SEM DEJAVNA ČLANICA VEČNARODNE DRUŽBE Program socialne integracije žensk – državljank tretjih držav KURIKULUM IN PRIPOROČILA ZA IZVAJANJE PROGRAMA Ta dokument odraža le stališča avtorjev. Evropska komisija in nacionalna agencija nista odgovorni za kakršno koli rabo informacij, ki jih vsebuje ta dokument. Naslov izvirnika: I AM AN ACTIVE MEMBER OF A MULTINATIONAL SOCIETY Programme for social integration of women – third country nationals: CURRICULUM Izdal in založil: Ljudska univerza Nova Gorica Prevod: Barbara Fajdiga Perše, Tanja Krpan, Irena Madric Uredili: Barbara Fajdiga Perše, Tanja Krpan Oblikoval in tehnično uredil: GAF lab, Rok Bezeljak s.p. Fotografije: arhiv I‘m active Tisk: Tiskarna Radovljica, d.o.o. Število natisnjenih izvodov: 30 Leto natisa: 2016 E-gradivo je dostopno na: http://www.lung.si/projekti/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 376.7-054.7-055.2(497.4)(0.034.2) 314.151.3-054.7-055.2(4)(0.034.2) SEM dejavna članica večnarodne družbe : program socialne integracije žensk - državljank tretjih držav. Kurikulum in priporočila za izvajanje programa [Elektronski vir] / [prevod Barbara Fajdiga Perše, Tanja Krpan, Irena Madric ; fotografije arhiv I‘m active]. - El. knjiga. - Nova Gorica : Ljudska univerza, 2016 Način dostopa (URL): http://www.lung.si/projekti/. - Prevod dela: I am an active member of a multinational society. Curriculum ISBN 978-961-94095-8-9 (pdf) 286694144 SEM DEJAVNA ČLANICA VEČNARODNE DRUŽBE Program socialne integracije žensk – državljank tretjih držav KURIKULUM IN PRIPOROČILA ZA IZVAJANJE PROGRAMA 5 držav KAZALO Uvod 6 1. IME PROGRAMA 6 2. UTEMELJENOST PROGRAMA 6 3. SPLOŠNI CILJI 7 4. CILJNA SKUPINA 7 5. TRAJANJE PROGRAMA 7 6. PREVERJANJE UČNIH IZIDOV 7 7. VSEBINA PROGRAMA 8 7.1 UVOD V IZOBRAŽEVANJE (4 ure) 8 7.2 UČENJE JEZIKA (50 ur) 8 7.3 SPOZNAVANJE DRŽAVE BIVANJA - SLOVENIJE IN EVROPSKE UNIJE (8 ur) 8 7.4 OSNOVE IKT (16 ur) 8 7.5 DELAVNICE ZA VSTOP NA TRG DELA (20 ur) in USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU (2-3 mesece) 9 7.6 SVETOVANJE IN VKLJUČITEV V POSTOPEK UGOTAVLJANJA IN PRIZNAVANJA NEFORMALNO IN PRILOŽNOSTNO PRIDOBLJENIH ZNANJ – UVNPZ (4 ure) 9 O 7.7 MEDKULTURNI DOGODEK (18 ur) 9 7.8 UČNI IZIDI 10 KAZAL 7. 9 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA 12 7.10 ZNANJA IZVAJALCEV PROGRAMA 13 7.11 METODOLOŠKE SMERNICE 13 7.12 AVTORJI PROGRAMA 16 8. DODATEK 17 5 8.1 VSEBINA PROGRAMA - ENOTE 17 Uvod Izobraževalni program temelji na programu Začetna integracija priseljencev (ZIP), ki ga je razvil Andragoški center Slovenije, ter programih za priseljence, ki jih je izvajala Ljudska univerza Nova Gorica za državljane tretjih držav. Ogrodje programa je dopolnjeno z elementi, ki so jih pri projektu sodelujoče organizacije testirale v pilotni izvedbi v petih državah. 1. IME PROGRAMA Naziv programa je SEM DEJAVNA ČLANICA VEČNARODNE DRUŽBE (kratko SEM DEJAVNA). Oziroma v angleščini I AM AN ACTIVE MEMBER OF A MULTINATIONAL SOCIETY (kratko I’M ACTIVE). 2. UTEMELJENOST PROGRAMA Priseljenci se pogosto srečujejo s socialno izključenostjo in brezposelnostjo. Glavni razlog je to, da ne znajo jezika države gostiteljice, zato težko prevzemajo aktivno vlogo v družbi in najdejo delo, saj je znanje jezika nujno za uspešno komunikacijo. A čeprav je dobro poznavanje jezika države bivališča in njene kulture za priseljence izjemno pomembno, so še drugi dejavniki, ki pomembno vplivajo na dejavno udeležbo in konkurenčnost na trgu dela. Eden teh je UVOD zaposlitev, ki omogoča lažjo ekonomsko integracijo in pridobitev ključnih znanj za vseživljenjsko učenje. Analiza medkulturne raziskave kaže, da se v Sloveniji večina priseljencev z nizko stopnjo izobrazbe iz raznoraznih razlogov le redko udeležuje izobraževalnih programov. Enako stanje je opaziti v drugih državah. Zaradi tega je treba upoštevati institucionalne1, dispozicijske in situacijske ovire ter poskusiti te ovire preseči ob načrtovanju izobraževalnih programov za odrasle. 1. Glede na Mipex2 leta 2014 33 % delovno sposobnih prebivalcev, ki niso državljani EU, a živijo v EU, ni bilo zaposlenih in niso bili vključeni v izobraževanje ali programe usposabljanja, zlasti žensk in oseb z nizko stopnjo izobrazbe. To kaže na zelo nizko stopnjo ekonomske integracije priseljencev, ki je jasno povezana z 6 nezadovoljivo ravnijo socialne integracije priseljencev v evropsko družbo. V skladu s prednostnimi nalogami iz programa Evropa 2020 bi si morala vsaka država članica prizadevati za izpolnitev skupnega cilja, in sicer “povečati stopnjo zaposlenosti prebivalstva v starosti 20-64 let s sedanjih 69 % na vsaj 75 % , tudi z večjo udeležbo žensk, starejših delavcev in boljše vključevanje priseljencev v delovno silo«. 3 Toda prav izobraževanje ima pomembno vlogo pri omogočanju lažje ekonomske integracije, saj pomaga pridobivati znanja in spretnosti, ki posameznikom omogočajo, da postanejo bolj neodvisni in konkurenčni na trgu dela. Pomembnost dostopa do izobraževanja izpostavljajo številni evropski dokumenti. Svet Evropske unije in Reso-lucija Sveta o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (2011/C 372/01) sta pozvala države članice k povečevanju “ponudbe izobraževanja odraslih in spodbujanja posameznikov k vključevanju vanj kot sredstva za intenzivnejše socialno vključevanje in dejavno udejstvovanje v družbi ter izboljšanje dostopa do izobraževanja odraslih za migrante, Rome in prikrajšane skupine ter zagotavljanje izobraževanja beguncem in prosilcem za azil, vključno z zagotavljanjem učenja jezika države gostiteljice, če je to potrebno.” 