO: 17.00: «Velika vojna«, S. Manganu, A. Sordi, Vitto-rio Gassman. VERDI: 15.00: «M'ož naprodaj’. F. Sinatra, E. Parker. Cine-maScope in v barvah. VITTORIA: 14.30: «Tujec v Cambridgeu«. H. Kruger, S. Sims. V barvah. CENTRALE: 15.00: «Pošast iz Baskervilla«. P. Cusshing, A. Morell. Technicolor. MODERNO: 17.00: «V znamenju postave«. T7" • np v • v Kino v Irzicu NAZIONALE: 14-22: «Hiša Ma-dame Kora«. A. Lualdi, R. Houssein. AZZURRO: 14.22: «Roulette in roulotte«. A. Lane, A. Cifa-riello, v barvah. EXCELSIOR: 14-22: »Mož za Cinzio«. S. Loren, C. Grant. PRINCIPE: 14-22: «Stalingrad*. J. Hau-sen, W. Gorchert.. Borba, ki je odločala o usodi sveta. S. MICHELE: 14-22: «Dvoboj vohunov«. C, Wilde, cinema-scope in v barvah. za tako lepo pvetje iz srca zahvaljujejo. MALI OGLASI PRODAM GOZD in njivo. Za poizvedbe v Ul. Ponte 'del Tor-rione št. 7. — Gorica. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 25. do 31. oktobra rodilo 21 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 8, oklici pa 3, ROJSTVA; Giorgio Staieri, Damiana Cotič, Maurizio Ca-nola, Lorenzo Cenni, Paolo Collenz, Fabio Campanello, I-lario Godeas, Tiziano Godeas, Andrea Bittesnich, Adriana Pozzato, Alessio Sullig, Maura Devetak, Giorgio Marega, Li-viana Marega, Alessandra Sca. la, Frediano Depollo,. Franca De Franco, Alessandra Prinčič, Marino Toss, Paolo Bla-son, Mauro Drius. SMRTI: 77-letni upokojenec Giovanni Bressa, 63-letni upokojenec Emilio di Consolo, 23. letni Luigi Grendene, 53-letni agent javne varnosti Luigi Sellan, 79-letna Antonia Conig vd. Cristiancig-Budin, 55-letna Maria Marchi. OKLICI: Giorgio Colussi in Wass Pirkko Orvokki, mehanik Luigi Leban iq tkalka So fia Prinčič, delavec Attilio Cum in Edda Prinčič. POROKE; Marcucci in Iva- Polensig, trgovski pomočnik Luigi Stella in trgovska pomočnica Fosca Comelli, Lucian0 Matelli in Edda Lupieri, trgovski pomočnik Sergio Cargnel in tkalka Iolanda Klinec, mehanik Lu-ciano Sturm in tkalka Albina Cingerli, trgovec Francesco Ramon ' in učiteljica Dilma Baccaglini, geometer Leone Portelli in Anna Ferrari. Danes na stadionu Strahov v Pragi 19. srečanje nogometašev Češkoslovaške in Italije Tekma velja za srednjeevropski pokal, v katerem vodi Češkoslovaška ČEŠKOSLOVAŠKA TICHY STACHO POPLUHAR NOVAK PLUSKAL MASOPUST SCHERER KACANI PAVLOVIČ MOLNAR DOLINSKY BRIGHENTI • NICOLE’ MARIANI GALLI LOJACONO SEGATO GUARNACCI SARTI CERVATO CASTELLETTI BUFFON ITALIJA PRAGA, 31. — «Zlato me- • trenerja Ferrarija so izvajali sto« živi v mrzličnem pričako. vanju jutrišnje mednarodne nogometne tekme med reprezentancama Češkoslovaške in Italije. Vstopnice za stadion Strahov v Stari Dukli (mest-orožnik Pasqu«le ini predel) so do kraja razprodane, tako da si bo srečanje ogledalo najmanj 45.000 gledalcev, kolikor jih lahko sprejme stadion. Vreme v Pragi je hladno, prav zimsko, s težkimi oblaki in tu in tam kakšno kapljo dežja. Le pozno popoldne se je nekoliko zjasnilo, vendar vremenska napoved za jutri ni najugodnejša. eAzzurri« so imeli danes dopoldne na stadionu lahek kon. 1 dicijski trening. Pod vodstvom iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin <2. slovenski športni dan> Danes prva tekmovanja na stadionu »Prvi maj" Na programu je namizni tenis, gimkana, streljanje in telovadba Na stadionu »Prvi maj«, v dvorani in na prostem, ae bodo danes začela tekmovanja v okviru «2. slovenskega športnega dne’, 'ki' ga organizira Športno združenje «Bor». Udeležba v posameznih panogah bo mogoče nekoliko