PRIMORSKI dnevnik » Mčel izhajati v Trstu ni™’8 '945. njegov „,™hodn'k PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. r-■ — h™ '943 v vasi Zakriž Rod Cerknim, razmnožen "* Clkl°stil. Od 5. do 17. »Ptembra 1944 se je ti-u 'l8k8mi < Doberdob« •Bovcu pri Gorenji Trebu- '8. septembra J,..44 do t. maja 1945 v '*«m, .Slovenija, pod •“iškim pri Idriji, do 8. _ 10 '945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izila za-S* številka. Bil je edini »kem partizanski DNEV-* v zasužnjeni Evropi. pnmorsk M dnevni •n C. PoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 258 (11.674) v:> Trst, četrtek, 3. novembra *P 559 (4 linije) I5723 Pogovor med sprtimi stranmi v konstruktivnem duhu Kljub težavam in nesporazumom se konferenca o Libanonu nadaljuje so^;NEVA — Kljub težavam in ne-ca azuniom. se ženevska konferenci 0 Libanonu nadaljuje. Komisija, mor°i 0 ^men°vaii v torek in ki bi istzv, določiti, katera je «libanonska Sp Yemost», je v velikih težavah in kršt^ *x> i)rv* seji razšla brez kali#.,,!;??1101* rezultata. Vodja druzov ločit v vsekakor vztraja pri do je v' libanonske istovetnosti, kar da fpfi>rVl P°Soj za nadaljevanje kon-erice 4^^. sestavljajo predstavniki jn . . stfani, ki so prisotne v Ženevi svoio m°ra^a predložiti prve sadove zultl.f dela že včeraj zjutraj. Re-bitj ' t.... zasedanj pa bi morali ban.,LZ, ^išče za razpravo vseh li-bannU u h vPrašanj od izraelsko - li-Segli 17 a sporazuma, ki so ga do-Vqj '■ maja do položaja Libanona sti .,n0!?u z drugimi državami, še zla-rali KHbskifni' Poleg tega pa bi mo-,lzhodišče tudi za morebitne sprem ““ouisce iuai za morcDime let^ igjj , .ustave ter sporazuma iz živi ' ” sint reds da je bilo zasedanje posebne leta lUd-l c LCi opuiu/.um,i 1“ neva kl Je vixlilo vsega politična z'vljenja v državi. s0 tiskovni konferenci pa dalj [Travniki sprtih strani pove- dokum^' usPešno in da je izdelala ki ° ^libanonski istovetnosti*, javdf Sa.za sedaj • Kaze na. da ne bodo še ob da je komisija ugo tovila, da je Libanon arabska država in da torej ne more in sme imeti nobenega odnosa z Izraelom in bi bil sporazum z Izraelom potemtakem neveljaven. Komisija bo nadaljevala z zasedanji danes popoldne. O pripravljenosti predstavnikov vseh strani, da konstruktivno prispevajo k iskanju sporazuma priča dejstvo, da ima sirski zunanji minister Kadam v programu za prihodnje dni celo vrsto dvostranskih pogovorov z drugimi predstavniki. Včeraj so zabeležili tudi incident, ko Sulejman Frangie ni dovolil švicarskim varnostnim silam, da ga preiščejo in ga policija ni hotela spustiti v hotel Intercontinental, kjer se odvijajo pogovori. Moral je poseči predsednik Amin Džemajel, da so Frangieja končno spustili v hotel. Tudi to posredovanje za vprid enemu največjih sovražnikov družine Dže majel priča o konstruktivnem vzdušju na ženevski konferenci o Liba nonu. Ameriški marinci zelo strogo nadzorujejo ceste, ki peljejo k njihovim oporiščem saj se lxi.ji.jo ponovnih atentatov (AP! Čeprav dokončni sklep haj ?£ Potrjena težnja po ohranitvi depozita Vrsta jugoslovanskih časopisov jo objavila vest, da je član zveznega iz vršnega sveta Jon Srbovan med razpravo o razvojni politiki v prihodnjem letu v odboru za družbenoekonomske odnose zvezne skupščine SFRJ iz ja vil, da bo depozit za potovanje v tujino verjetno veljal tudi v prihodnjem letu. Dejstvo, da pri zveznem izvršnem svetu tako menijo izhaja tudi iz stališča, ki so ga navedli v odgovoru na delegatsko vprašanje de legatke lrine Usodi v zveznem zboru. V odgovoru so napisali, da v tem trenutku ni mogoče delati novih izjem pri obveznostih za plačilo depo žita. Usodi jeva se je zanimala za možnost, da bi lahko starši študentov, ki študirajo na Madžarskem brez depozita obiskovali svoje otro ke v primeru bolezni. Odgovor zve znega izvršnega sveta tudi pravi, da pripravljajo analizo izvajanja uredbe o depozitu, s katero bodo proučili vse dosedanje zahteve in pripombe občanov. V odgovor je še rečeno, da je število zahtev za oprostitev plačila depozita veliko in da je treba do teh zahtev zavzeli dokončno stališče. Iz vsega tega bi lahko sklepali, da obstaja težnja po ohranitvi depozita tudi v prihodnjem letu, da pa ni iz ključeno, da bi novi odlok, ki ga morajo sprejeli pred koncem leta, vseboval nekatere spremembe v primerjavi z lanskim. Vest o nameravanem podaljšanju veljavnosti odloka o depozitu naše narodnostne skupnosti sicer ni pretira no presenetila, a je kljub temu vzbudila razočaranje in obžalovanje. NA 5. STRANI Nobenega sklepa o kriznih bazenih RIM — O kriznih bazenih ni še nobene odločitve. Ministri za proračun Longo, za državne soudeležbe Darida, za industrijo Altis-simo, za delo De Michelis in za vprašanje Juga De Vito so se sinočj razšli brez dogovora o razdelitvi 7 tisoč milijard, ki so namenjen kriznim področjem. Ministri se bodo ponovno sestali prihodnji teden, najverjetneje v sredo, vendar ni izgledov, da bi v tako kratkem času dosegli sporazum. Kot znano, sta za vključitev v seznam kriznih bazenov zainteresirana Trst in Tržič, morda pa tudi vsa goriška pokrajina. anes nov vladni odlok 0 odpustu za črne gradnje Verini n ~ Lraxijeva vlada bo danes PorY°vno odobrila odlok o čeno' H za črne gradnje. Ni izklju tiatjj ' ,c': na nikogaršnjem ozemlju mejne-'“dikatj cp,z,a Pešce v Škabrijelovi ulici bodo goriški rilr)dikalis,j . CISL in UIL skupaj z jugoslovanskimi “kaz tec-i P!nredil' množično mirovno manifestacijo v «°Vezujejo' ,.ka*t0 državi z različno politično ureditvijo ? širje„ ^upna prizadevanja za mir in sodelovanje. 7kJa v Linhr arinega zadiha bo podobna manifesta-.j ['ali italiia a?'.’ na kat<>ri se bodo prve dni leta 1984 e;|Vej, Janski, avstrijski in jugoslovanski sindikalni Stilist Ottavio Missoni letošnji dobitnik «zlatega sv. Justa» NA 4. STRANI Na openski postaj*! zaplenili trideset kilogramov marihuane NA 5. STRANI SOCOF že buri duhove RIM — Včeraj, na prvi dan plačevanja novega dodatnega davka na stanovanja SOCOF, se je marsikje zataknila. Potem ko so časopisi v zadnjih dneh obširno pisali o tem, da je moč od 2. novembra dalje plačati prvih deset dvanajstin davka SOCOF za letošnje leto, se je marsikdo včeraj zaman podal na poštni urad: obrazcev namreč marsikje še ni. Seveda davka ni mogoče plačati s kakršnokoli poštno položnico, ampak samo s položnico «MOD, CH.8-BIS AUT SCF», ki bi morala biti na razpolago brezplačno na poštnih uradih. Vendar pa teh položnic ne bo tiskala poštna uprava: zakaj naj bi jih le. ko pa gredo davki v občinske blagajne. Natisniti jih morajo torej občine in brezplačno razdeliti poštnim uradom, kjer bodo na razpolago davkoplačevalcem. Pa ni to edini problem. Položnico bo treba natančno izpolniti in nihče ne zna na pamet vseh podatkov: torej, pojdi na pošto po položnico, vrni se domov, izpolni jo in nato zopet na pošto, da boš davek pošteno plačal, če pa nočeš dvakrat na pošto, moraš imeti pri sebi obrazec 740 in verjetno še kak drugi dokument. Pa tudi to še ni vse. Na pošti bodo verjetno (tako vsaj domnevamo) poznali številko tekočega računa domače občine. Tisti srečneži, ki imajo nepremičnine tudi v drugih občinah, pa si bodo morali pomagati kar sami: davek SOCOF je treba namreč plačati tisti občini, v kateri se nahaja ne premičnina, ne glede na to, kje stanuje davkoplačevalec. Številke tekočih računov vseh italijanskih občin so bile sicer objavljene v Uradnem listu, pa kaj, ko poštni uradi tega -tako pomembnega dokumenta nimajo. Tako, da se bo še zgodilo, da kdo, kljub dobri volji, davka ne bo mogel pravočasno plačati . . . Saj v dobro voljo italijanskih davkoplačevalcev vendar ne bomo dvomili! Razprava o gospodarski in mednarodni politiki Vodstvo KPI obsoja Craxijevo politiko V zvezni skupščini SFRJ razprava o osnutku resolucije za leto 1984 RIM — Vodstvo italijanske KP se je včeraj sestalo, da bi razpravljalo o gospodarskih in mednarodnih vprašanjih, ki bodo danes na dnevnem redu zasedanja poslanske zbornice ter ministrskega sveta. Najvišji organ KPI je tudi sklical centralni komite partije, ki se bo sestal po upravnih volitvah v Neaplju, Reggio Calabrii in Gornjem Poadižju, da bi še poglobili vprašanja, o katerih so razpravljali včeraj. Vodstvo KPI je predvsem dokaj o-stro obsodilo Craxijevo vlado, kot izhaja tudi iz članka, ki ga Gerardo Chiaromonte objavlja v glasilu partije «Unita». Komunisti trdijo, da jc predsednik vlade Craxi zgolj sredstvo v rokah krščanske demokracije, katere politiko dosledno izpolnjuje. Nič manj kritični niso komunisti do De Mite, medtem ko so mnogo bolj prizanesljivi do leve struje KD, tiste, ki se sklicuje na stališča Zacca-gninija in ki se je na zadnjem shodu v Chiancianu izrekla za trdnejše odnose s KPI in za bolj odprt spopad s socialisti. Kar zadeva vprašanja zunanje politike zahteva KPI umik italijanskih vojakov iz Libanona, kar je po njihovem mnenju prvi pogoj za uspešen izid pogajanj. Mirovna sila v Libanonu se je, trdi senator Pecchioli, prelevila v sredstvo v rokah predsed nika Džemajela. Ni jasno, če se je komunistično vodstvo ukvarjalo tudi s spremembami v političnem tajništvu partije, spremembe, ki bodo prav v kratkem na dnevnem redu. Tako bi Aldo Tortorella, ki sedaj odgovarja za kulturo pri KPI, moral sprejeti dolžnost koordinatorja tajništva in bi postal skupaj s Pecchioli jem namestnik tajnika Berlinguerja. Namesto Tortorelle bi kulturno politiko pri partiji sprejel Occhetto, ki sedaj odgovarja za vprašanja Juga. Po volitvah bi ta resor šel sedanjemu tajniku KPI za Kampanijo Bassolinu. V tajništvo bi moral stopiti tudi tajnik KPI za Sardinijo Angius. Opazovalci ugotavljajo, da gre za spremembe, ki bi močno okrepile položaj tajnika Berlinguerja. R. G. BEOGRAD — Zvezni zbor skupščine Jugoslavije je včeraj razpravljal o o-snutku resolucije za leto 1984. V razpravi so poudarili, da so poglavitne usmeritve iz osnutka resolucije jasne in sprejerrVjive. Vendar, v kolikor naj bi resolucija pomenila tudi izvajanje dolgoročnega programa stabilizacije, morajo obstojati količinski kazalci in bilance. Poleg tega so opozorili, da reševanja poglavitnih razvojnih vprašanj ne moremo izvajati na star način. Dosedanja praksa nas ne bo pripeljala do stabilizacije, so menili delegati. Zmedo povzročajo tudi nekatere usmeritve s področja socialne politike, ker zanemarjajo družbenoekonomsko in razredno bistvo politike življenjskega standarda. Največ je število delavcev meni, da gremo z gesli o dajanju miloščine delavskemu razredu, ki je na ob asti, samo globlje v prepad gospodarske krize in povzročamo splošno sociali- zacijo nedela in izgub v gospodarstvu-Politična in gospodarska vodstva n10! rajo ustvariti pogoje, da bo in1® vsak za delo sposoben človek zaposU' tev in da ne bo odvisen od pomoči-Ker niso zagotovljeni nujni pogoji za zdravo gospodarjenje, ponujamo oeW de avskega razreda žaljiv in ponizU' joč status, med drugim tudi preko socialnih kart. Navaditi se moramo, je bilo rečeno, da bomo zamenjali tiste, ki niso u-pravičili zaupanja in pričakovanj®-Nikakršni razlogi ne bi smeli zadržfj vati ljudi na položajih, če oblast, jo vodijo ali za katero odgovarjajo-ne dajejo rezultatov. Lahko so zc zvesti in pošteni ljudje, toda, če n pokažejo rezu tatov, jih je treba za menjati so rekli v včerajšnji razpra o gospodarski pol itiki za leto 1984. □ GENOVA — Prodaja krizantem je na sanremskem trgu letos preseg dve milijardi lir prometa. Skupno s prodali 7 milijonov krizantem, tošnji obračun se ne razlikuje lanskega, če izvzamemo dejstvo, so letos prodali vse krizanteme. Vprašanje o devalvaciji dinarja BEOGRAD — Delegat v zveznem zboru Batrič Jovanovič je zahteval od ZIS, da pojasni, s čim opravičuje devalvacijo dinarja v obdobju od avgusta lani do avgusta letos povprečno za okoli 95 odstotkov ker je to za 2,6-krat nad resničnim padcem vrednosti dinarja v Jugoslaviji oziroma domačo inflacijo. Relativno intenzivnejše spremembe tečaja dinarja v tem letu, je rečeno v odgovoru ZIS, so posledica prizadevanj, da bi dosegli načrtovane plačilnobilančne cilje v letu 1983 in v naslednjih letih. Na podlagi ocen krajšega obdobja je mogoče sklepati, da gremo s temi spremembami pred spremembami v relativnih cenah. V odgovoru je tudi rečeno, da pripravljajo obširnejše gradivo o pozitivnih in negativnih straneh politike tečaja dinarja v letu 1983, ki ga bodo delegatom v skupščini poslali hkrati s predlogi dokumentov gospodarske politike za prihodnje leto. Pred parlamentom sporazum o sodnem sodelovanju med Italijo in ZDA RIM — Vlada je včeraj predložila poslanski zbornici zakonski osnutek (podpisniki so ministri Andreotti, Mar-tinazzoli in Scalfaro), ki ratificira1 sporazum o sodelovanju med Italijo in ZDA na sodnem področju. Sporazum pa je važen predvsem zaradi tega, ker omogoča državama, da »izročita® ena drugi razne zločince, ubežnike itd. V zakonskem osnutku je izrecen poudarek na tem, da organiziran kriminal zadobiva čedalje hujše razsežnosti in zato je mednarodno sodelovanje držav na tem področju nujno, da se zajezi to sodobno zlo. Ena izmed pr vih žrtev tega meddržavnega sodelovanja bi moral biti prav Michele Sin Iona, znani bankir, o katerem teče ta čas v Italiji sodna obravnava, a tudi v ZDA je obsojen na 25 let zapora zaradi