1 Cross, K.P. (1981). Adults as Learners. San Francisco: Jossey-Bass. 2 http://www.mipex.eu/key-findings 3 Europe 2020. A European Strategy for Smart, Sustainable and Inclusive Growth, str. 8 3. SPLOŠNI CILJI Glavni cilj programa je spodbujati socialno integracijo državljank tretjih držav v okolje (državo) bivanja, s poudarkom na vključevanju na trg dela. Ciljna skupina z izobraževanjem pridobi osnovno znanje uradnega jezika države bivanja, informacije o državi in Evropi, osvoji osnove IKT, informacije o trgu dela v državi (Sloveniji) in Evropi, spozna okolje bivanja s strokovnimi ogledi, poleg tega pa se udeleženke vključijo tudi v delovno usposabljanje v izbrani organizaciji. Tekom izobraževanja udeleženke vključimo v postopek ugotavljanja in vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenih znanj (UVNPZ) s poudarkom na identifikaciji prečnih veščin. Udeleženke pridobijo tudi praktične izkušnje in razvijajo podjetniške spretnosti z organizacijo medkulturnega dogodka v zaključni fazi programa. 4. CILJNA SKUPINA Priseljenke – državljanke tretjih držav, ki želijo izboljšati znanja in spretnosti, s pomočjo katerih se bodo lažje vključile v okolje države gostiteljice, še zlasti na trg dela. Program je prvotno zasnovan za ženske z doseženo osnovnošolsko izobrazbo, omogoča pa prilagoditve vsebin znotraj modulov glede na predhodno znanje in spretnosti udeleženk, kar omogoča vključitev tudi tistih z doseženo višjo stopnjo izobrazbe. JI 5. TRAJANJE PROGRAMA OŠNI CIL SPL 120 ur teoretičnega dela in 2-3 meseci praktičnega usposabljanja na delovnem mestu 6. PREVERJANJE UČNIH IZIDOV 3. Mentorji redno ocenjujejo napredek udeleženk z ustnimi in pisnimi nalogami ter jim podajajo ustrezno povratno informacijo (glede na stopnjo razumevanja udeleženk naj bo ta podana v ustni ali pisni obliki). 7 Obenem naj povratna informacija spodbuja udeleženke k nadaljnjemu učenju. 7. VSEBINA PROGRAMA Program je sestavljen iz 7 modulov: 7.1 UVOD V IZOBRAŽEVANJE (4 ure) • Informativni pogovor z udeleženci • Izdelava osebne mape • Izdelava izobraževalnega načrta, zaposlitvenega in kariernega načrta • Svetovanje in informiranje v svetovalnem središču 7.2 UČENJE JEZIKA (50 ur) • Predstavitev (v maternem in slovenskem jeziku): kdo sem, kje živim … AM • Opis življenja v državi in kraju bivanja in v državi, iz katere prihajajo (primerjava) A OGR • Opis družine • Preživljanje prostega časa (interesne dejavnosti, hobiji) VSEBINA PR • Institucije v mestu (poimenovanje) • Izobraževanje (izobraževalni sistem, šole, stopnje izobrazbe) • Trg dela (poimenovanje poklicev, naloge) 7. 7.3 SPOZNAVANJE DRŽAVE BIVANJA - SLOVENIJE IN EVROPSKE UNIJE (8 ur) 8 • Kje leži država bivanja • Kaj je Evropa • Politična in družbena ureditev Slovenije in Evrope • Državni simboli • Naravna in kulturna dediščina • Tradicija in navade v Sloveniji in EU (pojem stereotip, navada, ….) • Bonton v Sloveniji in evropski družbi (način pozdravljanja, predstavitve, posebni pomeni …) • Spoznavanje regije, kjer se nahajamo (navezovanje stikov, obiski mesta, znamenitosti, ekskurzije) 7.4 OSNOVE IKT (16 ur) • Spoznavanje delov računalnika (tipkovnica, miška, strojna in programska oprema) • Osnovne funkcije računalnika • Računalniški programi (MS-Word, spletni brskalniki, E-pošta …) • Pametni telefoni, bankomati • E-storitve, aplikacije na internetu 7.5 DELAVNICE ZA VSTOP NA TRG DELA (20 ur) in USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU (2-3 mesece) • Trg dela v Sloveniji in Evropi • Komunikacija z delodajalci, sodelavci v podjetju, med udeleženci samimi • Pisanje življenjepisa in ponudb za delo • Osnove poslovnega bontona • Skriti/odkriti trg dela • Stereotipi in predsodki na trgu dela • Pomen lastne delovne aktivnosti (prostovoljstvo, spodbuda za vključevanje v društva idr.) • Pravice in dolžnosti državljanov tretjih držav • Delovna kultura v Sloveniji (etika, organizacijska in delovna kultura) • Igre vlog = simuliranje značilnih situacij pri iskanju dela v realnem življenju (administrativne ovire; zakonske ovire pri urejanju statusa; krožno pogojevanje; diskriminacija; birokratski odnosi; izkoriščanje s AM strani delodajalcev; nerazumevanje jezika …) A OGR • Delovnopravna zakonodaja (pravice in dolžnosti priseljencev) • Možnost nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji VSEBINA PR • Predstavitev praktičnega usposabljanja na delovnem mestu • Izbor organizacij in podjetij za izvedbo usposabljanja na delovnem mestu (v skladu z izobrazbo in interesi udeležencev) 7. • Organizirani obiski izbranih organizacij in podjetij (spoznavanje, priprava na delovno usposabljanje) • Usposabljanje na delovnem mestu 9 • Delavnice po izvedbi usposabljanja na delovnem mestu 7.6 SVETOVANJE IN VKLJUČITEV V POSTOPEK UGOTAVLJANJA IN PRIZNAVANJA NEFORMALNO IN PRILOŽNOSTNO PRIDOBLJENIH ZNANJ – UVNPZ (4 ure) • Skupinsko svetovanje in predstavitev postopka • Individualna obravnava vsakega udeleženca (svetovanje in izpeljava postopka UVNPZ) 