manj množična kot je bila na prvem dnevu, bo pa zato precej kvalitetnejša, saj so se zanje prijavili domala vsi naj- Program II. slovenskega športnega dne t., 2. in 4. nov. na stadionu aPrVi maj« ♦ DANfflS, 1. nov. Ob 9.00 Namizni tenis Ob 9.00 Gimkana Ob 11.00 Streljanje Ob 16.00 Telovadba ♦ TOREK, 3. nov Ob 15.00 Med dvema ognjema Ob 19.00 Namizni tenis (polfinale in ženske finale) Ob 20.00 Sah Ob 20.30 Odbojka (moški in ženske kvalifikacije) ♦ SREDA, 4. nov. Ob 9.00: Atletika Ob 14.00 Nogomet Ob 16.00 Odbojka (finale) Ob 20.00 Namizni tenis (mo- ški finale) Ob 20.30 Razdelitev nagrad, nato družabni večer tekmovalcev s plesom do 23.30. boljši posamezniki In kolektivi. Pri organizatorjih smo izvedeli, da bodo najštevilneje zastopani strelci, katerih bo okrog 40, kar pomeni, da je strelstvo postklo med našo mladino izredno priljubljeno. Za narijizni tenis so se prijavili vsi naši najboljši igralci talko, da bodo borbe za prva mesta zelo ostre. Za gimkano ni bilo pravega odziva, vendar led je prebit in prihodnjič bo gotovo boljše. Kljub temu pa se bo pomerilo med seboj kakih 10 motociklistov in tudi nekaj avtomobilistov. Naknadno so se za udeležbo na tem tekmovanju odločili tudi naši vrli telovadci, ki bodo nastopili popoldne ob 16. yri in sicer v telovadnem mnogoboju. Tekmovali bodo kombinirano v telovadbi in v nekaterih atletskih disciplinah. Brez dvoma bo to poživilo program, ki je že tako pester in bogat. Vseh podrobnosti o današnjem delu programa seveda ne moremo izdati, zato pa vabimo vse, ki se zanimajo za šport, da prihite danes dopoldne in popoldne na stadion in s svojo čimvečjo udeležbo pripomorejo, da bo ta 2. slovenski športni dan čim lepše in čim boljše uspel. Tekmovanje se bo nadaljevalo v torek in zaključilo v sredo. Mihalič v Tridentu TRIDENT, 31. — Na tradicionalnem mednarodnem krosu v Tridentu bo danes med drugimi tekmoval tudi Jugoslovan Franjo Mihalič z rojakoma Jovanovičem in Štritofom Italijanske atlete bo vodil Silvio De Florentis, Nemce pa bosta zastopala Konrad in olimpijec Gruber. telovadne vaje, teke in pred-iožke z žogo, toliko da so si razgibali mišice in se spoznali s terenom. Takoj za Italijani so trenirali tudi Cehoslovaki pod vod. Prenosi tekme Češkoslovaška - Italija iz Prage: PO RADIU: ob 14.15 — direktno PO TELEVIZIJI: ob 17. uri — registracija stvom trenerja Vytlacila. Med reprezentanti je bil tudi napadalec Scherer, ki trpi na revmatizmu, ki pa bo kljub temu nastopil, ker je bil današnji njegov zdravniški pregled povoljen. Potrjena pa je bila odsotnost levega krilca Bubernika in napadalca Bub-nika. Razen Bubnika in vratarja bo potemtakem češkoslovaška reprezentanca nastopila v isti postavi, s katero je 18. oktobra premagala Dansko s 5:1, to je: Stacho; Tichy, Novak; Plu&kal, Fopluhar, Masopust; Pavlovič, Scherer, Molnar, Ka-cani, Doiinsky. Postava italijanske reprezentance je bila že najavljena in do tega trenutka niso v njej predvidene nobene spremembe. Tekmo bo vodil angleški sod. nik Leafe, kateremu bosta kot stranska sotati jeclja Ernest. Ali bil je tako prestrašen, »Jj jj°h>čai °trPe'‘ je obsedel na svojem mestu, ko se -it^a Se 1 JaJK gL^Pbd doktor Zima storil domačega. 4» Oh^eth 7 I.esovčj, ali kakor se že zovete, po-^ C1 vtcJort, Vami! Počakajte! Samo tole še izpijem!« tSiii, ^oktn/ nenaravni tej priljudnosti, pravi: si! «, Zlma! In tole še izpijem, toliko bodete NhLv'ije naP' da bi ne!