bankrota. Jasno je, da izdelava sporazuma ni bila enostavna, kajti treba je bilo u-skladiti različne pravosodne zakone in člene, na koncu pa so vendarle izdelali tak tekst, ki zadovoljuje tako ZDA kot Italijo. □ RIM — Sindikati nameravajo odločno vztrajati pri zahtevi po preštevanju decimalk za obračun dra-ginjske doklade. To so sklenili včeraj na zasedanju tajništva enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, kjer so tudi dopustili možnost, da bi, seveda ob jasnih jamstvih, ponovno razpravljali o vprašanju premične lestvice. Drago Mirošič na obisku v Kopru KOPER — Generalni konzul SFRJ v Trstu, D. ago Mirošič se je v spremstvu vicekonzula Nevenke Kovačič v sredo mudil na delovnem obisku v Kopru. Pogovarjal se je na koprski občinski skupščini in na obani konferenci SZDL, obiskal pa je tudi uredni štvo koprskega radia, TV studia in Primorskih novic. Popoldne se je z aktivom novinarjev pogovarjal o jugoslovansko - italijanskih odnosih. Danes in jutri stavka zdravnikov Razprava o znanosti v slovenski družbi RIM — Po včerajšnjem sestanku z ministrom za zdravstvo Deganom so družinski zdravniki, pediatri in specialisti, ki so zaposleni v ambulantah KZE potrdili 48 urno stavko, ki bo danes in jutri. Nekoliko različno stališče so zavzeli specialisti, ki so z raznimi pogodbami vezani na splošno zdravstveno službo in ki bi se morali danes odločiti, če pristopijo k stavki. Razgovori med ministrom za zdravstvo in številnimi sindikalnimi orga nizacijami zdravnikov, ki delajo- ali sodelujejo s strukturami KZE, se torej niso začeli najbolj ugodno. Minister je namreč predlagal, da bi z vsako kategorijo posebej obravnavali «odprta vprašanja®, ki se v glavnem vsa nanašajo na gospodarski vidik delovnega odnosa ah konvencij. Toda predstavniki zdravniških sindikatov so tak pristop odločno za vrnili, razen zastopnikov »zunanjih specialistov®, ki so bili mnenja, da se lahko šple po nadaljnjih razgovorih določneje izrečejo. Precej protestov med zdravniki je izzvala ministrova potrditev stališča vlade, da bi ostali prejemki zdravnikov zamrznjeni do 30. junija 1985. O tem niso soglašali tudi nekateri predstavniki voljenih organizmov, ki so sc ude leftili včerajšnjega triurnega srečanja. Na sestanek so namreč prišli tudi predstavniki deželnih svetov in združenja italijanskih občin, ki so soudeležene pri upravljanju posameznih krajevnih zdravstvenih enot. Danes in jutri se lahko vsakdo- samo telefonsko- obme na lastnega zdravnika in to izključno v nujnih primerih. Zdravniki so po včerajšnjem sestanku še poudarili, da jemljejo stališče ministra kot izredno negativen odgovor na njihove zahteve in bodo zato še poostrili oblike nadaljnjih sin dihalnih akcij. LJUBLJANA Med številnimi vprašanji, ki so jih obravnavali na včerajšnji seji delegati vseh zborov slovenske skupščine, zasluži posebno pozornost razprava o položaju zna nosti v slovenski družbi in o nekate rih vidikih mednarodnega sodelova n ja. Razprava o prvem se je razvila ob sprejemanju zakona o znanstvenora [ziskovalni dejavnosti in sicer ob osnovnem vprašanju: zakaj se je znanost znašla na robu družbe? To dejstvo povzroča resno zaskrbljenost, da bo slovenska ustvarjalnost občutno zaostala za svetom. Delegati so drug za drugim naštevali posamezne težave, s katerimi se soočajo znan slveni delavci: od zapostavljanja inovativne dejavnosti, prek odcenjeva nja znanosti v najrazličnejših okoljih do omejevanja sredstev namenjenih znanosti in uvozu znanja. Celo vrsto let tisti, ki so sprejemali odločitve niso upoštevali izsledkov zn0”°*„j kaj šele, da bi povabili znanost n sodeluje pri njihovem oblikovani j Delegati so opozorili, da je Pn čas, ko je treba ugotoviti, da v ^ slotisočglavi administrativni in pravljalski stroj ni več kos no razvojnim vprašanjem. j. V prizadevanjih, da bi tudi na P ročju mednarodne politike Pr™f°veri-čimvečjega podružbljanja je s‘° j. ska skupščina razpravljala o latih zadnjih treh pomembnih mvT. narodnih zasedanj in sicer o < ■ hu neuvrščenih, 0. Unctadu in dridski konferenci o varnosti in „ delovanju. Delegati so poudaril’, r men neuvrščenih pri uresničena^ sklepov omenjenih konferenc in ,R. va podčrtali, da je za mir in s ^ lovanje v Evropi bistvenega PoTr ^ vztrajati pri politiki odprtih zagotovitvi enakopravnosti naro manjšin. Razprava o 3. delu Dedijerove biografije BEOGRAD — Koordinacijski odbor RK SZDL Srbije za oznamovanje in ohranjanje imena in dela tovariša Tita je razpravljal o izdaji tretjega dela knjige novi prispevki za biografijo Josipa Broza Tita Vladimira Dedi jera. Odbor se je seznanil s stališči pristojnih organov založniške organizacije Rad, ki naj bi knjigo izdala, ter z mišljenji in pripombami dveh recenzentov, dr. Dušana Bilan-diža in dr. Andreja Kirna. Delegati organov in organizacij, ki sestavljajo odbor, so bili mnenja, da pri Radu lahko nadaljujejo priprave za izdajo tretjega dela knjige o Titu, vendar samo, če bodo upoštevali in spoštovali bistvene pripombe recenzentov ter jih tudi vnesli v besedilo. Na seji so poudarili, da želijo pomagati pri pripravljanju izdaje, zato so izdajateljem svetovali ! naj konč no besedilo pošljejo odboru v zvezni konferenci, ki naj bi ♦bil v tem posebnem primeru najbolj primeren za zadnjo sodbo o tej knjigi, (dd) Špiljak in Ceausescu pozitivno ocenila odnose med Romunijo in Jugoslavijo BUKAREŠTA — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je včeraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk v SR Romunijo, na povabilo generalnega sekretarja KP Romunije in predsednika republike Nico-laa Ceausescuja. V Bukarešti so se včeraj že začeli uradni jugoslovansko romunski pogovori, na katerih so izmenjali mnenja o notranjem razvoju obeh držav in o nekaterih dvostranskih vprašanjih. Predsednik Ceausescu je opozoril na tradicijo tovrstnih pogovorov, katerih temelje so postavili med zelo pogostimi srečanji predsednika Tita in romunskega predsednika. Ceausescu je ugodno ocenil jugoslovansko - romunske odnose, vendar je rekel, da zaostajajo na gospodarskem področju in sicer zlasti po letu 1980. Po njegovih besedah bi bilo treba tako stanje popraviti. Mika špiljak je potrdil pomen tradicionalnih srečanj na na j višji ravni in opozoril, da je izmenjava mnenj v sedanjih zapletih mednarodnih razmer obojestransko koristna. Gostitelje je seznanil z razmerami v Jugosla- viji in opozoril na nekatere težave, posebej v gosP stvu, zaradi česar Jugoslavija sprejema dolgoročne bilizacijske ukrepe. ., ® oSla' hrvaške narodnosti v Romuniji ter romunske v J jaVjji. viji, kar prispeva k zbliževanju narodov v ru,^-Glede dvostranskega sodelovanja je predsednik v. sescu opozoril na nekatere možnosti rasti obsega b ne menjave v naslednjih letih. Zavzel se je za judu ^ sko kooperacijo, posebej na piodročju petrokemije 1 . t(>v-jedelništva, kot tudi za skupno gradnjo večjih obj na. Ceausescu tudi meni, da so dobri pogoji za skupe stop na tretjih tržiščih, (dd) Že s prihodnjim šolskim letom reforma osnovne šole v Italiji? RIM — Učni načrti italijanskih osnovnih šol bi lah ko «doživeli» s prihodnjim šolskim letom vrsto sprememb, kakršne narekuje pač posebna ministrska komi sija, ki ji je predsedoval podtajnik Fassino in ki je tri leta delala okrog tega projekta. Zaključno poročilo bodo v teh dneh izročili ministru za šolstvo, ki ga bo dal v pretres vsedržavnemu ministrskemu svetu. Podtajnik Fassino, ki je opisal vsebino zaključnega poročila, je dejal, da je ob le-tem delalo 60 izvedencev, ki so bili razdeljeni na lingvistično in logično matematično podskupino. Posebno pozornost so namenili vprašanju verske vzgoje v osnovni šoli, to pa je treba o-bravnavati z zgodovinsko-kultumega vidika in ne iz konfesionalnega. Skratka, konfesionalnost naj bi bila fa kultativna, v tem smislu pa bi poučevali samo posa- mezni duhovniki. Načrt predvideva tudi raznovrstna učna območja,' kar je v nasprotju s tradicionalnim poučevanjem. Ta nova območja bi bila zemljepisno, glasbeno, psihomotorično, vizuelno (risanje, slikanje, fotografija), tehnološko. Veliko pozornost so posvetili tudi jezikovni vzgoji, ki predvideva uvedbo enega tujega jezika, in sicer ne na podlagi slovnice, ampak igre. In še naprej: vključiti handikapirane otroke, za katere bi skrbelo specializirano osebje; univerzitetna izobrazba učiteljev; trajanje pouka naj bi bilo primerno starosti otroka; ustanovitev enega razreda vrtca na osnovnih šolah, namesto znižanja «šoloobveznosti» na 5 let, s čimer bi vključili v šolski proces tistih 25 odstotkov otrok, ki še ne obiskujejo otroških vrtcev. Draga pot do učenosti Kdor ima otroke na univerzi bo letos moral seči prav ur, v žep, saj bo treba odšteti za vpisnino in razne učbenike več kot 300 RIM seveda na državnih univerzah. Med humanističnimi in znanstvenimi >®^nic0 tami ni velike razlike. Ob vpisu bo študent moral predložiti tudi P?0^ i& prvega obroka vpisnine (49.000 lir za humanistične fakultete in , • znanstvene). Drugi, tretji in četrti obrok (31.500) so enaki za vse fa . Jo in jih je mogoče plačati istočasno ali pa do 31. januarja (drugi obrc1 31. marca (tretji obrok) ter 30. aprila (4. obrok). Študent, ki ne bo «P teh datumov bo moral za vsako zamudo plačati 1.000 lir globe. ^gii, Do 5. novembra imajo študentje čas, da zaprosijo za oprostitev a ^niče lahko dokažejo, da so iz manj premožne družine ali da so posebno z. Za oprostitev lahko zaprosi tisti, ki je opravil zrelostni izpit z nairnaJ>JeV,
<*r^av (članice zahodnega za-traln Va’ varšavskega pakta in nev ra, a *®r neuvrščene države) začeli o k([t 'i 0 bistvenih vprašanjih in ra/nrava končala dokaj hitro, najbrž če K-' nov°mbra ali pa kvečjemu 15., 1 se kaj zataknilo. Predl>S*e'* bilo slišati veliko idej in mat0°^ov — je izjavil eden od diplo-ProHiV,7~ ^Pisane dokumente pa so oiuni- e zahodne države in Ro-■n mfV ^aibrž pa bodo neuvrščeni v ri0?/tr'a*ni predložili svoje predloge nekat ^no^' pa čeprav je opaziti bolj tera. razhajanja, saj se Švica °stainagiba k stališčem zahoda kot žave * novt,ra*ne in neuvrščene dr 0 vesteh, ki so doslej pronienile skozi zid molčečnosti, ki obdaja konferenco, je med udeleženci srečanja v Helsinkih nekaj bistvenih razlik. Zahod se na primer zavzema za tesno povezavo med konferenco o razoroži tvi v Evropi in konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, češ «vsak napredek na področju vojaške varnosti je možen le, če pride do podobnega napredka tudi na področju človeških stikov*. Vzhod pa bi s svoje strani raje strogo ločeval konferenci. Prav tako pomembno vprašanje, ki je v teh dneh v razpravi je morebitna prisotnost tistih sredozemskih držav, ki ne sodelujejo na konferenci o varnosti in sodelovanju. Za njihovo navzočnost se zavzema zlasti Malta. Končno je v teh dneh v Helsinkih v razpravi koledar dela konference o razorožitvi, razpravlja se o postop ku za predlaganje resolucij, za vnašanje morebitnih popravkov in o u resničevanju morebitnih sklepov. Nekatere države so mnenja, da bi morala biti razprava v Stockholmu zelo konkretna in se zato zavzemajo za jasno določen koledar, v katerem naj bi vsakemu problemu odmerili do!o čen čas, drugi pa si želijo bolj prožen program. Namen konference o razorožitvi v Evropi, ki se bo začela, kot rečeno, 17. januarja v Stockholmu, je omejiti možnost vojaške konfrontacije v Evropi. V bistvu bo Stockholm postal po Ženevi in Dunaju (kjer je govor o ev roizstrelkih in o omejevanju tradicio nalne oborožitve) tretji evropski fo rum, na katerem bo govor o jedrskem orožju. Njegova važnost je pred vsem v spodbujanju dialoga med blo koma, še pomembnejši bi postal pa v primeru, da bi dogovarjanje na Duna ju in v Ženevi spodletelo. Konferenca o razorožitvi bo pote kala v dveh fazah; med prvo, ki naj bi se končala predvidoma v novembru 1986. leta, bodo oblikovali ukrepe, ki naj bi zmanjšali možnost konflikta, v drugi fazi, ki bo na Dunaju in ki bo sovpadla s tretjo konferenco o varno sti in sodelovanju (prva je bila v Beo gradu, druga pa se je končala letos poleti v Madridu) pa naj bi načeli problem razorožitve. Japonski premier Nakasone oklical predčasne volitve TOKIO - Japonski predsednik vlade Yasuhiro Nakasone je včeraj sklenil razpustiti parlament in oklicati predčasne politične volitve, ki naj bi bile predvidoma še pred koncem leta. Presenetljivo vest so potrdili izredno zanesljivi viri, potem ko je Nakasone dal še eno izjavo, da politična kriza ni še dal Kemal Atatiirk, soočili predvsem vojaki SVel za ^Puikom prave opozicije, namreč nacionalni Uojaških ,)a.rnosf' fct ga sestavljajo najvišji predstavniki skih volt’ n' dovolil, da bi se aktivno udeležili nedelj Predsta'1?