7.7 MEDKULTURNI DOGODEK (18 ur) • Medkulturni dogodek (uvod) • Priprava in izvedba medkulturnega dogodka (zasnova programa, določitev nalog posameznih udeležencev, izbira sodelujočih, načrt promocije, izvedba dogodka) 7.8 UČNI IZIDI 7.8.1 Uvod v izobraževanje Udeleženka: • Sodeluje v informativnem razgovoru z mentorjem • Seznani se s programom, potekom in cilji programa; s potekom dela v programu • Se spozna z mentorji in ostalimi udeleženci programa • Spozna osebno mapo in jo izdela skupaj z mentorjem • Spozna in izdela izobraževalni načrt, zaposlitveni in karierni načrt • Se udeleži svetovanja in informiranja v svetovalnem središču 7.8.2 Učenje jezika A Udeleženka: MA • Se nauči predstaviti (v maternem in slovenskem jeziku): kdo sem, kje živim, … OGR • Spozna kraj bivanja in način življenja v njihovi matični državi in ostali udeleženci spoznajo življenje v krajih, od koder prihajajo ostali udeleženci VSEBINA PR • Spozna abecedo, številke, sistem štetja • Spozna besedišče slovenskega jezika z naslednjih področij: osebna predstavitev, kraj bivanja, prosti čas, družinsko življenje, institucije v mestu, izobraževalni sistem, trg dela 7. 7.8.3 Spoznavanje države bivanja – Slovenije in Evrope Udeleženka: 10 • Spozna glavne značilnosti Slovenije (geografska lega, ureditev) • Spozna glavne značilnosti Evrope • Spozna državne simbole Slovenije in Evrope • Spozna politično in družbeno ureditev Slovenije in Evrope • Spozna, kaj je dediščina (naravna in kulturna dediščina Slovenije in Evrope) • Spozna, kaj je tradicija, kaj so stereotipi, navade in značilnosti ljudi v Sloveniji in narodov v Evropi • Spozna pravila obnašanja in bonton v slovenski in evropski družbi (pozdravljanje, predstavljanje, posebni pomeni …) • Z obiski na terenu spozna kraj bivanja, širšo regijo, če je možno tudi glavno mesto Slovenije 7.8.4 Osnove IKT Udeleženka: • Spozna, kako je računalnik sestavljen in kako deluje • Spozna osnovne funkcije računalnika • Spozna osnovne računalniške programe (MS-Word, spletni brskalniki, elektronska pošta …) • Spozna uporabo druge informacijsko-komunikacijske tehnologije (pametni telefon, bankomat) • Se seznani z e-storitvami in aplikacijami na internetu 7.8.5 Delavnice za vstop na trg dela in usposabljanje na delovnem mestu Udeleženka: • Se seznani s trgom dela v Sloveniji in Evropi, predvsem pa v ožjem okolju bivanja • Se seznani s primerno komunikacijo z delodajalci, v podjetju, med udeleženci samimi • Se nauči pisanja življenjepisa (CV) in ponudb ter pripravi svoj življenjepis in ponudbo • Se seznani z osnovami poslovnega bontona ter osvoji njegove osnove • Se seznani in nauči prepoznati skriti/ odkriti trg dela, poiskati prosta delovna mesta • Se seznani in ozavesti pomen lastne delovne aktivnosti (prostovoljstvo, spodbuda za vključevanje v društva idr.) • Spozna in ozavesti pravice in dolžnosti državljanov tretjih držav • Se seznani in osvoji osnovne elemente delovne kulture v Sloveniji (etika, organizacijska in delovna kultura) • Se preizkusi v igri vlog = simulira značilne situacije pri iskanju dela v realnem življenju (administrativne ovire; zakonske ovire pri urejanju statusa; diskriminacija; birokratski odnosi; izkoriščanje s strani delodajalcev; nerazumevanje jezika …) AMA • Se seznani z delovnopravno zakonodajo (pravice in dolžnosti priseljencev) OGR • Se seznani in podrobno spozna možnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji • Podrobno se seznani s programom usposabljanja na delovnem mestu VSEBINA PR • Skupaj z mentorji sodeluje pri izboru možnih organizacij in podjetij, v katerih bo potekalo usposabljanje (glede na lastna znanja in interese) • Z mentorji obišče izbrane organizacije in podjetja (priprava na delovno usposabljanje) 7. • Se udeleži usposabljanja na delovnem mestu (2-3 mesece) • Aktivno sodeluje na delavnicah po izvedenem usposabljanju 11 7.8.6 Vključitev v svetovanje in postopek UVNPZ Udeleženka: • Se vključi v skupinsko svetovanje in predstavitev postopka • Se udeleži večkratne individualne obravnave vsakega udeleženca (svetovanje in izpeljava postopka UVNPZ) • Se nauči prepoznati svoje znanje, veščine in kompetence ter le-to predstaviti v življenjepisu 7.8.7 Medkulturni dogodek Vsaka udeleženka: • Se seznani z namenom in obliko medkulturnega dogodka • Skupaj z ostalimi udeleženkami in mentorji aktivno sodeluje pri pripravi in izpeljavi medkulturnega dogodka (priprava koncepta programa, izbira sodelujočih, priprava promocije dogodka, izpeljava dogodka) Medkulturni dogodek se organizira ob upoštevanju pričakovanj udeleženk in mentorja. Določi se izobraževalni cilj (pridobitev organizacijskih, trženjskih veščin, medkulturnih kompetenc in njihova porazdelitev v skupnosti itn.) in akcijski cilj (priprava medkulturnega dogodka v skupnosti). V tesnem sodelovanju z mentorjem udeleženke izberejo temo in vsebino medkulturnega dogodka, izberejo organizacije in posameznike, ki bodo sodelovali pri dogodku, ter stopijo z njimi v stik, spoznajo promocijske dejavnosti in poskrbijo, da se ti postopki izvedejo. Na samem dogodku udeleženke prikažejo pridobljeno znanje, veščine in izkušnje na način, ki jim je najbližji. DODATNE TEME A Poleg zgoraj opisanih glavnih tem so v programu za priseljenke lahko koristne še nekatere druge teme. Te se MA lahko uvedejo kot del večje teme ali posameznih enot. OGR Med pilotno izvedbo smo opazili pomanjkanje znanja iz naslednjih tem: • Trajnostni razvoj: VSEBINA PR - kako čim bolj zmanjšati gospodinjske stroške in količino odpadkov - odgovorna raba virov energije - recikliranje itn. 7. • Aktivno državljanstvo • Praktična znanja v zvezi z razgovori za službo in delovnim mestom: 12 - ličenje in oblačila za službo Zgoraj omenjena vsebina se lahko predstavi v obliki delavnic s strokovnjaki s posameznega področja (npr. vizažisti, ekologi itn.). 