* 'i^žimJ no vino v svoje grlo in, obrnivši se ,,.r%Potia in, ’ ^Pregovori patetično: «Tako, Jakob bescrt ,roko- «sedaj pa preudarite, kar sem vam vi &OP * ^alee1^ ter sa Potisne skozi vrata. Za njima in kakor v megli ju vidi zapuščati sobo Deseto poglavje )°Pi lo viica i sedela domača gospodična Meta in od-■ »ospodična Amalija Murnova. Kartali sta. Naš maček je ljub’co Imel. S. Jenko Ž njima je igral notar Sodar in lasje so mu dišali po mazilih vsega sveta. Pri strani je še sedela domača gospa ter opazovala igro. Tik nje pa je slonel Filip Tekstor ter zrl skozi okno na cvetoči vrt. Malo se je govorilo. Samo mladi notar je sedaj in sedaj izpregovoril ter gonil enakomerno: «Prosim, gospodična! Dajte, gospodična! Vi pričenjate, gospodična, ako ste tako dobri!« in tako dalje. Po peščeni poti prideta Bogomir Lesovčj in doktor Zima. «Kdo bode tu v lopi?« vpraša Bogomir svojega spremljevalca, da se je vsaj kaj govorilo. «Kdo? Oj, le počakajte! Predstavim vas, na mojo vero, takoj vas predstavim!« Stopita v lopo. Hišna gospa je takoj opazila novega gosta. «Kako me veseli, gospod Lesovčj, da tudi nas vendar enkrat obiščete! In tu je moja hči Meta in tu —!» Hotela mu je predstaviti gospodično Amalijo Murnovo! A doktor Zima je bil tudi vstopil. Pri takih prilikah je navadno s svojimi podplati drsal po tleh, kakor bi se drsal po ledu. Tako se tudi tedaj pridrše do gospodične Amalije Murnove ♦Gospodična Amalija!« reče (in prikloni se nekako takisto, kakor bi se priklonil cerkveni stolp, ako bi se mogel), ♦gospodična Amalija, v pokorščini vam tu predstavljam gospoda Bogomira Lesovčja!« Bogomir hitro pristopi. Nesreča je hotela, da je ravno tedaj pred gospodično Amalijo sedel njen ljubljenec, maček Amor, ter si lizal svojo nožico. Dolgi in lepo pisani rep pa je bil položil čez tla. Na ta rep položi Bogomir Lesovčj težko svojo nogo. Zver potisne od bolečine nepopisen glas iz svojega grla; gospodična Amalija pa skoraj omedli. Dvoje je ljubila na svetu: tega mačka in pa dolgo zjutranje spanje. Tudi doktorju se hipoma raztopi srce, v rahlem usmiljenju vzklikne: «Uboga živalca!« Skloni se in z roko pogladi Amorja, ki se je ječe stiskal k svoji gospodinji. Od tedaj je živel Bogomir Lesovčj v grozni nemilosti pri gospodični Amaliji. ♦Trudna sem,« pravi poštama devica nato, ♦nečem dalje igrati!« Vstane ter se obrne proti doktorju Zimi: «Ali bi ne hoteli z mano na vrt! Lep sprehod bi bil!« ♦Sluga pokorni! Sluga pokorni!« Združena v harmoniji src odrineta. Ali obnašanje priletne gospodične je kazalo povsem, da je žaljena. V lopi se prične živ razgovor, ki ga je vodil v prvi vrsti notar Sodar. Tudi hišna gospa pove sedaj to, sedaj ono. Hvali dobro letino, da je bilo lani žito prav bogato in da je letos strašno obilo solate. Vpraša tudi, če Bogomir obdeluje vrt na Višavi, če pazi družini na prste, da mu preveč ne pokrade, čudi se, da ne pride nikdar na Nižavo in da more prebivati tako sam in zapuščen! Bogomir je sedel črnolasi Meti na strani. Le-ta si skoraj ni upala povzdigniti obraza proti njemu. Malo Je govorila Ali v lice ji je bila prišla lahna rožna rdečica Bogomiru pa se je dozdevalo, da se je časih takisto na skrivnem izpod trepalnic obračalo njeno oko proti njemu. Kje je že videl nekdaj ta črnolasi obraz in kje že čul njen zveneči glas? A notar je govoril toliko, da Bogomir ni utegnil premišljevati. Mladi človek je govoril mnogo in dovtipno. Pri tem pa je imel navado, da Je patetično vil in povzdigoval svoje roke in da se je v prvi vrsti sam smejal slabim svojim dovtipom. Govoril je najbolj z gospodično Meto ter ji pravil slabo prikrite ljubeznivosti. Dekletu je gorelo lice. Pri oknu pa sloni Filip Tekstor. Besedice ne izpregovori, tako da nihče ne pazi nanj Bil je kakor kip, mrtev in pozabljen. Ali ko mladi notar zopet napravi saltomortaličen poklon dekletovi lepoti pristoDi Filip hipoma k družbi. p ♦Gospod notar,« reče osorno, «ne trudite se brez uspeha in ne sleparite dekleta!