- '^b razpisu volitev maja letos so razni Puvlfati nt*' izpuščenih političnih strank, začeli usta i osn,JT: vseBa je takrat nastalo 15 strank. Teda Sod, jjj 1 določil nove ustave volilnega zakona in predpi hiranje Ureiai° nastajanje strank, tisk in splošno infor-Tap' -Jf Varnostni svet izločil vse razen treh. Uteci pr lfJdo turški volivci 400 članov parlamenta izbrali ^Petaijttavniki strank, ki v bistvu podpirajo vlado ^ac*onal'lc-nana Murena. K volitvam so bile pripuščene: °?neral ™t!ona demokratska stranka, ki jo vodi upokojeni JJdnejš; urPut Sunalp; Domovinska stranka, njen naj-Necde/re<^tawi’k že Turgut Ozal in pa Ljudska stran Strani ki je bivši član sedanje vlade. ar°bem 2 niso Pripravile volilnih programov, saj r ®ki razvo°.dujejo iste cilje, ki sta predvsem gospodar °°siajayJ ln ustalitev notranjega položaja. Vsekakor pa 1 med formacijami razlike; Nacionalistična de- mokratska je najbližja pozicijam vojaških vrhov, Ozalova stranka je predstavnica gospodarstvenikov in kapitala tu di pomembne zaradi vloge, ki jo je Ozal odigral v «gospodarskem preporodu^ od leta 1980 dalje; in končno naj bi Ljudska stranka predstavljala nekakšno lojalno opozicijo režimu. Vsi pa se v načelu strinjajo naj bi vojska tudi po volitvah posredno ostala na oblasti. Sicer pa si je ta že predhodno zagotovila nadzor nad vsem dogajanjem: Tur čija je namreč predsedniška republika, general Evren je bil za sedem let izvoljen za predsednika z velikimi poobla stili, istočasno pa bo nacionalni svet za varnost nadziral zakonodajno in izvršno oblast. Novembrske volitve se bodo torej odvijale v okviru omejenega političnega pluralizma, kar je lahko uvod v širšo demokratizacijo ali pa le potrditev in uvrstitev na stalega položaja. General Evren je od 12. septembra 1980, ko so z udarom odstavili desničarskega absolutista Demirela, ravnal precej previdno. Zatiranje notranjih opozitorjev je bilo sicer neusmiljeno, eksekucije so bile na dnevnem redu, zatiranje vsakega disidentskega glasu izjemno ostro; še danes je v turških ječah nad 30 tisoč političnih zapornikov. Zaradi lega je bil novi turški re žim tarča ostrih obsodb predvsem s strani članic EGS, ki so zato Turčiji nakazovale nižjo denarno pomoč. Preko teh vprašanj pa je navadno šla vlada ZDA, ki je predvsem cenila velik napredek v gospodarstvu. Še zlasti pa so Z DA upoštevale strateško pozicijo Turčije in menile, da je notranja pomiritev države nujna. Pri tem se je Kenan Evren izkazal, kar mu priznavajo tudi notra nji in zunanji oporečniki. Prav zaradi terorizma in splošnega kaosa, ki sta vladala za časa Demirela, naj bi vojska tako previdno «popuščala» demokratičnim svoboščinam. . . Kljub utesnjenosti osebne svobode, v kateri žim, pa kaže, da povprečni turški državljan nadvse ceni pomi ritev notranjega položaja. Hkrati pa je prepričan, da trenutno nima široke politične izbire, če je 73% volivcev še neodločenih. Vsekakor pa bodo morali vsi izbrati, kajti volijna udeležba v Turčiji ni pravica, temveč dolž nost. Strahote potresa Po celem področju, ki ga je v nedeljo prizadel hud potres, sc nadaljujejo reševalne akcije. Po uradnih podatkih naj hi hilo vseh žrtev 1.233, umrle pa naj bi predvsem zaradi blata, ki .je prekril cele vasi. Med mrtvimi je na stotine otrok. Na sliki mati bedi nad svojimi petimi umrlimi otroki (telefoto AP). Istočasno pa postaja izredno pereče vprašanje vseh preživelih. Potresno področje .je namreč med tistimi, kjer bo v kratkem zapadel sneg, zato je treba vsem priskrbeti primerno streho nad glavo. Turčiji so že priskočile na pomoč številne države in mednarodni Rdeči križ Dežela, sindikati in krizna območja Podeluje jo združenje tržaških kronistov Stilistu Missoniju «zlati sv. Just» Odposlanstvo deželnega vodstva e-notne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL se danes sestane z zastopstvom deželnega odbora. Sindikalisti bodo v spremstvu predstavnikov neposredno prizadetih stanovskih organizacij pred očili članom deželne vlade nujo po takojšnjem učinkovitem posegu pri rimskih oblasteh, da se ladjedclstvo, strojegradnja in pomorsko gospodarstvo sploh, ki z železarstvom, elektroniko, informatiko in pristaniškimi storitvami sestavljajo ogrodje poldr-žavnega industrijskega aparata na Tr žaškem in Goriškem, obvarujejo pred preustrojitvenimi načrti IRI. V tem okviru dialog ne bo mogel mimo vprašanja kriznih območji, na katero namerava zakonodajalec razdeliti državno ozemlje in jim priskočiti na pomoč s finančnimi in davčnimi olajšavami. Sindikalni predstavniki bodo znova poudarili nujo, da se v seznam kriznih bazenov vključita tržaška in go-riška pokrajina. V trenutku, ko pišemo, o istem problemu razpravljajo ministri za zaklad, finance, industrijo, delo, državne soudeležbe, proračun in Jug ter se verjetno tudi kregajo: spočetka je bilo rečeno, naj bo takih bazenov sedem, naenkrat se jih je pa nabralo že čez dvajset, a denarja zanje naj bi bilo okrog 7.000 milijard lir, torej odločna premalo, ko bi hoteli ustreči vsem. Kljub nasprotujočim se neuradnim vestem bosta Trst in Tržič (morda pa vsa Goriška) krizni bazen zase. Toda vprašanje je, kaj bo, ko bo osnutek zakona nared: eno je določiti pomoči potrebne predele, drugo pa jim res pomagati. Ne samo: zakonski osnutek bo vseboval le nadrobne podatke o proizvodnih in zaposlenostnih značilnostih pokrajin, ki se potegujejo za krizno izkaznico, in to na železarskem, kemijskem, ladjedelskem, metalurškem in morda avtomobilskem področju. Kdo sj zares zasluži ozna ko subjekta v krizi, to bo šele določil medministrski odbor za industrij sko načrtovanje (CIPI) v 90 dneh po uveljavitvi zakona kot takega, če so že zdaj huda trenja, kaj bo potem takem v tistih 90 dneh? Medtem ko ta časovni presledek ne koristi kdo ve kako podjetjem v stiski, je lahko dobrodošel tukajšnjim javnim upraviteljem, parlamentarcem, političnim silam, gospodarstvenikom in drugim družbenim sestavi nam, da trezneje presodijo, kaj zahtevati od Rima, da bo stvarno in res potrebno za prihodnost, ne le mašilo. (dg) Letošnji dobitnik priznanja «Zlati sv. Just*, ki ga vsako leto podeljuje združenje tržaških kronistov Tržača nu, ki je s svojo dejavnostjo uvelja vil v Italiji in v svetu ugled mesta Trst na področju kulture, umetnosti ali znanosti, je znani stilist Ottavio Missoni, eden niajbolj uveljavljenih modnih kreatorjev in umetnikov v Ita liji. Kipec sv. Justa, delo tržaškega umetnika Albertija, bo Missoniju iz ročil tržaški župan Richetti med svečanostjo v sejni dvorani tržaškega županstva proti koncu novembra. Ottavio «Tai» Missoni se je rodil leta 1921 v Dubrovniku, od koder se je njegov oče Vittorio še isto leto preselil v Trst kot kapetan plovbne druž be «Libera Triestina». Ottavio mu je sledil leta 1938. V Trstu se je takoj vključil v mestno življenje, še posebno na športnem področju, kjer se ie izkazal kot odličen tekač. Med vojnih časom je bil poklican v bataljon aTrie-ste» in poslan na afriško bojišče. Tu je Missoni preživel štiri leta ujetništva. Leta 1946 se je vrnil v Trst in ponovno začel s treniranjem na športnih igriščih. Uspehi niso izostali. se je dve leti kasneje na olimpjadi n Londonu uvrstil na 400 metrov z zaprekami na odlično šesto mesto. Tedaj je tudi spoznal Rosito Jelmini, k1 je postala pet let kasneje njegova žena. Vez med mladim Ottaviom in Trstom se je profesionalno učvrstila leta 1948, ko je s prijateljem Giorgiom Obenvegerjem ustanovil podjetje s pleteninami «Venulia». Po poroki se je Missoni preselil v ženino rojstno mesto Gallarate blizu Vareseja, kjeT je nastalo sedanje podjetje Missoni*, ki je znano po vsem svetu. Od takrat se je Ottavijeva dejavnost stalno razvijala tudi na umetniškem področju-Pred kratkim je realiziral kostume za gledališko predstavo «Lucia di Lori mermoon za teater «Scala» v Milanu, njegove stenske preproge pa s° razobešene v muzejih v New Yorku, Dallasu, Veliki Britaniji in vseh P°~ membnejših umetnostnih galerijah na svetu. Pomemben dokument tržaških katoličanov Cerkev v službi mestne skupnosti Tržaška cerkev noče nemo sprem Ijati in pasivno doživljati tukajšnje družbenopolitične stvarnosti, ampak želi dati svoj aktiven doprinos za izhod iz sedanje hude gospodarske in socialne krize ter za premostitev ideoloških in tudi etničnih «tabujev», ki še danes tako globoko in boleče označujejo odnose med Tržačani. To je v bistvu osnovno sporočilo dokumenta «Cerkev v službi mesta», ki ga je včeraj na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku predstavil novinarjem škof Bellomi, publikacijo pa bodo razdeljevali danes zjutraj tržaškim vernikom pred slavnostno mašo v stolnici sv. Justa, medtem ko bo slovenski prevod dokumenta nared v prihodnjih dneh. Tega bodo slovenskim katoličanom predstavili med mašo hvaležnico, ki bo prihodnjo nedeljo v tržaški katedrali. Omenjeni dokument, ki ga je poleg škofa Bellomija podpisala tudi pastoralna skupnost, kar predstavlja absolutno novost za tukajšnjo cerkev, zaobjema najpomembnejše tematike zapletene tržaške realnosti. Katoličani pa v njem in z njim ne govorijo samo katoličanom, katerim je seveda v prvi vrsti namenjen, ampak tudi vsem «dobronamernim lju dem», ki sta jim pri srcu usoda in bodočnost našega mesta. V prvi vr- sti se jc treba torej zoperstaviti splošni dekadenci, ki grozi Trstu, pravijo katoličani, še prej pa je tre ba trezno in stvarno oceniti vzroke in korenine te krize. Analiza je tukaj precej globoka in tudi točna, v skladu torej s stališči mnogih družbenih komponent, ki vi dijo v načrtovani preosnovi nekaterih temeljnih gospodarskih sektorjev veliko nevarnost za ekonomski utrip Trsta in pokrajine. Hri tej «diagno-zi» tržaških bolezni ne manjka tudi prikritih in manj prikritih puščic na račun določenega ne samo nazorskega, ampak tudi specifično političnega gledanja na to problematiko. Zato zelo jasno zveni stavek, ki pravi, da mora cerkev napeti svoje sile proti na raščajočemu nezaupanju v inštitucije, proti municipalizmu in kvalunkvizmu ter proti poskusom ošibitve vrednot delavske kulture. Podobno velja tudi za zakoreninjene družbene «tabuje» in v tem sklopu tu di za uveljavitev enakopravnega in prijateljskega sožitja ne samo med ka toličani obeh narodnosti, ampak tudi mod Italijani in Slovenci na sploh. Cerkev hoče igrati svojo vlogo ne sa mo z analizami in ocenami, ki lahko koristijo do neke mere, ampak z de jansko prisotnostjo na teritoriju in med ljudmi, v -potrdilo »odpiranja v svet», ki ga je pri nas začel uveljav Ijati škof Bellomi. Včerajšnje tiskovne konference, ki jo je vodil zastopnik škofijskega tiskov nega urada Lojze Zupančič, so se u deležih tudi predstavniki pastoralnega sveta. Slovenske katoličane je zasto pala Laura Abramijeva. (st) Slovenci v pastoralnem svetu Pastoralni sveti po posameznih škofijah naj hi po novem cerkvenem kodeksu odražali duh večje in stvarnejše participacije laikov ne samo pri vodenju »cerkvenih zadev», ampak tudi večje prisotnosti cerkve in katoličanov v splošni družbeni stvarnosti, ki je izšla iz drugega, vatikanskega koncila. Tržaškemu pastoralnemu svetu predseduje škof Lorenzo Bellomi, šteje pa skupno šestdeset članov (51 laikov, šest duhovnikov in tri redovnice). Slovensko katoliško komponento zastopajo v njem Dušan Jakomin in Marjan Živec (duhovnika), sestri Imelda in Amabilis ter laiki Laura Abrami, Alenka Deklič, Ines Kostnapfel, Aleš Lokar, Peter Močnik, Robert Petaros, Miran Sancin, Boris Slama in Stanislav Štranj. Danes, ob prazniku tržaškega zaščitnika sv. Justa Vrtci in osnovne šole brez pouka Danes, na praznik tržaškega zaščitnika sv. Justa, ne bo pouka v vseh slovenskih otroških vrtcih in osnovnih šolah tržaške občine. Redni pouk pa hod0 imele nižje in višje srednje šole. Če je stvar pri slovenskih šolah dokaj jn-s**3: se je zataknilo pri italijanskih, kjer so se na kakih desetih osnovnih šolah uprl' zapreti šolska vrata. Občinski odlmmik za šolstvo, Vattovani, si je v preteklih dneh zaman pri*3 deval, da bi za praznik tržaškega patrona šolniki zavzeli enotno stališče. Občin' ski uslužbenci, vključno s šolskimi slugami in čistilkami, danes namreč 0 delajo, tako da šole ob njihovi odsotnosti ne morejo biti odprte iz »varnostnih* razlogov. Nekateri ravnatelji pa so se tej razlagi uprli, rekoč, da za varnost a čencev skrbijo učitelji in da niso pooblaščeni zapirati šolskih vrat ob občinske*0 prazniku. Zmešnjava je šla še dlje, saj danes v šolah s celodnevnim |>ouk°'° ne Im kosila, medtem ko so za prevoz s šolskimi avtobusi na občini v zadnje trenutku uspeli najti sporazum s podjetjem ACT, tako da ImkIo učenci osnova* in nižjih srednjih šol danes lahko nemoteno prišli k pouku. Skupno v boju proti gozdnim požarom Pred desetimi dnevi so zadruga od Korošcev, radioamaterski klub CB nord - est, svetovni sklad za zaščito narave (WWF) in združenje prostovoljnih gasilcev iz dolinske občine «Breg» — to so organizacije, ki so zaposlene pri preventivi in gašenju gozdnih požarov — podpisale sporazum. Kot je določeno v njegovi prvi točki se je tako ustanovila skupina civilne zaščite prostovoljcev z namenom, da bi bolje delovala in nudila primemo službo v luči obstoječih zakonov in normativov. Začasni sedež te skupine, v vod- stvu katere je po en predstavnik vsake organizacije, je na sede* WWF v Ul. Venezian 27; ta organ* zacija bo tudi začasno upravjJ3 protipožarno službo in koordinira razne pozive za posege. V sporazun* omenjene organizacije poudarjajo P~ trebo po ustanovitvi učinkovite . dijske mreže in podčrtujejo, da 1 je treba čim prej ustanoviti. P°^e tega pa je naloga vodstva te no koordinacijske skupine pridobiti Fj, trebna finančna sredstva za ure^-čitev sporazuma in določitev SP nih načrtov o civilni zaščiti. Osnovnošolci pred spomeniki Včerajšnji sončni jesenski dan med dvema praznikoma so na marsikateri šoli izrabili