7. 9 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA Pomanjkanje časa, finančne težave, skope informacije o programih izobraževanja in usposabljanja, nizka samopodoba so samo nekatere ovire, ki priseljenkam onemogočajo bolj dejavno udejstvovanje v izobraževanju. Ta dejstva zahtevajo ustrezno svetovanje, a tudi prilagodljivost urnika programa glede na potrebe udeleženk. Zato bo pouk organiziran v sklopu 3-4 učnih ur trikrat tedensko, da se zagotovi kontinuiteta. Daljši pouk preveč posega v druge dejavnosti udeleženk, krajši pouk pa ne omogoča, da bi dosegli želeni učinek z vidika ciljev učnih ur, podaljšuje celotni tečaj in povečuje potne stroške udeleženk. Celotni tečaj (brez usposabljanja na delovnem mestu) predvidoma traja 2,5 do 3 mesece. Obseg in trajanje vsake teme se lahko prikroji potrebam skupine. Na primer, če imajo udeleženke dobro znanje nacionalnega jezika, se lahko več pozornosti posveti drugim temam in obratno. 7.10 ZNANJA IZVAJALCEV PROGRAMA Izvajalec programa mora imeti univerzitetno izobrazbo, predhodne izkušnje z andragoškim poučevanjem in posebne medkulturne kompetence, ki omogočajo uspešno obvladovanje razlik v kulturnem okolju, iz katerega izhajajo udeleženke. Zato dobrega izvajalca odlikuje naslednje: • Do drugih udeleženk se vede spoštljivo. • Odprt in dovzeten je za kulturne razlike in tradicije udeleženk. • Zanima se za značilnosti kultur, iz katerih izhajajo udeleženke. • Je prilagodljiv. • Spoštuje načela in vrednote drugih ljudi (tudi tiste, ki so povezane z drugo kulturo). • Ni etnocentričen (načel svoje kulture ne ceni kot nekaj večvrednega v primerjavi z drugimi kulturami – vsaka kultura ima nekaj edinstvenega in dragocenega. • Zaveda se lastne identitete, zato se ne počuti ogroženega zaradi identitet drugih ljudi). • V primerih nerazumevanja je strpen, saj so nesporazumi nekaj običajnega v medkulturnem okolju. AM • Je empatičen. A OGR 7.11 METODOLOŠKE SMERNICE VSEBINA PR Program se začne z izbiro udeleženk. Osnovna metoda za opredelitev potreb udeleženk je osebni pogovor. Mentorji na podlagi teh pogovorov pripravijo osebne izobraževalne načrte za vsako udeleženko programa. Potek osebnega razvoja udeleženk se 7. dokumentira v osebni mapi (portfoliju), v kateri so gradiva, delo udeleženk, zapiski, refleksije, samoocenjevanja, povratne informacije, evidenca pridobljenih znanj in veščin, spričevala itn.). Osebna mapa je pomemben vir informacij, na podlagi katerih se ugotavlja trenutni status udeleženke z vidika 13 njenih načrtov osebnega razvoja, pričakovanj in ciljev, ter načrtujejo nadaljnji ukrepi. Ta mapa predstavlja jasno pot razvoja in dosežkov udeleženke. Udeleženke tesno sodelujejo z mentorji v postopku opredeljevanja svojih potreb. Med osebnim pogovorom na štiri oči bodo imele priložnost opisati svoje potrebe, želje in pričakovanja. Mentorje bodo lahko usmerjale pri izbiri učinkovitih metod, ki naj bi med potekom programa omogočile njihovo socialno integracijo. Učitelj v medkulturni družbi mora učne metode in tehnike prilagoditi potrebam udeleženk. Pomembno je, da udeleženk ne sili sprejemati svojega načina poučevanja in učenja, ampak dopusti, da posamezne učenke razvijejo svoj osebni način učenja. (Resman, 2003) Poleg splošnih pedagoških načel je treba med izobraževanjem upoštevati tudi andragoška načela. Ta načela so: načelo stalnosti (večrazsežnostna dimenzija), funkcionalnosti (koristnost), demokracije, svobodne volje, dinamike, integritete, dejavnega udejstvovanja. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti inovacijam, edinstvenosti in posebnostim poučevanja odraslih. Za uvajanje tem naj se koristijo metode, ki so osredotočene na učenca in postopek. Uporabljajo se naslednja didaktična načela: • individualizacija (upoštevanje različnih kognitivnih stilov) • socializacija (posamezniki so del skupine) • pomen vsebine – povezava z realnim življenjem • motivacija • raznolikost • sistematizacija in kontinuiteta Oglejmo si nekatera načela, ki jih mora mentor upoštevati ob načrtovanju učnih ur. Vloga izkušenj učenca Odrasli običajno radi vnašajo svoje izkušnje, vrednote, potrebe v učno situacijo/proces ter sodelujejo med seboj. Izvajalci svoje tehnike in metode poučevanja prilagodijo tematskim skupinam, učnim stilom (vizualni, slušni, kinestetični itn.) ter razvijajo učne vsebine okoli težav, situacij, vlog, s katerimi se udeleženke soočajo v vsakdanjem življenju. Učenke bodo na ta način lahko odkrile koristnost svojega učenja in bodo motivirane, da se dejavno udejstvujejo v učnem procesu. Nesporno je, da so osebne izkušnje eno najmočnejših učnih sredstev. Teme se lahko predstavijo z različnimi metodami in tehnikami in nekatere od teh so naštete spodaj. Metode skupinskega