« Molk in osupnjenje nastaneta. ♦Meta,« nadaljuje Filip z mrtvim glasom, ♦ne bode imela toliko dote, kolikor si je vi želite pri prihodnji soprogi svoji! Saj vi, gospod notar« — in Filip se suhotno nasmeje — ♦žensko lepoto kakor svoje kliente cenite le po — imetju. In prav delate!« To reče in odide. Za njim Da nastane čuden položaj. Notar je bil planil kvišku in sedaj je od jeze krčil svoje pesti Gospa Helena je tolažila in posredovala, a notar se ne da potolažiti. Nastal je mučen prizor. Zdajci vzklikne hišna gospa: iTu prihaja Ana, mlajša moja, gospod Lesovčj!« ENAJSTO POGLAVJE — — — — — —. In kakor pride blagodejen dež na razsušene livade, '$£4 je sedaj gospodična Ana olehčala mali družbi nepjijetni-^Soi lozaj, katerega so bile ustvarile besede Filipove. Pred 'pragom je obstala. Sonce je zahajalo tedaj in v zlatu se je žaril« večerno nebo. Ko je tako pred pragom stala, plamtelaVn: ji v ozadju večerna zarja ter z rumenim svitom obdajala mehka m nežno dekletovo postavo! u ; . ♦Vidite, gospod Lesovčj, tu je moja Ana,« pravi gosifii ponosno. Bogomir se lahkodušno obrne. Tedaj pa žre v r in zardeli obrazek, ki je od prvega hipa, ko ga je bil pod senčnatim kostanjem, kraljeval v njegovem srcu! '■ V- In mein gar zu dunkles Leben strahlte einsi ein siižses . Bild. H. Heine '-T/ ’ ' . 'I ■ *’ Alf “ Bogomir vstane. Kri mu podje v obraz, a hipoma je zopet bled kakor sveča. Hči je Ernesta Malca! Ta misel triu kikoj-blisk prešine trpečo dušo. Ta stvarca, podobna dihu mlade spomladi, katero si je v svojih sanjah in sanjarijah obdajallz romantičnim svitom, ta stvarca je hči človeka, edinega i č{b-veka, ki ga je Bogomir na svetu sovražil! Bil je to groza* prevrat, toliko groznejši, ker je prišel čisto nepričakovano! Kaj bode sedaj? Kakor črn prepad se je odpirala pj-ed koprnč-čim duhom prihodnost! Tema se mu je napravljala pred pogledom, in potno mu je postalo čelo. Niti pogledati si ne upa dekleta, ki je bilo medtem vstopilo. Gospa Helena opa« spremembo, ki jo je gost kazal v svojem vedenju. ♦Kaj vam je gospod Lesovčj?« vpraša skrbno. , i ♦Nič, prav nič, gospa!« , In obriše si potno čelo. i Tedaj pa se oglasi gospodična Meta: ♦Jaz pa vem, mama, Jcaj je gospodu Lesovčju. Danes se z Ano ne vidita prvič! In to ga je osupnilo, ali ne, gospod Lesovčj? Skoraj bi rekla, da smo stari znanci!« *J udi < h, tud- j. ino** PARILLA 99 kub. 4 takti-4 prestave v J tuf -JU PRIZNANO MEDNARODNO AIITOPREVOZNIŠKO PODJETJE CA GORlZl^ GORICA - Ul. Duca DAosta 88 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTl VSi v UL. IMBRIANl T*S BINI UESt PRENEHA S SVOJIM j/ OD JUTRI 2. NOVEMBRA D>' SPLOŠNA l/n Ji VSE KONFEKCIJE PO SKRAJNO NIZKIH C' NEKAJ PRIMEROV NAŠIH CEN: b-C11 č' l ZA M0SKE ZA ŽENSKI Jopiči....................... od 2.90(1 lir dalje Suknje, volnene .... » 5.900 » » Dežni plašči najlon, lilion itd * 5.200 > > Dežni plašči mako.. » 7.900 » » Moške obleke, volnene » K.900 > » Obleke, pralne .... Tailleurs, volneni... Plašči, volneni......... Suknje, volnene ... Dežni plašči najlon od V« % »m « lilion itd. Ne pozabile! V UL. /MB/*'*