za obisk pokopališča ali spomenikov. Nekatere šole so to storile že pred dnevi, medtem ko so se včeraj odpravili na grobove učenci slovenskih osnovnih šol Karel Širok, Dragotin Kette in Josip Ribičič. Prvi so kot ponavadi s cvetjem in pesmijo počastili žrtve v tržaški Rižarni, nato pa so obiskali še grob bazoviških junakov na pokopa’išču pri Sv. Ani. Učenci šol Josip Ribičič in Dragotin Kette pa so odšli v Bazovico. Prvi so obiskali vrstnike v bazoviški os noč ni šoli, nato pa položili cvetje k spomeniku pred cerkvijo, šentjakobski osnovnošolci pa so lep dan izkoristili tudi za neke vrste šolo v naravi. Peš so se namreč podali k mejnemu prehodu pri Lipici, kjer so izvedeli nekaj o Jugosaviji, o Lipici, o konjih, o bližnjem hribu Kokoš, nato so si ogledali bazoviški kal, cerkev in spomenik. Od tam so se podali na gmajno in se s cvetjem oddolžili spominu bazoviških junakov. Z učenci enorazrednice na Pesku so zapeli, učiteljice pa so jim povedale kdaj in zakaj so morali pod fašističnimi kroglami umreti štirje slovenski junaki. Na sliki: učenci osnovne šole Josip Ribičič in Pesek pred spomenikom na bazoviški gmajni. V' Skedenjski rajonski svet je priredil javno srečanje Onesnaženje zraka - problem ki nas vedno bolj zaskrblja Rajonski svet za Skedenj in Čarbolo je priredil prejšnji teden javno srečanje o problemih onesnaževanja o-zračja. Ti problemi so v predelu od Skednja do Žavelj, kjer delujejo razni industrijski obrali, še posebno občuteni, zato je srečanje pritegnilo precejšnjo pozornost in sprožilo živahno razpravo, ki je bila v bistvu pokazatelj velikega nezadovoljstva, ki vlada med prebivalstvom zaradi brezbrižnosti pristojnih dejavnikov. Slišati je bilo marsikatero pikro na račun odgovornih, ki se v resnici ravnajo neodgovorno. Zelo zanimiv je bil poseg predstavnika iz Valmaure, ki je podal dokaj dramatično sliko stopnje oneznaževa nja zraka v svojem rajonu. Najrazličnejši plini in črni prah neusmiljeno zastrupljajo zrak, ki ga nepre slano vdihavajo odrasli in otroci in ki prav gotovo ne godi zdravju, še‘zlasti zaskrblja statističen podatek, da so otroci tega mestnega predela veliko bolj podvrženi raznim pljučnim boleznim kot otroci iz drugih predelov, kjer ni takšne industrijske koncentracije. Zastrupljanju zraka je treba dodati še problem ropota, ki tudi skraj no negativno vpliva na človekovo zdravje. Stalen ropot, ki prihaja iz industrijskih obratov in ki ga večkrat ne utišajo niti zaprta okna in vrata, predstavlja hudo pre izkušnjo za živčni sistem. Vse to odpira pomembno vprašanje, ki so ga ude leženci javnega srečanja v Skednju zelo odločno zasta vili. Kako in kaj se je doslej ukrenilo proti onesnaže n ju? Se je poskrbelo za ustrezne očiščevalne naprave v industrijskih obratih, ki jih predvideva zakon? Sploš na ugotovitev je bila, da se položaj v zadnjem času ni izboljšal in da se verjetno ni ukrepalo tako, kot bi bilo treba. Rečeno je bilo nadalje, da je država dodelila leta 1981 nekaj milijard lir za namestitev raznih čistilnih naprav in da je deželna uprava nakazala 450 milijonov lir za uporabo in vzdrževanje teh naFrttianc govino usnjene galanterije Heart. Po obnovitvi a|-Malalanove zlatarne, odprtju Udovičevega market3 ^v)ji nih praškov in preselitvi Malalanove trgovine -s , 0; v nove prostore je to že četrta poslovna P°^u uiici pencev. Trgovino usnjene galanterije v Narodni št. 122 bodo krstili ob 18. uri. Ob novici o podaljšanju veljavnosti odloka o pologu «ČAKA NAS ŠE ENO LETO TEŽAV* Vest, da namerava jugoslovanski 2vezni izvršni svet podaljšati veljavnost odloka o pologu na potovanja svo-J'n državljanov v tujino, je včeraj neboma odjeknila med našimi ljudmi, ornili smo se zato na nekatere go-Podarske, kulturne in športne delav-e. da bi nam posredovali prve, ne-ovršene misli, ki so jih ob novici obše. V°iko Kocjančič, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združi0; je ponovil stališče, da je na o-???' ‘ podatkov o obmejnih gospodarji1}' gibanjih podaljšanje veljavnosti P°‘oga z gospodarskega vidika nespre-Jtmljiva odločitev. Krčenje trgovinske ,cnjave je povzročilo več škode jugo-°vanskemu kot italijanskemu gospostvu. vrednost dinarja, katere za-lta je bila eden g'.avnih namenov {/. 6a, pa je v letu dni padla za po-'?co- če se je pred uvedbo pologa T-bfr del dinarjev, ki so se stekali v st, vračal v Jugoslavijo, sedaj tega u več, ker se je občutno zmanjšal tu-^Prehod italijanskih državljanov čez n^slav Košuta, ravnatelj in umet-j vodja Slovenskega stalnega gle-lok ^a' <žno trideset kilogramov ma- rihuane, ki sta jo moška skrbno skrivala v bronastih kipcih. Nigerijska državljana (njunih imen preiskovalci nišo se sporočili) sta se peljala v mednarodnem brzovlaku Zagreb - Turin in sta bila, kot se je pozneje izvedelo, namenjena v Francijo, po vsej verjetnosti v Nico. Itali- Aretirana nigerijska državljana Bronasti kipci, v katerih sta skrivala marihuano janskim obmejnim organom na Opčinah sta prijavila štiri zaboje, v katerih sta nosila več bronastih kipcev. Finančnim stražnikom sta se moška, ki sta se izdajala za trgovca, zdela takoj sumljiva, zato so ju povabili na postajo za podrobnejšo preiskavo, ki so jo izvedli s pomočjo dresirapih psov. Po natančnejšem pregledu kipcev je prišlo na dan, da so znotraj votli, v njih pa je policija našla zabojčke z mamilom. Zaplenjena marihuana velja na čmi borzi približno 100 milijonov lir. Nigerijska državljana so finančni stražniki aretirali, preiskovalci pa skušajo sedaj ugotoviti, komu je bilo namenjeno mamilo in če sta aretiranca «dqlala» sama ali pa v povezavi s kako mednarodno tolpo razpečevalcev. • Prva pomorska povezava med Trstom in albanskim pristaniščem v Braču se bo začela s ponedeljkom, 7. t.m. Pričakovanja za prvo vožnjo so precejšnja, saj gre v tem primeru za ponovno vzpostavitev pomorske povezave med Italijo in Albanijo po drugi svetovni vojni. J. Dne 1. novembra nas je za- pustil Vittorio Piščanc Pogreb bo jutri, 4. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena Bernarda, hči Giuliana z družino, sin Vittorio z družino, sestra Giovanna, Paride in Tiziana. Trst, 3. novembra 1983 (Občinsko pogrebno podjetje) Osebje in starši otrok otroškega vrtca v Trebčah sočustvujejo z učiteljico Marto ob izgubi očeta. Ob izgubi dragega očeta izrekajo u-čenci in starši 5. razreda v Devinu i-skreno sožalje učiteljici Bernardi. Z vrsto prireditev v novembru in decembru KD Slavec iz Ricmanj bo praznoval 90-letnico KD Slavec iz Ricmanj se letos pripravlja na praznovanje 90. obletnice obstoja in delovanja. Odbor društva si je v jubilejni sezoni zastavil dokaj obširen program, ki pa vsebuje tudi nekatere stalne prireditve, ki se v Ricma njih iz leta v leto obnavljajo. Ena takšnih je razstava in pokušnja domačih vin v mesecu novembru. Letošnja razstava bo 12. in 13. t.m. v Babni hiši. Teden dni kasneje pa bo družabni večer z vinogradniki, ki bodo razstavili svoja vina. Od 2. do 17. decembra bo v galeriji Babna hiša razstava Društva slovenskih likovnikov. V okviru razstave pa bodo tudi nekatere kulturne prireditve, namreč koncert domačega pevskega zbora, ki se je ravno v letošnji sezoni številčno okrepil in redno vadi; v zaključnem dnevu razstave pa bo v Babni hiši pel otroški zbor Fran Venturini, ki ga vodi Frida Valetič. Medtem bo društvo sodelovalo tudi pri 15-letnici K D Fran Venturini, ki bo 8. decembra v kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Decembra bo KD Slavec sodelovalo pri občinski proslavi 40 letnice zasedanja AVNOJ. V programu družabnih večerov pa je obvezno zaznamovano tudi silvestrovanje. Večje manifestacije v okviru 90-letnice društva pa bodo prihodnje leto, in sicer februarja z revijo primorskih oktetov, aprila z razstavo dokumentov o društveni dejavnosti skozi vseh devetdeset let in pa z osrednjo proslavo v petek 4. in v soboto 5. maja prihodnjega leta. Seveda ne bo manjkal niti letos tradicionalni ric-manjski teden, v načrtu pa je tudi več likovnih razstav in veliki ex tempore, ki ga društvo prireja vsako drugo leto. (ris) Praznik Brega omogočil prijetno potovanje v Palmo de Mallorco Naši bralci se še spomnijo, da je ŠD Breg v okviru praznika «Z nami pod šotorom» prodajal srečke za ve liko nagradno loterijo, katere prva nagrada je bilo potovanje za teden dni v Palmo de Mallorco. Srečna do bitnika zmagovitega listka sta bila mlada zakonca Laura in Diego Bertoli iz Rojana, ki sta potovanje že izkoristila. Z njima smo se telefonsko povezali in gospa Laura nam je prijazno odgovorila, da je še vedno pod vtisom prijetnega tedna v slikovitem letovišču. Ste upali na prvo nagrado pri loteriji? «Iskreno povedano, niti najmanj. Z možem sva šla na praznik Bre ga, ker nisva vedela, kako bi drugače prebila nekaj prostih uric in za hec sva kupila vsak en listek. Mož je imel srečnejšo roko in njegove številke so bile prave.» Kdaj ste bili na potovanju? «Odpotovala sva 13. oktobra, vrnila pa sva se 20. Stanovala sva v hotelu Gran Mallorca in sva se imela res čudovito.* Kaj vse ste videli in doživeli lepega? «Palma de Mallorca se ne da opisati, treba jo je res videti. Plaže, turistična naselja, žive enkratne barve... Tudi postrežba je bila imenitna. Z možem sva bila na nekaterih ekskurzijah, videla sva grad Belver, katedralo, Zmajeve jame, ki so pravljične. Nekega večera pa sva se udeležila praznika Barbacoa; to je nekaj lo kalnega, praznik se odvija na neki kmetiji, ponudijo ti večerjo, medtem plešejo folklorne skupine, pa plesne skupine, pojejo in podobno, skratka, večer je napolnjen z zelo pisanim sporedom, potem pa je ples, ki traja dolgo v noč...». Ste spoznali nove ljudi, ste sklenili nova prijateljstva? «Ne, tega na žalost ne. Večina turistov je bilo Nemcev, Angležev in Holandcev in se nismo mogli z nikomer sporazumeti. Vseeno pa je bilo fantastično. Hvaležna sem društvu, da je priredilo praznik...* je duhovito zaključila najin razgovor gospa Laura, (ris) Trgovska podjetnost openskih Slovencev i i , W'\ J li i V Narodni ulici štev. 28 (Via Nazionale) pri zadnji tramvajski postaji na Opčinah so v navzočnosti direktorja SDGZ Kocjančiča in tajnika Pečenika odprli dve novi slovenski trgovini: market pralnih praškov Stojana Udoviča (na zgornji sliki) in prodajalno čevljev Marčela Malaana (njegova trgovina je prej bila v Proseški ulici štev. 18/D) (spodaj). V današnjem času gospodarske stiske, ki navidezno ne more bodriti k svežim trgovskim naložbam, pa tudi spričo nepre stanega staranja prebivalstva in množitve brezposelnih, ki povzročata postopen osip v vrstah solidnih odjemalcev, pomenita Malalanova in Udovičeva pobuda pogumen korak: v njem se zrcali določeno zaupanje v prihodnost kot nasprotje pasivnega pesimizma preštevilnih mestnih trgovcev. Temu zaupanju bržkone bolj malo botruje okoliščina, da so openski trgovci v primeri s tržaškimi privilegirani, kolikor zadeva dotok kupcev z onkraj meje; posebno še ker ostane depozit v veljavi še leto dni. (dg) Vabimo na otvoritev nove trgovine usnjene galanterije Mm €3€i na Opčinah, Narodna ul. 122, irMj ki lio julri, 4. novembra, oh 18. uri Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Danes, 3. trn., ob 19.30: Neven Be-lamarič - bas, bariton in Milivoj šur-bek - klavir. Velika dvorana Jutri, 4. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Koncert v spomin Gustava Mahlerja. Okrogla dvorana Jutri, 4. novembra, ob 22. uri: Nočni program »Partija kart*. Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije. TEATRO STABILE Sezona 1983-1984. — Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev pri krož kih raznih podjetij, v šolali, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagaj na: tel. 69-406, 68-331, 65-700. ROSSETTI Danes ob 17. uri Aroldo Tieri in Giu liana Lojodiee v delu Itala Sveva «Un marito* v priredbi Tullia Kezjcha. Režija Gianfranco De Bosio. 30- in 20-odstotni popust za abonente. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni. VERDI V soboto, 5. nov., ob 17. uri (red S) sedma predstava Verdijeve opere «1 due Fo-scari*. Dirigent Daniel Oren, zbor in orkester gledališča Verdi vodi Andrea Giorgi. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 5. novembra, ob 9. uri P. Tur rini: JOŽEF IN MARIJA - LOV NA PODGANE. Jutri, 4. novembra, ob 19.30 P. Shaf-fer: AMADEUS za red premiera in izven v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Mladinski oder V soboto, 5. nov., ob 10. uri J. Gra-bovvski: VOLK IN KOZLIČKI. Gostovanje Mladinskega odra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Kino Ariston 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 in 22.C0 «Zelig». Režija W. AUen. W. Al len in M. Farrovv. Eden 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 «11 peto man ». Ugo Tognazzi, Mariangela Me-lato. Režija Pasquale Festa Campanile. Penice 16.30, 18 20, 20.10. 22.15 «Flash-dance*. J. Beals, M. Nuori, B. Bauer. Nazionale Dvorana št; 1 15.30 — 22.10 «1 ragazzi della 56. strada*. Režija F. Ford Coppola. Mat Dillon. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 «Gli amo-ri delle superpomo dotate*. Prepovedan mladini pod 18. letom, Dvorana št. 3 15.30 «Un jeans e una maglietta*. Lino D’Angelo. Grattacielo 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15 «Mani di fata*. Renato Pozzetto in E-leonora Giorgi. Mignon 15.00, 16.45, 18.30, 20.20 in 22.15 «Week-end di terrore*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 15.30 22.20 «Creepshow». Capitol 16.00 — 22.00 «Tuono blu*. R. Schaider. Moderno 16.00 — 22.00 «Braccato». Alain Delon. Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.39 «Lady Florence*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30, 17.00, 18.40. 20.20, 22.00 «Pink Floyd the vvall*. Režija: Allan Parker. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 15.00, 16.45, 18.30, 20.15 in 22.00 «Interceptor II. - II guerriero della strada*. Alcione 15.30, 18.30, 21.45 «La grande corsa*. s Ul. sv. Frančiška 20 — TRST vas vabi jutri, 4 novembra, ob 18. uri na otvoritev samostojne razstave VELIČKOVIČ risbe in grafika. Koncerti Glasbena matica - Kulturni dom Trst, 2. abonmajski koncert dne 8. novembra ob 20.30: Nora Jankovič - mezzosopran in Neva Merlak - klavir. Prodaja vstopnic in abonmajev v pisarni Glasbene matice (dopoldne) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Razna obvestila V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 7. t.m., predstavitev novega pesniškega dela Ljubke Šorli. Njeno zbirko otroških pesmi «Ve seli ringaraja* bo predstavila Marija češčut. Začetek ob 20.30. Zveza vojnih invalidov obvešča, da bo v novembru pisarna odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 17. ure. Izleti Praznovanje novega leta v Moskvi. Od 29. 12. 83 do 2. 1. 84 organizira zdru ženja Italija - SZ 5-dnevni izlet v Moskvo. Informacije na št. 040/220-213. ZSŠDI priredi 26., 27. in 28. decembra izlet v Sarajevo z ogledom olimpijskih naprav, mesta in s smučanjem na Jaho rini. Prijave v pisarni združenja do 14. t.m., kjer dobijo interesenti tudi uitre zna pojasnila. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KI) Rdeča zvezda prireja danes, 3. no vembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu VEČER KITAR. Nastopata Marko Feri in Franko Guštin, sodelujejo recitatorji SKD Tahor; Igor Mala lan, Giuliana Sosič in Alda Sosič, in vo kalni sekstet «A. M. Slomšek*. Vabljeni! Razstave V .soboto, 5. novembra, ob 19. uri bo v umetnostni galeriji *G. Romani* v Ul. Foscolo 40/a otvoritev razstave slavnega slikarja Renata Guttusa. Razstava bo odprta do 17. t.m. SKD Tabor Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja svoje slike Demetrij Cej. Razstava bo odprta do 7. novembra s sledečim urnikom: vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.50 — Dolžina dneva 10.03 — Luna vzide ob 4.37 in zatone ob 16.26. Jutri, PETEK, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE Vreme včeraj: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1029,5, mb raste, ve ter 15 km na uro severozahodnik, vlaga 44-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morje 16,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sebastiano Calzi, Emi-liano Hlacia, Laura Cozzolino, Giuliano Scarpa, Margherita Tironi, Eros Deber-nardi, Pierpaolo Iorio. UMRLI SO: 80-letna Carmcla Mistron vd. Culiat, 75-letni Augusto Danieli, 81-letna Costanza Ferrara vd. Debelli, 52-letna Anna Maria Zotti por. Cicchese, 84-letna Carla Franc schini vd. Marega, 73-letni Guido Tiberini, 73-letni Bruno Zacchello. 70-letni Bruno Miot, 60 letna Elisabetta Ruta, 65-letni Albino Calcina, 79-letna Emma Boscolo vd. Taber, 75-letni Marco Visintin, 62-letni Bruno Loss, 72-letni Vittorio Piscanc, 94-letna Rosa Sandrin vd. Sandrin, 78-letni Alessandro Ciona, 79-letni Gius ppe Ban, 60-letna Enrica Klai por. Damiani, 80 letna Maria Amabile Fachin por. Tomizza, 73-letni Virgilio Canciani, 90-letna Paola Golimari, 53-letni Vittorio Giovannini, 100-letna Ernesta Zucchi, 64-letni Augusto Martini, 82-letni Adolfo Schubert, 81-letna Teresa Casasola, 82-letna Teresa Dobrilla por. Starich, 74-letna Anna Mug-gia vd. Turk. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, U. Combi 19, Pro-sčk žavlje (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. f Čestitke Danes sc sreča z Abrahamom OSKAR ČOK. še na mnoga leta mu kličejo vsi njegovi. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM klavir-pianino KAPS, star J leto s 4-letno garancijo za 3.500.000 la (po dogovoru). Tel. na št. 220-674 od 13.30 do 14.30. PRODAM 60 kv. m veliko stanovanje v Trstu. Za podrobnejše informacije telefonirati po 19. uri na št. 212-629. ZASTOPNIK IN PRODAJALEC Devetak Marjo, Ul. Zanetti 22/a - Sovodnje oD Soči, tel. 0481/882-112 od 12. do D-ure že 10 let na tržišču za svetovne priznano posodo ponuja razne komb1' nirane garniture, posamezne Pos05y razne servise in pribore itd. v INOA Cr. NI. 18/10 po tovarniški ceni. ... IZPIT ZA URADNIKE razpisuje Posoja' niča v Sovodnjah. Potrebna je diP ma knjigovodje ali drugega zavoda govske smeri in bivališče na obmooj sovodenjske občine. Prijave do 5. n Vembra. Informacije na posojilnici. PRODAJAMO nezazidljivi zemljišči P° Dolanjo vasjo pri Kontovelu (1508 k • m) in na Kontovelski gmajni . kv. m). Telefonirati v jutranjih ura na št. 040/225-451 in popoldne na a1" 040/225-723. cfl0. POŠTENA ženska nudi pomoč v gosp dinjstvu. Pokličite na -tel. št. (003w 24751 v večernih urah. m KLAVIR - pianino, samo če v odlična stanju, kupim takoj v gotovini. 1 040/52277. .,,iiv0 V ŠTANDREŽU prodajamo zazidljiv parcelo 830 kv. metrov. Telefonira na številko 0481/21058. NUJNO IŠČEM stanovanje v najem določeno dobo. Tel. na št. 840/9426 PRODAM 120-basno harmoniko «t>ca dalli*. Tel. 826186. ,a PRI SV. JAKOBU prodam 2-sobno novanje z vsemi komforti. Tel. na 743988. „ s; PRODAM dvoje vrat — višina 2 m., rina 75 cm s šipo 80 cm. Telef° rati na št. 040/741670. k[I1 RENAULT 5 TS, letnik '76, 90.000 K' prodam za 2.500.000 lir. Telefonira na št. 040/231851. PRODAM po zelo ugodni ceni mik fon SENNHEISER mod. MD 441 m mikrofona RCF mod. MD 1750. Id-št. 830-383. , v0i IZGUBIL se je 2 mesečni psiček v čjak v bližini Boljunca. Kdor ga de, je naprošen, da telefonira na 228318. „ , na PRODAM FIAT 127, letnik 1981. Tel. št. 228389. ,,nts|d IZGUBILA sem psico pasme »kov* ovčar (Ix;ssie) na Krasu. Sliši na j. Diana. Najditelja prosim, da telei ra na št. 213391. . ENKRATNA PRILOŽNOST! Zaradi n J. ; selitve prodam po izredno Ufe ceni lepo stanovanje v mestu na dročju z vsemi uslugami Telefon ^ _ r vsak dan od 19. do 20. ure na 040/826495. MENJALNICA ■ vseh tujih valut 2. 11. 1983 Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona . Norveška krona švedska krona . Holandski florint Francoski frank Belgijski frank . Funt šterling . Irski šterling . Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski eskudo Španska pezeta Japonski jen . . Avstralski dolar Grška drahma . Debeli dinar . . Mali dinar . 1.605" 295-'' 745-" 167." 215-"' 202." 539-" 197." 26-" 2.388-" 1.888- 4t» u." 18." 5." 11,7^ U-" BANCA Dl CREDITO Dl TRle&' TRŽAŠKA KREDITNA BANk S‘P’A’ i -’/l6 TRST - gLICA F. FILZI 10 - <2 polaganje in popravila pa^o Ekskluzivni zastopnik SYNI (lak za parket) v Trstu Ul. S. Zenone 6 - Tel. 750'8^ Krzna — Jope — Našit*1' PEEEICCERH CEKVO Trst, Drevored XX. septembra Telefon: 796-301 PELLICCERIA Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za lakupe. ALBERT* V3Že Pu ir turni MiCE - MAAE svetuje — Prireja R. Sinioncta -- Višina jugoslovanske pokojnine je odvisna od raznih dejavnikov Vprašanje: «Na jugoslovansko po kojnino sem po konvenciji čakal več ,ot tri leta, sedaj pa sem ugotovil, da veliko nižja, kot sem si pričakoval l.n kol bi mi pritikala. Jugoslavija mi le namreč že pred leti z odločbo pri *nala partizanščino v dvojnem štetju !n sicer za skupno nekaj več kol tri e[a. Sedaj pa na odločbi piše, da so rni upoštevali le eno leto in pol, ker je ta doba že priznana v Italiji, kjer jnam kar 44 let delovne dobe. Ta po popek, da mi najprej priznajo tri eta, nato pa le polovico, mi ni ja sen. To še toliko bolj, ker je moj pri ]nateli. s katerim sva bila skupaj pri Partizanih in ki je imel prav tako pri znana tri leta parlizanščme, dobil od uposlavije približno štirikrat večjo Pokojnino kot jaz. Kako je. to sploh "topoče? Gre za pomoto ali je spodaj a] drugega? Hvaležen vam bom, če 7,11 boste odgovorili na to pismo.» Z.K. V^š občutek, da ni bil pravilno iz-acunan sorazmerni del Jugoslovan ,Ke Pokojnine, je na prvi pogled lah o tudi razumljiv, v resnici pa ni J^ko. Vaše tolmačenje ni točno, ker ,e upoštevate nekaterih temeljnih po ojninskih predpisov, ki jih določata k ko jugoslovanska kot italijanska za onodaja na področju socialnega skrb 'fa- Pa navedimo jih po vrsti: V g jugoslovanski zavarovalni zavod •arn je pravilno priznal dobo aktivne , orKanizirane udeležbe v NOB v nVoJnem štetju, ker je to beneficira ,a doba in jo Jugoslavija priznava i onkrat več kot je bilo dejansko alanje. Ko bivši partizan uveljavlja v^jnioo. se mu pri odmeri jugoslo-Darr sorazmernega dela šteje .. danščina dvojno pod pogojem, da t čl?nieno obdobje ni bilo priznano u* v Italiji, če je 1NPS to dobo že Posteval, Jugoslavija priznava to do čen V en°jnem štetju, ker upravi us ec 'ma itak že priznano to obdo J v obeh državah; 2. Po italijanski zakonodaji najvišja možna pokojninska doba znaša 40 let. Kdor uveljavlja več kot 40 let, se mu ta leta ne upoštevajo pri odmerjen ju pokojnine. V Jugoslaviji pa se izje moma upošteva pokojninska doba do 45 let, vendar z omejitvijo, da od 41. do 45. leta pokojninske dobe dozori za vsako leto zavarovanja le 1% po kojninske osnove namesto običajnih dveh; 3. Nikjer ni predvideno, da enaka pokojninska doba v Jugoslaviji daje pravico do enakega sorazmernega de la pokojnine. Med tem se upošteva kategorija delovne kvalifikacije v zadnjih petih letih zaposlitve. Če se torej povrnemo k vašemu slu čaju lahko sklepamo, da je odmera sorazmernega dela pokojnine povsem točna. Vam so namreč v Italiji že priznali partizanščino, zato vam Ju goslavija pri odmerjenju pokojnine šteje to posebno dobo le v dejanskem trajanju. Tudi odstotek jugoslovan skega sorazmernega dela je za polo vico nižji od običajnega, ker že v Ita liji vaša pokojninska doba presega 40 let. Ko ste uveljavili pokojnino v Ita liji, kjer imate 44 let pokojninske dobe in se vam torej štiri leta zavarovanja niso štela za pokojnino, bi se lahko odrekli vojaškemu roku in partizan ščini ter bi imeli pri INPS povsem enako pokojnino. V tem primeru pa bi vam Jugoslavija priznala partizan ščino v dvojnem štetju. Na koncu naj še pojasnimo, da je povsem možno, da vaš kolega dobiva štirikrat višji sorazmerni del pokoj nine kot vi za povsem enako obdobje partizanščino. Očitno on ni uveljavil partizanščine v Italiji in mu zato pri tiče dvojna odmera, prav gotovo pa ima v Italiji manj kot 40 let pokoj ninske dobe iii zato mu za vsako leto računajo dva odstotka namesto enega kot je vaš primer. B. S. Lojzka Bratuž govorila o pomenu Ivana Preglja Lojzka Bratuž (desno! govori o Preglju je bi^U^u slovenskih izobražencev davaJj V Ponedeljek proslava pre ^ratuž i,k* j° ie pripravila Lojzka nic0 ’. kot spomin na stoto oblet fta*n >]stva pisatelja Ivana Preglja, so Se /co^iemoracije njemu «na čast» njern Ppcele že pred mesecem dni, po šola ,/eRkiIa poimenovana osnovna knjia r .Pi- izšlo je več njegovih rni iujTi raznih založbah, med te na francoski jezik prevede Helg ri°vP Tina» s predgovorom del0 ^ašič, napovedano pa je tudi HaziUja pTe 0 Ua § v" Prt Sveti Luciji (sedaj Most bil .^*ar®a sta P10 umr'a' ko je ta ‘ deček, zato je svoja mlada le-šolat, OZIV*Jal pri dedu in babici. Za skrivi6 ,nadarjenega Ivana pa je pope^ t domači župnik Jožef Fabijan; gittu,8.. mu je, da je šel v goriško na j -71J0 in tudi na univerzo na Du-Prg’ ,®Prav je bil užaljen, ker mladi Sv°Jetn n* v bogoslovje. O tem «SpJr ,dobrotniku piše pozneje: čas m- ■me. Je v goriške šole. Ves in (j0i ’ 1® bil kakor drugi oče, strog. Prvn c? Profesor slovenščine in Gorici beno mesto (1909) je dobil v čevai ’ nasiednji dve leti pa je pou-je pazinu in Idriji. Leta 1912 1924, ni l KranJ. kjer je ostal do 1. Ijario v -tam je bil premeščen v Ljub-iega ’ i- j° preživel ostali del svo-lvljenja. Tam je 31. januarja Pregelj delo «Tlačani», katero je pozneje v knjigi poimenoval «Tolminci». V tej povesti je Pregelj prikazal zgodovinski upor na Tolminskem 1. 1713. Dogodki so opisani na edinstven, zanimiv način. Ljudje in vsa tedanja tr peča Tolminska in sosednji kraji z nezaslišanimi krivicami, ki so se dogajale v teh krajih, upor in strahoten zaključek upora, vse to je prikazano na straneh tega Pregljevega pisanja. Naravnost pretresljivo je prikazano vzdušje, ki je zavladalo nad ljudmi, po «zatrtem» puntu, ko začne «go-sposka roka pravice* udarjati po nesrečnih premagancih, od katerih je bilo enajst obglavljenih. O tem do godku je Pregelj zapisal: Ko je župnik Murovec drugo povelikonočno nedeljo na prižnico, je vzkliknil: «Otroci, danes ne bom pridigal, danes bomo molili za naše ljudi v Gorici! Krvava rihta je v Gorici, vaše brate in očete je obsodila na smrt, po rablja so poslali v Videm in jutri bo potoval nalašč čez Tolmin, da ga boste lahko videli.,.* Ko opisuje surovost vojakov, ki so divjali po deželi in so skoro ubili Ko-balovega otroka, (Kobal je bil eden glavnih upornikov) ga je stara mati vzela v naročje. «Ni jokala. Njej in drugim na Tolminskem so tiste čase usahnile solze...