učenja (kolaborativno, kooperativno, vzajemno učenje) in projektno delo so zelo primerni za razvoj komunikacije. Zato je ključnega pomena ustvariti takšne razmere, v katerih bodo vsi učenci sodelovali, ne pa tekmovali med seboj, in nihče ne bo prevladoval4 (Resman, 2003, str. 71-81). Projektno delo se lahko uporablja skoraj pri vsaki temi in na vsaki stopnji. Zahteva veliko truda, obenem pa omogoča razvijanje različnih veščin in kompetenc. AMA Izkustveno učenje ali učenje skozi prakso OGR Zgoraj omenjene učne metode omogočajo učencem, da med trajanjem učnega procesa izboljšujejo svoj položaj. Učenci si neposredno delijo in gradijo svojo socialno mrežo ter se s svojo dejavnostjo in dosežki neposredno predstavljajo skupnosti (preprečevanje neuspeha, boljše učne sposobnosti)5. (Vrečer, 2008, str. VSEBINA PR 133-134) Dialog je izjemno pomemben, saj spodbuja vse, ki so vanj vključeni, da se po najboljših močeh potrudijo razumeti mnenja drugih ljudi, jih primerjajo z lastnim mnenjem in poiščejo rešitev, ki bo sprejemljiva za vse (Vrečer, 2008, str. 133). Udeleženci v dialogu poskušajo razumeti drugo stran, zato da bi lahko uspešno rešili 7. težave ali navzkrižja. Vzpostavitev učnega okolja, ki omogoča druženje migrantov in večinskega prebivalstva 14 Izvajalci z namenom, da bi ustvarili pogoje za medkulturni dialog, spodbujajo udeleženke, da se udeležujejo dejavnosti, ki jim omogočajo druženje z lokalnim prebivalstvom in kulturno izmenjavo. Družabne dejavnosti zagotavljajo idealne razmere, v katerih se lahko srečujejo udeleženke s podobnimi interesi, toda različnim kulturnim ozadjem, ter si izmenjujejo svoja znanja, veščine, zamisli, vrednote itn. Namen takih dejavnosti je večdimenzionalen: • Lokalno prebivalstvo spozna priseljence in njihovo kulturo v neformalnem, prijateljskem okolju in obratno. • Pomaga graditi močne, vključujoče skupnosti. • Podpira prostovoljstvo in se zavzema za vrednote. Nekateri primeri takih dejavnosti so: • čajanke • športne dejavnosti (npr. sprehodi, športne tekme itn.) • glasbene delavnice ali delavnice ročnih del (migranti predstavijo svoje veščine in kulturo na delavnicah z lokalnim prebivalstvom) • časovno bančništvo (vzajemna izmenjava uslug) • projekti skupnostnega vrtnarjenja • javni dogodki (priseljenci predstavijo sebe in svojo kulturo z različnimi predstavitvami v javnosti) 4 Resman, M. (2003). Interkulturna vzgoja in svetovanje. Sodobna pedagogika, 54, št. 1, str . 60-79 5 Vrečer, Natalija et al. (2008). Izobraževanje in usposabljanje migrantov v Sloveniji. Poročilo raziskovalnega dela. Ljubljana: ACS. Druge oblike in metode Pozicijski barometer Pozicijski barometer je ena najboljših metod za dejavno udejstvovanje udeleženk, ki vključuje umsko in telesno dejavnost, s tem pa aktivira levo in desno možgansko polovico. Pozicijski barometer se lahko uporablja za ogrevanje, ko želimo motivirati udeleženke, da izrazijo svoje stališče do teme, o kateri se bo razpravljalo. Učitelj pripravi izjavo in prosi udeleženke, naj se razporedijo po nevidni lestvici z dvema skrajnima točkama glede na stopnjo svojega strinjanja z njegovo izjavo (na primer, če se sploh ne strinjajo, se postavijo skrajno levo, če se povsem strinjajo, stopijo skrajno desno). Učitelj ima tako priložnost, da pridobi začetni vpogled v znanje, ključna zanimanja in stališča udeleženk do izbrane teme. Študijski krožek6 Ta oblika se bo uporabila za pripravo večkulturnega dogodka in deloma med pripravo nekaterih drugih vsebin (priprava za delovno usposabljanje v podjetju, izbor določenih programskih vsebin). Temeljna načela študijskih krožkov se močno razlikujejo od drugih oblik in jih lahko povzamemo takole7: • Udeleženke se lahko same odločijo, kaj, kje in kako se bodo učile. A • Vsaka udeleženka vloži v učenje toliko časa in energije, kolikor je pripravljena in zmožna to storiti. MA • Vsak študijski krožek si zastavi izobraževalni (novo znanje, veščine) in akcijski cilj (prenos pridobljenega OGR znanja v skupnost). • Med mentorji in udeleženkami ni hierarhije (obe vlogi sta zamenljivi in se prepletata). VSEBINA PR • Spodbujajo intelektualni napredek udeleženk in krepijo medosebne odnose z demokratično izmenjavo znanj, veščin in izkušenj. Zato je ta metoda zelo primerna za odrasle učence in učenke, ker spoštuje načela izobraževanja odraslih in vodi do točno določenega cilja (udeleženke pripravijo dogodek z namenom, da predstavijo vsebino študijskega 7. krožka in imajo možnost izraziti lastno ustvarjalnost, razviti veščine in prispevati k razvoju svojega mesta. Osnovna metoda, ki se uporablja v študijskih krožkih, je DIALOG ali celo medkulturni dialog, saj udeleženke 15 izhajajo iz različnih kulturnih okolij. Najpomembnejši dejavnik pri krepitvi medkulturnega dialoga je mentor, saj ustvari pogoje, torej primerno podlago, ki omogoča medkulturni dialog. Medkulturni dialog je lahko uspešen zgolj takrat, ko so vsi udeleženci v njem enakopravni (Parekh v delu Skupnostno učenje v čezmejnem prostoru, 2013, str. 10). Za predstavitev učnih vsebin se uporabljajo tradicionalna in ustvarjalna učna orodja, naprave, pripomočki in gradiva. Učni proces podpirajo multimedijski in IKT sistemi. 6 Bogataj, N. in Rejec, P. (ur.) (2013). Skupnostno učenje v čezmejnem prostoru. Primer študijskih krožkov ob slovensko-italijanski meji. Tolmin: ACS. 7 http://sk.acs.si/index.php?id=35 7.12 AVTORJI PROGRAMA Ta program so oblikovali člani projektnih skupin naslednjih partnerskih organizacij: • Ljudska univerza Nova Gorica (Slovenija) • Cooperativa Orso s.c.s. (Italija) • Pučko otvoreno učilište Zagreb (Hrvaška) • Mozaik Kültür Eğitim Gençlik ve Doğa Derneği (Turčija) • Adice (Francija) AMA Slovenija OGR VSEBINA PR Hrvaška Turčija projektno 7. strateško partnerstvo 16 Italija Francija v z e odji. ramo enc enja in rama. og imi or vovanje v og vovanje v i pisanju žnosti ih in pr . alnih prev T in drug ge za udelež vanju pr ava mo vno udejst vno udejst vor rafije až eja eja obr odji IK Nalo D obliko D pogo biog Razisk vseživljenjskega uč iz or nih e in eno vi z ultur ena bo enja bo rama bodo rama z oc imerja og ale učne ur og ednot enja upna oc enjev . Sk ta v pr edini in na koncu ljučnih medk naliza vr er po usposabljanjih v edek vanje uč vajanjem pr enke oc ih. nim. A rama t enje ed iz oj napr vor vedena na sr og Oc M udelež sv sledila na koncu pr osebnega načr iz iz pr podjetju in zak dogodk ATEK i z DOD evanja vor oda ov ouč vor a met ami imer sk enk ave 8. ategije p raf upinsko delo Str Individualno delo Osebni pogo Sk Biog Individualni pogo udelež Osebna mapa Dialog Študije pr Razpr 17 e in , eljici ojih enc žnosti alneevaž vanjih ne mo žnostmi vi gostit obr ža oje kompet ierar azmislijo o sv ičako , k oje iz ne cilje TE o r ier enja v dr edek eljah, pr edelijo sv ar emeljit anja in uč A - ENO enke t enke opr enke določijo sv vene in k enke se seznanijo z mo evaž žnosti za napr AM VANJE obr Učni cilji Udelež sposobnostih, ž Udelež mo Udelež zaposlit Udelež iz ŽE OGR A OBR rama – og nega i z ier anje o eljici ATEK IZ anja in ar vor alnega, mir ev ev or až OD V až ram obr vi gostit DOD SEBINA PRV ža UV og ami obr enk venega in k vne značilnosti pr va osebne mape va iz ta ovanje in inf od v pr žnostih iz enja v dr 8. 8.1 8.1.1 Teme Osno uv Individualni pogo udelež Izdela Izdela zaposlit načr Svet mo uč e u tu ki, enc avijo ma ič ob e. ipr or ejo torji až sak a dobijo ajo v jezik eljic ev v f ik o nalogo« i jo v , da se lahko vih besed in ati (poudar va) enke pr vit ejo besedilo/ , k enke se nenehno ge za udelež im. vorja azumev ve gostit edsta eber avilno br ža Nalo Udelež pr ppt in jo pr drug Za »domač pr poezijo koncu pouk za nalogo naučijo no pr izgo Udelež spodbuja, da se med seboj in z men spor dr e abi ale e. ale enk etični ati , da eljic eljic . ibajo r emljali elj . Na enak eor sakega og ve gostit vorjenju in ve gostit a besedila ali e bodo elotni t ža . enja edno spr edek udelež ža enil učit ale izpolnjev , s čimer bodo , go ratk ašalnike al c u dr a. ečajih bodo mor a dr ek anju sake ur vnih t vanje uč erjali napr enke bodo dobile pisne in i jih bo oc enke same izpolnili alne vpr enke se bo spodbujalo vne in besede bodo mor nega jezik torji bodo r ev ijo v jezik enje vati na tablo en azumev enjev , ko bodo mor ašalnike ob koncu v vor ter ko Oc M in pr v r pisanju jezik Udelež ustne naloge (k vaje), k Na koncu v udelež oc način bo pot del vpr modula. Udelež go in da se med poukom iz ma Na jeziko biti deja čr vadile tudi pisanje , er vano evanja ov ATEK ouč omet ve ih i bar imer DOD vit ave aba multimedijev ategije p nih besedilvir elo v par upinsko delo enje Str Pozicijsk Individualno delo Študije pr Razpr Dialog Predsta Upor iz D Individualno delo Sk Problemsko zasno uč Projektno delo ti u e lic 8. e. er se ve veda en ti v t ža em v ga dela. e pok eljic zitiv u dr voru o emi v jezik ebujemo v alni sist 18 . , znajo po viti, poda e. ev ti pogost ve gostit žnostmi tr ti v jezik e so pomembne až ža avov. evilk eljic edsta aža emu pogo sakdanji t ater obr u dr zdr ti. ipadnosti in po ednosti in dosežko ost aza o besedilo ti o v ede in št ik ost avili in mo ek pr epr ve gostit i jih ljudje potr vati in opisa ako se pr az in po oje vr ako se izr epr ža akšen je iz e. , k , k u dr , kje so in k ati in pisa . , k eljic vedo sv . e. vi okolici, k tke o sebi v jezik vijejo občut azumejo pr az eljic azumejo eljici. ve gostit ako jih najbolje pr e; r emi v jezik ža e zgodbe enke se naučijo enke se naučijo fr enke se naučijo abec enke se za , k enke se naučijo eljic enke r . enke lahko sledijo pr enke znajo br enke se naučijo enke r enke se seznanijo s pr enke znajo poimeno u dr ebne poda ost ve gostit vi gostit epr ža ža Učni cilji Udelež potr Udelež Udelež Udelež naučijo Udelež gostit pr Udelež odnos Udelež vsakdanji t Udelež dr Udelež institucije v njiho vsakdanjem življenju Udelež dr Udelež Udelež v jezik e ve e e, ve e, eljic ža ža e v eljic e, A az eljic e, eljici – alni ve e, besedišč sakdanjih sakdanjih ve gostit sakdanjih e, jezik dr e, jezik dr ve gostit ža az e, besedišč ža e v v az e v v vini – fr e v v ža ve gostit vi gostit eljic eljic ža ža e, besedišč eljic e vim – fr az em dr eta – fr e, jezik dr e, jezik dr e, besedišč sakdanjih situacijah e, besedišč sakdanjih situacijah sakdanjih situacijah tit az az UČENJE JEZIK edsta ve gostit ve gostit e, jezik dr ve gostit e v v e v v alni sist e v v ža ža ža ev eljic eljic e, besedišč eljic e, besedišč až oje življenje v dr az az sakdanjih situacijah oja družina – fr upnosti – fr 8.1.2 Teme Kako se pr