* In še: «Kraj vino gradov je poganjal pelin. O pelin! Od pelina ni bilo ne desetine, ne davka. Zato je gnal tako košato: vsa dežela je tonila v njem...* France Koblar, slovstvenik, je zapisal o tem Pregljevem delu: «Tol-minci*, so mogočna pesnitev o domači preteklosti in pretresljivo pričevanje o nekdanjih ljudeh. V njih je čar velike in bridke lepote...* Tudi pozneje je Pregelj še zajemal snov za svoje pisanje iz preteklosti domače Tolmin ske. Tako so nastale povesti «štefan Golja in njegovi*, «Zgodbe zdravnika Muznika*. «Tolminske matere sveta noč» in še mnoge druge. Gorenjski in njenim ljudem je Pre gclj posvetil precej svojega odličnega pisanja, saj se je v dvanastih letih bivana v Kranju vživel v dogajanja te dežele, ki mu je postala druga domovina. Povesti «Simon iz Praš* in «Na vakance* govorita o gorenjskih pesnikih Simonu Jenku in Matiji Va ljavcu. Manj pa se je Pregelj, kot pisatelj, poglobil v življenje in preteklost slovenske prestolnice — Ljubljane, čeprav je tam preživel 35 let. Sicer je že od leta 1930 dalje začel opuščati pisateljevanje, ki je bilo do tedaj tako plodovito, ter ni zadnjih 30 let skoro nič ustvarjal, razen manjših spisov, razprav in kritik. Ostal je pri neki svoji izjavi, ko je nekoč izrekel: «Ne daj mi bog ničemurnosti, da bi pisal še v svojem petdesetem letu*. In to njegovo prostovoljno odpoved je še podkrepila huda telesna nesreča. Namreč leta 1938 ga je zadel mr tvoud, ki mu je ohromil desno stran života, tako da tisto, kar je potem napisal, je pisal s trudom z levo roko. Po značaju, pišejo, je bil Pregelj zelo skromen in se rad veselil v preprosti družbi, še posebno če je bilo kaj petja zraven. Bil pa je tudi sa- motarski in je mnogo zahajal na sprehode v samoto, v naravo, kjer je dolge ure užival mir ter sanjaril. Na enem teh sprehodov je doživel tole prijetno dogodivščino: Nekega dne je po več lirah hoje, truden, sedel kraj ceste in zaspal. Pot je vodila na goro k romarski cerkvici, in ker je bil praznični dan, je šlo po poti, mimo spečega pisatelja mnogo ljudi, ne da bi ga spoznali. In ker so ob spečem možu videli narobe obrnjeni klobuk, so bili prepričani, da je to berač. Prevzelo jih je pravo usmiljenje, in ko se je berač — Pregelj prebudil, je bil klobuk poln «mi-loščine*. Ivan Pregelj je bil plodovit pisatelj, ki se je s svojim delom uvrstil v vrhunec zgodovinskega pripovedništva. In to pisateljsko snov je črpal predvsem iz preprostega, domačega življenja, kateremu je postavil trajen spomenik. In tudi sebi. LADO PREMRU Izjemna revolucionarna pot bazovskega rojaka I. Škrjanca Pred tri četrt stoletjem se je rodil v Bazovici v delavsko kmečki družini Ivan Škrjanec. Točno je zagledal luč sveta 30. oktobra 1908. Njegov oče se je imenoval, prav kot sin, Ivan, mati pa je bila Antonija roj. Žagar. Svoje otroštvo je Ivan preživel v vojnem ča su. Po prvi svetovni vihri pa se je kot mladenič, vk'jučil v mladinska giba nja, ki so pomenila prvo luč odpora proti porajajočemu se fašizmu. Ko so po vsej naši deželi nastajala mla dinska gibanja, so mladi iz Bazovice ustanovil društvo Zarja. Ivan Škrja nec se je takoj vključil v mladinske vrste in postal eden najbolj aktivnih oanov društva. Po svojih organiza cijskih sposobnostih je postal znan tudi izven vaških okvirov in sicer z vzdevkom «Ninčič». Ko je avgusta 1927 fašizem razpu stil vse slovenske in hrvaške organizacije, so se mladi kmalu zbrali v tajna društva in ustanovili organiza cijo «Borbo» in to že oktobra 1927. leta. Organizacija je bila razčlenjena v celice in takšno celico so že oktobra 1927 ustanovili tudi v Bazovici. Vodil jo je prav Ivan škrjanec. Takoj se je spoprijel z nelahkim delom in v zavesti, da opravlja izjemno resno nalogo. Ninčič je za svoje delo odgovarjal Franju Matušiču, ki je bil načelnik četrte Srenje, ki je zajemala področje od Skednja do Bazovice. Vodstvo Borbe je polagalo na Bazovico posebno važnost in je zato zahtevalo, da mora biti tamkajšnja celica čimbolj dejavna. Domači fantje so morali med drugim iskati zavetne prostore za tajne sestanke. Vsa celica iz Bazovice pa se je z Ninčkom na čelu udeležila tajnega sestanka v jami na Kontovelu marca 1928. Pa so prišli tudi za mladinske orga nizaeije črni dnevi. Nekateri so nam reč izdali voditelje in tako je prišlo na Goriškem in na Tržaškem do verige aretacij. Dne 16. aprila 1930 se je morala umakniti aretaciji tudi vodilna trojka celice iz Bazovice. Eden izmed teh je bil tuli Ivan Škrjanec. Zbežali so v Ljubljano. Italijanski veleposlanik pa je zahteval naj vse tri Jugoslavija izroči Italiji. Ubežniki so tako tavali iz Ljubljane v Kranj, nato v Zagreb in Beograd. Tu so jim pri Zvezi emigrantov priskrbeli ležišča. Kljub temu so jih ujeli in v spremstvu zaupne osebe odpeljali do Maribora, kjer so jih brez dokumentov pustili na avstrijski meji. Preko Švice so šli v Francijo in se tam ja vili pri organizaciji italijanskih emigrantov. Po dveh letih se je Ninčič vrnil v Jugoaavijo in sicer v Ljubljano. Tu je delal kot šofer do druge svetovne vojne. Kot izvežban borec' se je takoj vključil v NOB in bil na terenu kot aktivist. Iz Ljubljane je odšel v Škofjo Loko, kjer je nadaljeval svoje aktivistično delo. Nemška tajna policija ga je zaslc-di a in aretirala 13. januarja 1944. Zaslišali so ga in ga z drugimi aretiranci poslali v zloglasne kazenske zapore v Begunje. Tu so jetnike mučili z najstrahovitejšimi metodami, da bi iztrgali iz njih informacije o osvobodilnem gibanju. Ninčiča so 2. aprila istega leta poslali v taborišče Mautha usen, kjer je, kfjub grozovitim razmeram, dočakal leto 1945 in anglo-ameriško osvoboditev. Po dolgih letih se je tako vrnil v Bazovico od tu pa šel v Jugoslavijo. Pred 28 leti se je za stalno naselil v Izoli. Za svoje revolucionarno delo je prejel vrsto visokih odlikovanj. Kot član zveze komunistov je opravljal vrsto odgovornih funkcij. Udejstvoval pa se je in se še v raznih družbenih in kulturnih dejavnostih. Dragemu Ninčiču čestitajo ob njegovi 75-letnici vsi znanci, prijatelji in družina ter mu želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. DRAGO ŽERJAL Bru"° Križman Amerika, Amerika ^lagstaffa se pogumno odpraviva proti Grand Pava°nu relte Colorado. Javnih prevozov ni. Stoto]^ tn Po kakih 70 avtomobilih Duška in prav F*eljai Itl°jilA, nastopi ponovno Duško in nekdo ustavi. Pick.u nas 130 samo 3 milje, vseeno pa vstopiva v iti Poljudno vozilo za stvari in osebe. Izstopiva c'iski Pava naprej. Dve uri. Vendarle ustavi polile št0lTo. «Black cats» nama odkrito povedo, da Precej n'e nevarn°- če naju kdo vzame v avto, je Pa Vq m°žnosti, da naju namerava oropati, sicer (■Ujejo Zn*Ri ne ustavljajo, ker se ropov boje. Sve-Pama aan}a. naj se vrneva v Flagstaff. Pregledajo Piti ~ tu<^ Potna lista. Da bi naju oni zapeljali ni V PiladV°ra' PrePešačiva tiste 3 milje in prenočiva vlake /asRem domu. Namesto, da bi spal, štejem vad° ’ dkl vozijo nedaleč pod oknom. Žal imajo nacijo, u a PPod vožnjo skozi mesto na vso moč trojko 6r, 'e Prehod nezavarovan. Med ugibanjem, °®lio Va£°nov ima vsaka kompozicija, se psihoza. g.Pnavljam na izlet v Grand Canyon Colo-da ie ja]e teria popolna tura 12 ur hoje. Vroče S ^Pnja*1 h10’6 koleno še vedno ni prebolelo padca Vožrv. b°ldrug ,a Grand Canyona traja z avtobusom Park j 0 Ur°- Cena ni visoka; vstopnina v narodni ^(evaj0 Satno pol dolarja, kar ni dosti, če se upo-2300 ^ broški vzdrževanja. Peljemo se po kakih Jty°na yls°ki planoti Coconino na južni rob Ca-P°sebne ,0zimo mimo gozdov in travnatih površin, ^gočim ^te ni- V avtobusu nas seznanijo z vsemi 1 variantami za ogled Canyona. Izlet s kom- biji po južnem robu v smeri Painted Desert (Barvane puščave), izlet z letalom itd. Nihče ne omeni ture na dno Canyona. Vprašava po možnostih. Ne razumejo najine planinske strasti. Navodila so nepopolna. A vendar si ustvariva približno sliko: 12 ur hoje, zelo toplo je predvsem na dnu, s seboj je treba vzeti veliko vode. Izstopiva. Stevardesa pri informacijah nama pove približno isto. Hoja na dno je zastonj in zato o njej nihče ničesar ne ve. Greva na razgledno teraso in... razgled preseže vsa pričakovanja, kot je večkrat napisano na planinskem vodiču. Le da jih tu preseže zares. Lepota in mogočnost sta nepopisni. Grand Canyon je kakih 500 kilometrov dolga soteska reke Colorado. Razteza se skozi države Utah, Arizona in Nevada. Pri naselju Grand Canyon, kjer se nahajava, je soteska globoka približno 1500 metrov. Soteska je tu pa tam ozka do vrha, včasih pa so nekje na pol poti ali tudi nižje široke vmesne planote. Stranski kanjoni onemogočajo vsako ugibanje o strugi reke, ki je z naše točke nevidna. B. Križman štopa proti Grand Canyonu Pobočja so le skromno poraščena s še skromnejšo travo ali grmičevjem, medtem ko je na planotah nekaj več sivozelenih šopov in kaktusov, v strugah stranskih potokov pa je rastlinje bogatejše. Stene močno vlečejo k opekasto rdeči barvi. Strmiva in gledava. Fotoaparat neprestano klipsa. Komaj se uspem zadržati, da ne bi za en motiv porabil celega filma. Hitro izračunava potek ture. Do Colorada morava na vsak način priti, saj je to ena glavnih — morda celo najvažnejša točka obiska v ZDA. Opaziva začetno vijuganje široke steze, nato črto čez nižjo planoto, ki se končuje s teraso. Dlje ni videti. Glede na višinsko razliko 1500 metrov in dolžino poti predvidevava, da bosta potrebni dobri dve uri hoje navzdol, navzgor pa dvakrat toliko. Skupno naj bi torej hodila približno sedem ur. Ena bo na razpolago za počitek na dnu. Začneva precej hitro in delno v rahlem teku. Pot je na debelo posuta z rdečim prahom. Ko bi kdo drug opisal najin spust, bi rekel: «Tako sta šla, da se je kadilo... V gornjem delu prehitiva nekaj turistov, ki po ritmu sodeč ne mislijo daleč. Srečava tudi nekaj težko otovorjenih planincev, ki sopihajo navzgor. Vsi prihajajo z drugega brega in imajo za seboj že več dni hoje. Vprašava jih, koliko časa že hodijo od reke in poveva, da nameravava k njej in še danes nazaj. Tri do štiri ure so že na poti. Vprašajo, če imava vodo. Majejo z glavo in naju opozarjajo k previdnosti. Najini zalogi nista izredni: vsak po eno čokolado, dva sendviča in slab liter mleka. Nič naju ne more ustaviti. Hitiva kot obsedena in prehitiva dolgo vrsto kakih 25-30 konjenikov, ki kavbojsko našemljeni obiskujejo kanjon. Nekatere celo moti, da jih prehitevava in nama ne dajo proste poti. Stene postajajo vedno bolj navpične, na tleh opažava vse večje skupine meter visokih kaktusov. Precej je veveric in svizcev, ki se brez vsake bojazni vrtijo okoli obiskovalčev. stran 1Q Q ŠpOrt PRIMORSKI DNIiVNIK — 3. novembra 19«3 V sinočnjih povratnih srečanjih 2. kola v treh evropskih nogometnih pokalih Italija in Jugoslavija zgubili po enega zastopnika V' Izpadla sta Verona in Partizan - Se maj večje presenečenje je pripravil Inter POKAL PRVAKOV (osmina finala) 3:0 • Bcnfica (Pori.) — Olympiakos Pirej (Gr.) Prva tekma: 0:1; kvalificirana Bcnfica • Atletico Bilbao (Šp.) — Liverpool (VB) 0:1 Prva tekma: 0:0; kval. Liverpool • Hamburger (ZRN) — Dinamo Bukarešta (Rom.) 3:2 PrVa tekma: 0:3; kval. Dinamo Bukarešta • Rapid Dunaj (Avs.) — Bohemians Praga (ČSSR) 1:0 Prva tekma: 1:2; kval. Rapid Dunaj • Dinamo Minsk (SZ) — Rabat Eto Gyocr (Madž.) 3:1 Prva tekma: 6:3; kval. Dinamo Minsk • Dundee United (Škot.) — Standard Liege (Bel.) 4:0 Prva tekma: 0:0; kval. Dundee United • ROMA (It.) - CSKA Sofija (Bol.) Prva tekma: 1:0; kval. ROMA • PARTIZAN (Jug.) — Dinamo Berlin (NDR) Prva tekma: 0:2; kval. Dinamo Berlin POKAL POKALNIH PRVAKOV (osmina finala) 4:2 1:0 1:0 4:1 2:1 • Kdln (ZRN) — Ujpest Dnsza (Madž.) Prva tekma: '1:3; kval. Ujpest • Aberdeen (Škot.) — SK Beveren (Bel.) Prva tekma: 0:0; kval. Aberdeen • Valkcakoskcn Haka (Fin.) — Hammarby (Šve.) Prva tekma: 1:1; kval. Valkeakosken Haka • Servettc Ženeva (Švi.) — Doneck (SZ) 1:2 Prva tekma: 0:1; kval. Doneck • JUVENTUS (It.) — Pariš St. Germain (Fr.) 0:0 Prva tekma: 2:2; kval. JUVENTUS • Barcelona (Šp.) — NEC Nimegcn (Niz.) 2:0 Prva tekma: 3:2; kval. Barcelona • Porto (Port.) — Glasgow Rangers (Škotska) 1:0 Prva tekma: 1:2; kval. Porto • Manchester United (VB) — Spartak Vama (Bol.) 2:0 Prva tekma: 2:1; kval. Manchester POKAL UEFA (šestnajstina finala) • Antwerpen (Bel.) — Lens (Fr.) 3:3 Prva tekma: 2:2; kval. Lens , • Aston Villa (VB) — Spartak Moskva (SZ) 3:1 Prva tekma: 2:2; kval. Spartak Moskva , • C. Zeiss Jena (NDR) — Sparta Rotterdam (Niz.) !