jezik dr situacijah Osebna iden jezik dr situacijah Življenje v moji domo besedišč vsakdanjih situacijah M fr v v M jezik dr situacijah Prosti čas – fr gostit Pomembne institucije v lok sk gostit Izobr – fr gostit Trg dela - besedišč ti e , in ič edloge enke enc sak . ti bodo o nalogo ale napisa rama, in ram avili. , vezne pr te poslale umen og og u bodo v anja, bodo radnjo med ev ge za udelež umen emno pismo až er bodo mor ije dok eljem, da jih bodo lahko oj: ošnjo za službo in ekom pr eden bodo udelež ljučile pr obr Nalo Po pouk dobile domač sic sv - življenjepis - pr - spr Ti tr služili kot ob za nadg pot pr zak iz te dok učit še zadnjič popr a ar ako enk , k , emno ec rama, i az eh og idobile emo tov, nak , spr i so jim bili egled enja až a udelež , k vih sak ti najbolje umen rama, k vajalcu pr i, ali so pr og žna nadaljnja sakega od tr eščine e iz er ijo na napake in tov. vanje uč ti življenjepis až ev vljeni. em pr zor uša napisa enje em ko jim pok umen edsta vajalc Oc Pot napisa pismo in izpolniti obr življenjepisa, v posk kot zna, v omenjenih dok jih pok da ta pr znanje in v pr Naloge pošljejo v pr iz jih opo ponudijo mo izboljšanja njiho dok v, ošnjo za ATEK ih življenjepiso DOD ti dober i drug enje emnih pisem) imer er vano uč evanja ako napisa ov (pr emno pismo in pr 8. ouč omet em, k , spr ih i bar imer ave o t aba multimedijev ategije p ošenj za službo in spr elo v par upinsko delo 19 Str Pozicijsk Individualno delo Študije pr pr Razpr življenjepis službo Dialog Upor D Individualno delo Sk Problemsko zasno gu a in , aj ati ako ako venih vodi za d, .PPT ati ačunalnik . or ave, k ve in nek W vezane z gu dela in tr neta, k e ( ako poisk ako isk ter o. , po ffic , k , k ek in vne upr vati na zaposlit -pošt acije , nacionalni za znajo dele r vne funkcije znajo osno , e es tale ja ur ti aplik . E alnike ti por enke spo enke spo enke se naučijo ablja . enke se naučijo viti in sodelo vanje) acij paketa MS O ablja ija cel), isk žnosti za delo pr talih (npr Učni cilji Udelež se naučijo osno Udelež aplik Ex Udelež in upor udeležbo na nacionalnem tr dela EU Udelež mo upor se pr por zaposlo T vne funkcije net za VE IK anju službe ter ema za pisanje emnega pisma imi si lahko ti in on in druge i isk ater OSNO a a opr elef ablja vni deli in osno ramsk ošnje za službo ave, s k itve anje službe or 8.1.3 Teme Osno računalnik Prog življenjepisa, spr in pr Pametni t napr pomagamo pr Kako upor isk E-st , avi e ipr . izlet enc ost v a bo oji tu ppt in , da pr ma enk or eljici (npr žnost ev o svvit vi znamenit e itn.) ge za udelež a udelež vini v f vi gostit edsta edsta ža Nalo Vsak imela mo pr domo pr dr počitnic im vi enja ža . ater avi zanje ega modula oji dr ipr vanje uč viz, s k i, koliko so se tor pr er eljici in o EU enje ev Oc Na koncu t men kratek k pr naučile o sv gostit enje enje er vano uč evanja vano uč ATEK ov ouč omet ve ih DOD i bar imer vit ave aba muldimedijev ategije p elo v par upinsko delo Str Individualno delo Pozicijsk Študije pr Razpr Dialog Predsta Upor D Sk Problemsko zasno Projektno zasno Izleti 8. . ve ensk eljici. ža i živijo i se i dr ih namen . ve ater žaja ž ža osti. vi gostit ater 20 ža v, k ve, v kža vi dom. vini in v EU ganizacijah, k zadje polo va o dr no o oj no vne znamenit . a dejst nih dogodko oji domo ultur sk ope vinsko dediščino dr macije o or ev in etničnih manjšin. raf vr vijo gla or ultur vino in sv avi k . edsta iseljenc edenja v sv adicijami in običaji dr vinsko in k ipr ebne inf vna geog i pr ojo domo avno in zgodo avic pr avila v ratko pr no dediščino vijo sv vom pr znajo osno . znajo pr znajo nar idobijo potr ultur edsta arst azumejo zgodo e in EU viti k e in lahko na k enke se seznanijo s tr enke pr enke r enke spo enke se seznanijo s pojmom E enke dobijo jasno sliko o politični in družbeni struktur eljic enke sodelujejo pr enke pr enke spo enke spo edsta eljic varjajo z v Učni cilji Udelež Udelež uk Udelež v družbi. Udelež Udelež Udelež gostit Udelež je pr Udelež Udelež Udelež gostit ANJA IN EU i vi ža e vinsk AVA BIV žaj vi enje eljic ža adicije ež DRŽ i polo ope i ensk v družbi sk vr a v dr edenja v dr ve gostit raf eljici in EU eljici in EU ža avni in zgodo eog 8.1.4 Teme Običaji in tr Socialno mr Vloga ž dr G Pojem E Politična in socialna struktur gostit Nacionalni simboli Nar spomenik Pravila v gostit ojno enje . ti enile ojega , da vosti idobijo ilagoditi torjem, vo ušnje . azličnih o pomeni, ako idobljenih e vnicami er simulacija eč r v (t te pr ošnje za ti napisa eč enke oc o nalogo v, da pr oje no a pr oje izk enc ajo samost ) bodo imele venim oglasom). , pr tov. uša enje in oblač . ošenj za službo in umen ojim men er sv macije o k ilagajanjem sv abiti sv emna pisma bodo ti sv or umen oj življenjepis ejo imeti enega samega ta, pomembno je em. vanji in dela eščine a za službo ušnje z vidik enke se mor ti s pr venih oglaso oje dok venih oglaso eda vor za službo t vnem usposabljanju v ge za udelež ale posla atne inf vih dok ale bodo posk vor varja emnih pisem za v umen vr žnost upor obile bodo domač or ošnjo za službo za v ušnje s t ed pr vna podoba, lič oje izk ljučile v sv Nalo Udelež uk življenjepisa, pr spr zaposlit da ne mor dok znajo sv različnim zaposlit Svoje življenjepise službo in spr mor da jim bodo ti lahko podali po njiho D M pr zaposlit izk M (ja za pogo pogo mo znanje in v Po delo podjetju bodo udelež sv veščin in znanj t vk a ako . enk i se oje eno , enju ala emi a ošnje enke ati vanje ti sv vene enju za a za vovati na . ašanja, k ajo ev . a udelež ečajo t acijsk varjale bodo vanj in vor za službo vor enje vno vnicah, k ale bodo tudi vo na delu vnic o enja anja dela. azlične or ilagaja ešile določ dgo eda vnosti, o lič Oc uč Vsak se bo mor deja udejst dela posv isk M pr življenjepise motiv pisma in pr za službo za r zaposlit oglase O na vpr bi r teža Vse udelež se mor udelež pr dela zunanji podobi v ja in oblač pogo ter simulacij pogo službo ov i , vor eti in anje vano evanja vor enk ov azlike). ouč . pogo imer azlični slog ). ) ve (nasv ih i uspešnih in ov za službo vit ave (r vor vah udelež aba multimedijev vnica i ATEK ategije p imer ža az ra vlog (npr i za uspešno iskik elo v par upinsko delo enje ela Str Individualno delo Študije pr (pr neuspešnih pogo za službo Razpr pogo v dr podobnosti in r Ig za službo Predsta tr službe) Upor D Sk Problemsko zasno uč Prik D Obisk DOD ti . gu tno em, zna ošnjo voru epo , pr eščine . vnega vnem okolju gu dela, s vnega mesta). , avijo doda 8. ečne v voru za službo ane iseljenke (na tr . viti na pogo om.) ev v okolici, ami na tr oj življenjepis vnem okolju in o t oj življenjepis edsta vor vne in pr enega delo anju dela. 21 ti sv ako lahko opr aj so se naučile med azmer . avnanja v poslo ušnje in se naučijo pr . i isk no pr ako se na pogo aj delodajalc o določ ako biti motivir oje osno . ljučijo v sv , k , k imer ajne pr edenjem, go , kje in k vnim usposabljanjem v podjetju em, ko se udeležijo delo edeliti, k edenje v poslo ultur o vk vih s t encialnemu delodajalcu emno pismo znajo način r vnem mestu znajo znajo nek i za v . ik avicami in dolžnostmi kot pr ljučiti v k enke se seznanijo z r enke se naučijo viti pot enke se naučijo napisa enke spo enke si izmenjajo izk enke se naučijo vestne in vztr enke se znajo pr enke spo enke spo enke izboljšajo sv enke znajo opr eti in tr za ojimi pr edsta eden začnejo z delo Učni cilji Udelež sv dela) Udelež pr Udelež za službo in spr Udelež (nasv kako se vk Udelež mobing na delo Udelež samo Udelež za službo (z oblačili, v Udelež usposabljanje Udelež pr Udelež ter se naučijo no usposabljanja v podjetju Udelež usposabljanjem, in t ) vor ven. vor eljici in A ošnje za veznosti vi gostit vor za službo G DEL e in ob ža vnih pogojih in plači gu dela vnem mestu TR tona avic emnega pisma, pogo ev v dr anja in nadaljnje anja in v EU) –pomembne , pošiljanje življenjepisa, ev va ati z delodajalci (odgo až eotipi na tr ve na delo OP NA vi biv ava življenjepisa, pr vno usposabljanje v podjetju er vnem mestu obr ža ljučnega pomena, da si deja vnega bon eža ST azumev ipr emnega pisma V veni oglas , pogajanja o delo i in st anje iz anje po usposabljanju macije in dejst ve poslo vna zakonodaja – pr a na delo vcev in delodajalc ava na delo vno usposabljanje v podjetju or ošnje za službo in spr encialne t žnosti elo elo cenjev 8.1.5 Teme Trg dela (v dr inf Za uspeh je k Osno Kako se spor na zaposlit pr za službo Pisanje in pr službo in spr Predsodk Pot D dela EU Kultur Nadaljev mo Kako se obleči in naličiti za pogo Pripr D O , vedbe eščinah ejo vnosti. vezane vnostih, ako bodo vež edelijo ojih v , k oške iz i so po ih deja o, na e , k vile širši ja a (opr radiv enc edsta omocijsk ačunajo str azmislijo o sv er se odločijo se naloge o pr opijo v stik z gosti, se enke r ultur ge za udelež ušnjah t ganizacijo dogodk ram, st avijo oglasno g ojo k og zanimajo o pr ipr vedejo dogodek). Nalo Udelež in izk sv Prevzamejo v z or pr po pr stike z mediji, izr iz a, tiv vnosti acijske a ja enja a medijske eščin a v ganizacijske vedba in učinek , or vanje uč a iz a z vidik azalnik enk (lastna inicia enje ritosti in odziv etnosti, komunik ejansk Oc D dogodk pok bosta k udelež podjetnost spr veščine itn.) a ATEK rožk DOD evanja ouč . 8. ategije p oda študijskega ket , kolikor jih je v Str M aktivnostter ept i 22 avi ipr oliko oseb om nega i pr a (konc ept ebno omocijsk anje t abnost in in ultur , pr ev ev a. aj je potr enc , k a. nega dogodk žno upor znajo vedbo medk vno sodelujejo pr ultur a udelež nega dogodk emljena za pouč ečjo mo enke se seznanijo s konc avo in iz a. vedba dogodk ultur enke spo enke deja ipr vedbi medk rama, izbir t, iz og vlja najv Učni cilji Udelež medk Udelež za pr dogodk Udelež in iz pr načr i , optimalno opr ar zagota elja, v (akcijsk , a VA IN PRIPOMOČKI: upini), k enke , TURNI DOGODEK v tno nih dogodko , t z blokom papirja, rožek? rama dogodk a i: ačunalnik za učit , i za udelež CD i k ultur og ati dogodke eč 15 v eni sk or L dna bela tabla, a. MEDKUL ev pr UČNA SREDST e, ipomočk enosni) r ojekt ojekcijsko pla vic vni papir edelit ganizacija dogodko (pr računalnik pr pr standar tabla flipchar bar bar lepenk upini (najv • • • • • • • • • 8.1.6 Teme Kaj je študijsk Namen medk cilj) Opr Or Kako oglašev Izvedba dogodk 8.1.7 Običajna učilnica za 15 do 25 oseb sk Učni pr Beležke 23 24 Projektni partnerji: Ljudska Univerza Nova Gorica (LUNG)-Slovenija, Cooperativa Orso s.c.s.-Italija, Adice-Francija, Pučko otvoreno učilište Zagreb - Hrvaška, Mozaik Kültür Eğitim Gençlik ve Doğa Derneği-Turčija