•* Prva tekma: 2:3; kval. Sparta Rotterdam . • Sparta Praga (ČSSR) — VVidzcvv Lodž (Polj.) Prva tekma: 0:1; kval. Sparta Praga n • Nottingham Forcst (VB) — PSV Eindhovcn R Prva tekma: 2:1; kval. Nottingham Forest „ • Banik Ostrava (ČSSR) — Anderlccht (Bel.) Prva tekma: 0:2; kval. Anderlccht . • Celtic Glasgow (Škot.) — Sporting Lizbona (Port.) 5; Prva tekma: 0:2; kval. Celtic Glasgow , • Stade Lavallois (Fr.) — Austria Dunaj 3: Prva tekma: 0:2; kval. Austria Dunaj n • Sturm Gradec (Av.) — VERONA (It.) °;U Prva tekma: 2:2; kval. Sturm Gradec „ • HAJDUK (Jug.) — Honved Budimpešta (Madž.) Prva tekma: 2:3; kval. HAJDUK , • Feyenoord (Niz.) — Tottcnham Hotspur (VB) Prva tekma: 2:4; kval. Tottcnham . • VVerder Bremen (ZRN) — Lokomotiv (NDR) *’ Prva tekma: 0:1; kval. Lokomotiv . • Levski Spartak Sofija (Bol.) — VVatford (VB) Prva tekma: 1:1; kval. Watford „ • Inter Bratislava (ČSSR) — RADNIČKI NIŠ (Jug) 3:6 Prva tekma: 0:4; kval. RADNIČKI 8 • Bayern Munchen (ZRN) — PAOK Solun (Gr.) 9: Prva tekma: 0:0; kval. Bayem , • INTER (It.) — Gronigen (Niz.) ®‘ Prva tekma: 0:2; kval. INTER Žrebanje parov četrtfinala pokala prvakov in P°^t. pokalnih prvakov ter osmine finala pokala UEFA bo z jutri opoldne v Ztirichu. POKAL PRVAKOV Roma — CSKA Sofija 1:0 (0:0) STRELEC: v 81. min. Graziani. ROMA: Tancredi, Oddi, Bonetti, Righetti, Falcao, Nela, Conti, (Chie-rioo), Cerezo, Graziani, Ancelotti, Vincenzi. CSKA: Velinov, Bezinski, D. Dimitrov, Tinkev, G. Dimitrov, Zdrav kov, Yončev (Tanev), Kerimov, Ge-vizov, Markov, S. Mladenov. Roma je z enakim izidom, kot v Bolgariji, premagala CSKA, vendar zmaga italijanskih prvakov še zdaleč ni bila tako prepričljiva, saj bi pri 0:0 gostje lahko večkrat povedli, če bi bili natančnejši pri strelih. Gol je Graziani dosegel v zelo dvom ljivem «off-side» položaju, tako da bi bil remi najbrž najbolj pravičen rezultat glede na prikazano igro. Partizan — Dinamo Berlin 1:0 (1:0) STRELEC: Prekazi v 27. min. PARTIZAN: Stc)jič, Radovič (v 46. min. Smajič), Rojevič, Ješič, Ka-ličanin, Radanovič, Dimitrijevič, Živ-kovič, Mance, Vukotič (v 70. min. čolin) Pr<‘bji7i ’ DINAMO BERLIN: Rudweleit, A rads, Thonj (v 73. min. Hugowitz), Acks, Rochie, Tropfa, Terletzki, Ulrich, Ernst, Schuz, Netz. Dinamo ni imel sreče, čeprav je ravno edini zadetek precej srečno dosegel: sicer odličnemu vratarju, ki je bil gotovo najboljši mož na igrišču, je žoga nerodno ušla. Partizan je vseskozi napadal, saj je moral nadoknaditi dva gola zaostanka iz prve tekme, kljub boljši igri ter številnim lepim priložnostim pa je vendarle izpadel in ostal praznih rok. POKAL POKALNIH PRVAKOV Juventus — Pariš St. Germain 0:0 JUVENTUS: Tacconi, Gen ti le, Ca brini, Bonini, Brio, Scirea, Penzo, Tar- delli (Vignola od 63. min.), Rossi, Pia tini (Caricola od 56. min.), Boniek. PARIŠ ST. GERMAIN: Baratelli, Abreu (Assad), Tanasi, Pilorget, Za-remba (Dalheb od 79. min.), Fernan dez, Couriol, Janvion, Rocheteau, Su šič, N’Gom. Turinski Juventus je izločil Francoze, ne da bi jih premaga1, saj se je tudi prva tekma končala pri neodločenem izidu 2:2 in so Turdnčani napredovali v višje kolo samo zaradi zadetkov na tujem. Turinčani so začeli zelo ambiciozno in Platini je v 3. minuti zadel prečko iz prostega strela. Nato je Juventus popustil, a Pariš St. Germain tega ni znal izkoristiti.'Sušič je v drugem polčasu zadel drog. POKAL UEFA Inter — Groningen 5:1 (0:0) STRELCI: Collovati v 53. min., Al tobelli v 55. min. (11 metrovka), Se-rena v 59. in 39. min., McDonald v 61. min., Miiller v 78. min. INTER: Zenga, Ferri, Bergomi, Bagni, Collovati, Baresi, Miillcr (v 90. min. Marini), Sabato, Altobelli, Bec-calossj (v 09. min. Pasinato), Serena. GRONINGEN: Schellekens, Van Tiggelen, Hidding, Waalderbos, Ros sien, Van Dijk, Kocman, Keukens, Brocken (v 02. min. Fandi), McDonald, Janš (v 75. min. De Haan). BARI — Še največje presenečenje je pripravil Inter. Po prvem polčasu, ki se je končal brez gola in v katerem se je izkazal sodnik, ki je neverjetno podaljšal tekmo kar za o-sem minut, ni nič dajalo slutiti na preobrat v drugem delu, ko je Inter ne samo nadoknadil dva gola razlike iz prve tekme, ampak celo dosegel še druge tri. Sturm Gradec — Verona 0:0 STURM GRADEC: Saria. Feifer, Steiner, Schauss, Breber, Thonhofer, Huberts, Piehler (v 89. min. Marko), Szokolay, Hoerman, Jurtin. VERONA: GarelJa, Ferroni, Štor gato, Volpati, Fontolan, Tricella, Fanna, Sacchetti, Iorio, Di Gennaro, Galderisi (v 70. min. Jordan). SODNIK: Gjory (Madžarska). Sturm Gradec je razumljivo pazil predvsem, da ubrani ugoden izid iz prve tekme, pri čemer mu je Vero na šla na roko s svojo skoraj pa sivno igro, ko je predvsem čakala na napako nasprotnika, da se požene v protinapad. Avstrijci pa se niso pu stili presenetiti in ko je Verona, tokrat le bleda senca ekipe, ki. navdu šuje v prvenstvu, v drugem polčasu odločneje nadaljevala, so domačini brez posebnih težav urejeno zdržali ves pritisk. Pet tisoč italijanskih na vijačev je po tekmi hotelo dati duš-ka svojemu razočaranju, pri čemer so jih takoj «ohladili» policija in ga silci s hidranti. Hajduk — Honved 3:0 (1:0) STRELCA: Pešič v 14. in Gl. min., Zo. Vujovič v 35. min. HAJDUK: Simovič, Vulič, Miljuš, čelič, Dražič, Rožič, Zl. Vujovič, Sli-škovič, Zo. Vujovič, šušnjara, Pešič, (v 35. min. Bogdanovič). HONVED: Andrusch, Detari, Ke-retecky, Varga, Sallai, Toth, Sirecdi, Gareta, Esterhazy, Daika (v 54. min. Giere), Gyimesi (v 04. min. Kuzma). SODNIK: Carpenter (Irska). Hajduk se je povsem zasluženo prebil v naslednje kolo, saj je že v prvi tekmi dokazal, da je boljše moštvo, vendar ga je tedaj oškodoval sodnik. 'Pokrat pa so Spličani povsem nadigrali goste, vendar treba tudi pripomniti, da je od nekdanjega Honveda ostalo le ime. Inter Bratislava — Radnič^' 3:2 (3:1) STRELCI: Mihaec v 18. min., Ga' vrilovič v 24. min., Režnak v 32. nun-1 Moravec v 44. min. in Aleksič v ' INTER BRATISLAVA: Jukubick^' Mihalec, Barmoš, Jurkemik, Ducw' Simončič, Mraz, Konik (v 66. d11 i Brezik), Hudec, Moravec, Režnak- , RADNIČKI: Milenkovič, Ga vri 1«^' Miloševič, Radosavljevič (v 66. (d1.' Stojkovič), Bojovič, Drizič, Gl!1 k' Djordjevič, Mitoševič, Rinčič, A'c'* Sič. ; , jz Radnički je branil velik kapi V1* prve tekme, kar štiri gole, kar l?a tovo ni silio k naprezanju. U(irna^nj. so Sicer prvi povedli, ko pa je Ra čki izenačil, je bil praktično b skrbi. Sinoči v Trstu v košarkarskem Koračevem pokalu Bic zlahka izločil bolgarsko ekipo Spartaka Bic — Spartak Pleven 83:65 (42:27) BIC: Jones 28 (2:7), McNeaIy 10 (2:2), Tonut 11 (1:1), Palumbo 12 (2:3), Goti 10 (1:4), Lanza 4 (2:6), Bobicchio 5 (1:3), Cenderelli 3 (1:2), Zarotti, Babic. SPARTAK PLEVEN: Vutev 2 (0:1), Mirkov 12, Monov 2, Rangelov, Da-kov, Titov, Koev 2, Pangarov 14 (2:3), Antov 29 (3:4), Velikov 4. SODNIKA: Vuhavič (Jugoslavija) in Schliesser (ZRN). PON: Monov (35) in Koev (36). Po izredno. slabi tekmi je tržaški Bic brez večjih težav premagal skromno ekipo Spartak iz Plevna. Tržačani so povedli takoj v začetku, nato pa vodstvo obdržali vse do konca tekme. Bolgari so se v drugem polčasu približali domačinom celo na sedem točk razlike, a to gre pripisati prej nepazljivosti igralcev Biča kot pa zaslugam Spartaka. Bolgari igrajo takšno košarko, kot smo jo pri nas gledali pred nekaj leti: dolga vrsta podaj, nato pa met izven ra kete. Pri tem se je odlikoval predvsem zanesljivi Antov, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja. Tržačani so se prilagodili nivoju nasprotnikov in zagrešili celo vrsto napak. Očitno premoč pa so imeli pod košema, kjer je Jones absolutno gospodaril. Tuji igralec Biča je tokrat zaigral svojo najboljšo tekmo v rumenem dresu (iz petnajstih poizkusov je iz igre zadel trinajstkrat). Tržaško moštvo se je tako uvrstilo v četrtfinale. (Marko) Indesit — Hapoel 108:66 (48:31) CASERTA — Indesitu, ali bolje tre nerju Bogdanu Tanjeviču, je uspel izreden podvig. Moštvo iz Caserte je v Izraelu izgubilo kar z 31 točkami razlike (72:103), sinoči pa je ne samo nadoknadilo ta zaostanek, temveč je zadalo Izraelcem poraz z razliko 42 točk. Tanjevičevi varovanci so tako četrtfinalisti. Najboljši strelec srečanja je bil Brazilec Indesita Oscar, ki je dosegel 25 točk. Carrera — Keravnos 106:63 (55:27) BENETKE — Pred le 300 gledalci je včeraj beneška Carrera povsem nadigrala ciprsko moštvo in se tako uvrstila v nadaljnje kolo. Bini in Grattoni sta bila najboljša s po 20 točkami. POKAL L. RONCHETTI Bata — Partizan 67:50 (34:18) RIM — Rimske košarkarice so tudi v povratnem srečanju premagale beograjsko ekipo Partizana in so se tako uvrstile v nadaljnje kolo. V pr vi tekmi so Rimljanke zmagale z 68:64. SISV Viterbo — Barcelona 86:59 (47:22) Italijanke so se uvrstile v nadaljnje kolo, saj so zanesljivo zmagale v prvi tekmi (87:71). Bosna — Minjor 89:93 (43:47) SARAJEVO — Bolgarke so zanesljivo zmagale že v prvi tekmi (90:55) in zato je bilo zanje povratno srečanje le gola formalnost. Odslovili trenerja D'Amica BOLOGNA — Rudy D’Amico ni več trener bolonjskega moštva Yo-ga, ki nastopa v A-2 košarkarski ligi. Bolonjski klub ga je «odslovil» zaradi poprečnih rezultatov v pr venstvu. DANES V TRŽIČU Prijateljska tekma Monfalcone -Triestina Na občinskem stadionu v Tržiča ^ danes ob 15. uri prijateljska na tekma med domačim Monfak jem in Triestino. ^ Za to srečanje vlada v Tržič*1 okolici dokajšnje zanimanje. • DISCIPLINSKA KOMISIJA itajjj^ ske nogometne zveze ni v A M. ^ krat izključila nikogar, v B l*g* * bo dve koli počival Di Carlo (Art’1" po eno pa Di Michele (Cavese). ^ nieri (Sambenedettese), Cerom ^ scara). Gentilini (Varese), Str V (Varese) in Amodio (Cavese). 'J1# • ZIMSKE OLIMPIJSKE IGR®/ zil teden so začeli s prodajo vstop11* ^ nekatera tekmovanja na vu- igrah, ki bodo februarja v SaraJ ^ Skupno bodo imeli na razpolag0 tisoč vstopnic, od katerih so po goste namenili 230 tisoč. Doslej :Cl vsem svetu prodali 136 tisoč vst drugih sto tisoč pa je rezerviram Tehnični vodja društva Basket Ravenna C. Dainese «Jadranovci se bodo kmalu opomogIi» «Doslej smo s svojo uvrstitvijo zadovoljni. Glede na to, da smo znatno obnovili ekipo, tudi ni bilo pričakovati, da bi lahko dosegli kaj več. Novi košarkarji se morajo namreč še uigrati z ekipo,» tako je začel naš telefonski pogovor tehnični vodja društva Basket Ravenna Giorgio Dainese. Jadranovci bodo namreč v soboto igrali v šestem kolu košarkarskega prvenstva proti moštvu C-l lige iz Ravene, ki je doslej zbralo (kot naši košarkarji) štiri točke (dve zmagi torej in trije porazi). Jadranov sobotni nasprotnik pa ima boljšo «koš razliko* (422:420, Jadran pa 396:408). «V soboto bo pri vas gostoval Ja dran: Poznate to moštvo? » «Lani sem ga videl igrati v Forli- ju in bil sem navdušen nad njegovo igro. Jadran je namreč predvajal hi tro in učinkovito igro, ki je nalašč za gledalce. Zato sem presenečenj, da je Jadran doslej zgubil kar v treh tekmah. Mislim, da je prav Jadran doslej najneugodnejše presenečenje te lige. Obenem pa sem tudi prepričan, da se b0 ta ekipa kaj kmalu opomogla, saj' sodi med najboljše v tem prvenstvu.* «Doslej pa v tem prvenstvu ni popustil le Jadran...». «Res je, presenečenj je bilo še in še. Na primer Castelfranco je igral s spremenljivo srečo, čeprav so menili, da je nesporni favorit za napredovanje v višjo ligo. Po drugi stra ni res mi ne gre v račun, kako je lahko bocenska Fiamma na prvem mestu lestvice. Pa tudi visoka uvrstitev Budria je povsem nepričakovana. Sicer pa je prvenstvo še zelo dolgo in šele po nekaj kolih bomo lahko dali pravo oceno o tej ligi.* «Rekli ste, da ste dokaj obnovili svoje moštvo...». «Res je. Odstopili smo enega centra in veznega igralca, najeli pa be-ka, veznega igralca in dva centra. Prepričan sem, da se bodo tile košarkarji kaj kmalu 'vključili’ v moštvo. Ko pa bo ekipa v najboljši formi, tudi mislim, da bomo lahko star-tali kaj več kot za sredino lestvice.* (/Predvidevanje za sobotno tekmo?» «Težko je dati vsakršno predvidevanje. Bomo videli v soboto.* (B. Lakovič) Na šolskem športnem področju Obetajo se precejšnje novosti Šolske oblasti so v preteklih dneh razposlale po šefah vse Italije okvirni razpis za letošnje dijaško športno udejstvovanje izven rednega pouka. Iz razpisa je razvidno, da bo prišlo na tem področju do 'določenih novosti, vendar podrobnosti še niso znane, ker natančna navodila in določila za- to u-dejstvovanje na prosvetnem ministrstvu v Rimu šele sestavljajo. Iz prispelega razpisa je razvidno le to, da bodo odslej m adinske igre veljale v dosedanji obliki le za učence, ki obiskujejo obvezno šolo, t.j. osnovno in nižjo srednjo šolo. Za višje srednje šole pa bodo priredili dijaška prvenstva in sicer v atletiki, plavanju, telovadbi, nogometu, košarki, odbojki, rokometu in smučanju. Bolj podrobno bomo o letošnjih di- ^.nč ali' jaških športnih tekmovanjih ptr ko bodo prispela iz Rima dokonč vodda. nji) Kot je mano, so dijaki si°v^ : nižjih in višjih srednjih šol dos teh tekmovanjih zelo pogosto f^°nCreJ' izjemno dobre rezultate, saj so A, V ko posegali tudi po najvišjih tn jctoS državi. Upajmo, da bodo zato tu ^ s svojimi nastopi častno bran* ve in ugled naših slovenskih so kviru teh tekmovanj. (P) ba*" „ '!Z‘j ' boljšo skupinsko in nenazad-tudi bolj disciplinirano igro. vpP°JetoYc> so tako osvojili prvi pr Korit Ven’ par v *-em prvenstvu, rok °Ve^c* pa so ae naprej praznih i r°k P° dveh kolih (tekmo Pa ; n “°scom so v nedeljo preložili) p,.,ia tu>>>v.v.v.................................................................... Iz planinskega sveta detiu Wet ;2ie(° rol, «da so v težavah» ipd., izkazalo pa se je, da so vse te novice neresnične, oz. da niso sploh prišle. Ob vsakem takem «alarmu» pa mora poročevalec iskati, se informirati ter telefonirati na vse konce in kraje (do Beograda na vzhodu, do Kopra na jugu, do sedeža SPDT na zahodu in do Avstrije na se veru), da se potem izkaže, da vse skupaj nič ne drži. Res je to, da je v zadnjem tednu v Himalaji slabo vreme, da se jesenska himalajska se zona zaključuje, ker se bliža jesenski monsun, ter da so prav gotovo naše odprave na tesnem s časom, če ne drugega, zaradi dovoljenj nepalskih državnih organov, pa seveda zaradi izčrpanosti in slabega vremena. Ali je resnična novica, da so naši alpinisti, ki osvajajo Anapurno 1, zaprosili podaljšanje dovoljenja za vzpon preko južne stene preko 31. oktobra, ni povsem jasnq. Upajmo, da bomo imeli nekaj jasnih, pa tudi resničnih podatkov, v prihodnjih dneh. D. JELINČIČ Družinski izlet SPDG SPD Gorica je v nedeljo priredilo zaključni družinski izlet v Istro. Avtobus je izletnike iz Gorice, Pevme Oslavja, Štandreža, Sovodenj in Ga brij odpeljal že v zgodnji/l jutranjih urah. Po postanku v Hrpeljah Kozina se je avtobus ustavil v Hrastovljah, kjer so si izletniki ogledali zna menilo cerkvico in njen zaklad s freskami iz XV. stol. (znameniti ). Izletniki so se nato peljali skozi predor Učke (eden izmed največjih objektov v Evropi z najmodernejšimi napravami), ki povezu je Istro, kosilo, / istrskim brodetom in polento, pa je bilo v Lovranu. Po postanku v Opatiji so se izletniki vrnili domov. Kljub temu, da je bilo vreme nenaklonjeno, je izlet uspel, zaključili pa so ga v Markovščini ob pršutu in teranu. J. S. Udeleženci osnovnošolskega izleta pred zadružnim hlevom pri Trnovci .V ............. | Naši nogometaši v mladinskih ligah ;!;! \\ Zelo neugoden obračun prvonovembrskega kola Posnetek z narašeajniškcga derbija Zarja - Breg NARAŠČAJNIKI Roianese — Breg 4:0 (2:0) BREG: Bertoli, De Bortoli (A.gen ti), Senica, Žgur, Casani, Ciacchi. Bia gi, Silvano Olenik, Paoli, Tul, Barut (Cicotti). Tako katastrofalnega nastopa Brežanov že dolgo ne pomnimo. Plavi so povsem zasluženo izgubili, saj se niso niti enkrat približali nasprotnikovim vratom. To pa ne zaradi premoči Tržačanov, temveč zaradi šibkosti celotnega sistema igre Brežanov. Na zelo majhnem openskem igrišču so Brežani ubrali način igre, ki nedvomno bolj ustreza ligaškim, ne pa mladinskim prvenstvom. Po zasluženem porazu, ki je bil za naše nogometaše lepa lekcija, upajo Brežani na boljšo bodočnost. Edini, ki je igral nadpoprečno, je mladi Sil vano Olenik, ki je res vreden pohvale. (T. M.) Muggesana — Zarja 6:0 (1:0) ZARJA: Zettin, Stain, Zerbo (žagar), Leban, Borelli, Gojča, Milkovič, Kerstič, Zeugna (Oliva), Kalc, Gre-gori. Razen Lebana in Gojče, so Bazovci tokrat razočarali, še zlasti v drugem polčasu. Lahko rečemo, da sta si bili ekipi zlasti v prvem delu prvega polčasa enakovredni. V tem delu igre je Zarja imela tudi dve ugodni priložnosti, vendar ju je obe zapravila. Domačini pa so svoj prvi zadetek dosegli le pet minut pred iztekom prvega dela igre. Drugi zadetek je padel takoj po ponovnem sodnikovem žvižgu, ekipa pa ni reagirala in ko je prejela še tretji zadetek, je povsem popustila. (P. B.) ZAČETNIKI Primorje — CGS A 0:6 (0:4) PRIMORJE: Blažon, Tagliaferri, Frasinelli, Prašelj, Kutin, Mesar, Počkaj, Štoka, Princival, Gerbassi, Gerri. Iz samega izida srečanja je razvidno, da še neizkušeni Prosečani niso mogli nič proti premočni ekipi CGS A, ki si je zagotovila zmago brez težav. Gostje so namreč imeli skozi celo srečanje igro vedno v svojih rokah in so popolnoma gospodarili na igrišču. (H. V.) Breg — Soncini 0:3 (0:1) BREG: Cottar, Sancin, Glavina, Kozina, Cah, Vodopivec, Raffaele, Sla- vce, Krašovec, Starec, Pintus. (Alberti, Zupin, Čuk, Pelicon). Proti objektivno močnejši ekipi so Brežani zasluženo izgubili, čeprav jih moramo pohvaliti za borbenost in požrtvovalnost, ki so ju pokazali v tem srečanju. Gre omeniti, da so tudi Brežani imeli nekaj priložnosti za zadetek. (M. Š.) CICIBANI Primorje — Supercaffe 2:4 (1:3) PRIMORJE: Spadoni, Ligozzi, Tav-čer, Štoka, Škabar, Trampuž, Capelli. STRELCA ZA PRIMORJE: v 11. min. Škabar, v 27. min. Capelli. Na Proseku so cicibani Primorja v borbenem srečanju klonili solidni e-kipi Supercaffe. Tekmo je vseskozi o-viral rahel veter, zato je bila igra vse preveč raztrgana in nogometašem je bilo težko zaustavljati žogo. Vsekakor sta obe ekipi prikazali veliko dobre volje in srečanje je bilo v bistvu zadovoljivo. (H. V.) Ponziana — Breg 3:1 (1:0) STRELEC ZA BREG: Ota. BREG: E. Zeriali, Sancin, L. Zeria-ii, Vodopivec, Ota, Kosič, Kralj. (Mau-ri, Gerdol). Naši so proti boljšemu nasprotniku pretežno igrali v obrambi, z malo več športne sreče pa bi lahko tudi dosegli kak zadetek več. Kljub porazu pa gre pohvaliti naše fante za požrtvovalnost. (M. š.) MLAJŠI CICIBANI Ponziana — Breg 3:0 (2:0) BREG: Gigli Fanč, Lovriha, Mondo, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara (Štrajn, Punis, Bandi). Najmlajši Bregovi nogometaši so v tem prvenstvu doživeli prvi poraz. Žal, so naši predstavniki prejeli takoj v uvodnih minutah dva zadetka, kar je bilo zanje preveliko psihološko breme za nadaljnji potek tekme. Gotovo pa je, da si naši nogometaši tako visokega poraza niso zaslužili. (M. Š.) • CORRADO BARAZZUTTI je v pr vem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Stockholmu s 6:3, 6:1 zgubil proti Švedu Stefanu Edbergu, Gianni Ocleppo pa je s 5:7, 6:2, 6:4 premagal Edbergovega rojaka Pera Hjertguista. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st . viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel 10432) 73 ti 90 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ZTT in tiskaj Trst član italijanske zveze časopisih založnikov FlEG novembra I9JM V gorah rešili šest turistov Kvarni vpliv meduz na turizem Dobra zdravniška nega L’AQUILA — Jesen je za nekatere na j lepši letni čas, vendar tudi zelo rad p-eseneti, posebno liste, ki so ljubitelji samote gora. O tem ve najbrž prav dobro povedati šest turistov, ki so se v ponedeljek odp. avm na izlet na Gran Sasso. Prvotno jih je bilo osem, dva za konica iz Bologne pa sta se ekskurziji zadnji trenutek odrekla in se vrnila domov. No, šesterico je v ponedeljek zajela pravcata snežna nevihta z izredno močnimi sunki vetra. Takoj se je sprožil. alarm, kajti mislili so, da se je skupina podala na nevarni Como in takoj so stopile v akcijo reševalne skupine. Vse do včeraj so bili reševalci brezuspešno na delu in policija je šesterico turistov že uvrstila med po grešane. Vče.’aj pa, kot rečeno, je reševalcem uspelo prebiti se do gorske koče «Bafile», v kateri je šest tu ristov našlo svoje zatočišče. Vsem skupaj je seveda odleglo, saj je bilo na dlani, da gore niso naredile novih žrtev. ' Sedaj pa bo zelo težko spet prispeti v dolino, kajti, kot rečeno, na Gnan Sassu je nevihta. Najvažnejše pa je to, da so vsi živi in zdravi. ATENE — Meduze so take vrste bitij, ki povzročajo tudi nevšečnosti, predvsem ljubiteljem morja in poletnim kopalcem, ki jih nemalokrat čaka med valovi «žgo če» presenečenje. No, o meduzah je sedaj govor na mednarodnem seminarju v Atenah, katerega se udele žujejo znanstveniki iz enajstih držav, med temi tudi Italije in Jugoslavije. Italijansko delegacijo sestavlja jo tudi docent na tržaški farmacevtski fakulteti Kober ito La Loggia, Laura Rottini - Sandrini z inštituta za zoologijo in komparativno anatomijo tržaške univerze in ravnatelj tržaške dermatološke klinike Carmelo Scar pa. V Atenah bodo do jutri razpravljali o razširjenosti meduz v Sredozemlju. Cilj seminarja, ki ga prireja komisija za okolje pri OZN, je proučiti vpliv, ki ga ima prisotnost me duz na človekovo zdravje in njegove dejavnosti. Poleg tega pa bodo razpravljali tudi kako zajeziti hitro raz množevanje meduz in pogoje, ki botrujejo njihovi re produkciji. Sam grški minister za okolje Tritsis je dejal, da meduze «kvarnot> vplivajo na turizem. . . Svojevrsten priročnik za petične turiste Vodič o najbolj «inn» letoviščih kjer trošiš brez velikega napora RIM — V teh dneh, ko se turistični delavci pripravljajo na zimsko sezono se med letovišči začenja bitka, kdo si bo zagotovil več- turistov in zato večji zaslužek. V glavnem vsa letovišča usmerjajo svojo propagando v zmernost cen ob istočasni solidni postrežbi. Pa tudi priročnikov na to temo je izšlo že precej in vsi so več ali manj usmerjeni v to, kako videti čimveč za čim manjšo ceno. In če bi kdo hotel take počitnice, med katerimi bi lahko brez preveli kega truda zapravil vse, kar ima pod palcem? V pomoč mu bo nedvomno priročnik Petra Finkbeinerja Zeli manna. ki je pred nedavnim izdal «In VVorld Guide«, ki je tudi po ceni (približno 200.000 Lir) povsem v skla du s filozofijo počitnic, ki jih predlaga avtor. In kaj svetuje Finkbeiner-Zellmann, tistim, ki bi radi potrošili tudi zadnje pare? V novembru počitnice v Kairu, kjer je sonce sicer še toplo, a ne pripeka tako kot poleti. Kot hotel sve- tuje «Mena House Obcroi», za prevoz v središče pa si naročite limuzino s šoferjem, saj bo v tem primeru «shopping» prijetnejši. V decembru je najbolj «inn» otok «Bora Bora», ko v skoraj popolni sa moti lahko občudujete zaton iz bun galova Bora Bora hotela. Prav tako prijeten pa je lahko oddih v Benet kah, seveda pa v nadvse dragem do zevem apartmaju v Gritti Palacu. V januarju ima turist na voljo dve izbiri: ali oddih v Cortini v hotelu Miramonti Majestic, ali pa še dražje potovanje na Haiti, kjer se bo dobro počutil v hotelu Relais de 1’Empereur. Februarja izbirajte med Gstaadom, ki je bolj «inn» kot St. Morritz, in Rio de Janeirom. V marcu je še naj bolj privlačna Japonska, saj v Kyotu cvetejo prve japonske češnje. Pogled nanje iz Miyako hotela je prečudovit, bog ne daj pa, da bi se odločili za organiziran izlet. V aprilu se prileže «shopping» v Pa rižu, medtem ko je maj najprimernej ši mesec za ogled Rima, seveda v nadvse dragih hotelih Hassjer ali In ghilterra. Alternativa večnemu mestu je lahko potovanje na Seychellskc o toke, kjer lahko občudujete milijon ptic v družbi ducata prav tako petič nih turistov. Finkbeiner Zellmann nadaljuje še s kopico nasvetov v svojem zajetnem priročniku, mi se pa ustavimo kar tu, saj smo natresli že dovolj nasvetov bralcem, ki imajo skomine po tem, da bi bili «inru in ki bi radi brez težave trošili. □ BONN Britanski premier Mar gareth Thatcher bo 8. in 9. novembra na uradnem obisku v Bonnu. Obisk sodi med redne konsultacije vlad Velike Britanije in ZRN. □ SYDNEY — Ron Grant, 40-letni pek iz Brisbana, je v 217 dneh obte-kel Avstralijo. Na 13.383 km dolgi poti je Grant porabil 14 parov čevljev. Zdravnika (pa ne, da sta veterinarja?) skrbno pazita, da ne bi s svoj^ steč** dihom okužila dveh brhkih opic, ki sta se pravkar rodili. Kako bosta mamica in očka, ko sta svojo družino pomnožila kar za dva člana, kaj hi) nC tek (telefoto AP) zgovorno kaže, da gre za dvojčka! O njuni sreči niecs vemo, vemo le to, da sta »novorojenčka« kar zadovoljna s svojo novo Galebi «bombardirali» kanadski otok TORONTO — Oblasti na kanadskem otoku Prince Edward so se v teh dneh morale soočiti z dokaj nenavadnim problemom: kako ugnati jato galebov, ki je s školjkami dobesedno bombardirala obalno avtocesto. Galebi so se namreč posluževali trdega asfalta, da bi razbili trdo lupino školjk in v ta namen so spuščali mehkužce (ki tehtajo več dekagramov) z velike višine naravnost na avtocesto. Proti svojevrstnemu obstreljevanju so nastopili šoferji, še zlasti tisti, ki jim je toča školjk poškodovala lak in karoserijo in ki so zahtevali uvedbo «protiletalske» službe. Zaenkrat pa so se oblasti odločile za bolj miroljubno rešitev: na asfalt so narisali nekaj galebov. t.Bombniki», ki so imeli ptice za konkurente, pa so se trenutno oddaljili, na otoku pa srčno upajo, da se bodo opredelili tudi za drugačen sistem. Krvava bitka za petelina BENETKE — Ugrabi i so petelina — pokličite karabinjerje. Zgodilo se je, da sta se dva soseda v San Dana di Piave sprla. Oba sta sicer naredila luknjo v mreži, ki razmejuje njuno lastnino, eden zato, da bi k sosedu pošiljal na «pašo» na zeleno travo svoje kokoši in petelina, drugi pa, da bi na tuji lastnini njegov pes opravljal svoja opravila. No, tistemu, h kateremu so kokoši hodile na obisk, je bi o vsega dovolj: ugrabil in uklenil je petelina, ki se je pri tem ranil. Posegli so karabinjerji -r- in petelin je končal v ponvi. . . Spor pa še traja. TUDI ANGELI IMAJO SPOL- WASHINGTON — Ako bodo ameriški verniki spre jeli «obnovljeno» in «posodobljerio» izdajo Svetega pi srna, potem se bo marsikaj spremenilo. Svoje večerne molitve ne bodo več začeli z «Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime,» ampak z «0-če naš in mati naša, ki sta v nebesih, posvečeni bodita vajini imeni». A tudi sveta trojica bo odpadla in ne bo v veljavi «v imenu očeta, sina in svetega duha~», ampak v «imenu očeta in matere, sina in svetega duha». Take so namreč «odredbe» nove ga, radikalnega prevoda Biblije, za katerim je ameri ški cerkveni nacionalni svet, ki združuje okrog 40 milijonov vernikov, ki so po večini protestanti ali pravoslavni. Delo za nov prevod Biblije se je začelo pred desetimi leti na zahtevo feminističnih organizacij in neka terih novih sil v Cerkvi. Cilj je bil uvesti v Sv. pismo tudi žensko, s čimer bi se le ta očistila «moškega šo-vinizma». In tako je vsemogočni v nebesih pridobil mater-ženo, njegov sin pa se je sedaj znašel med brati in se sirarni. Kako vse to konkretno izgleda? V Bibliji je pi- dO salo: