KATOmKIM Prihodnji evharistični kougres. Ev~ baristični kongres Jugoslavije, M se je vršil zadnje dni meseca junija v Ljubljani, je uspel nad vse pričakovanje sijajno. Njegov veličaatni potek se je globoko zarisal v dušo našega naroda ter bo ostal neizbrisen v njegovem spominu. Neprecenljiive duhovne dobrine so se iz njega izlile med naš narod ter bodo v svojih učinkih trajale naprej. Da bi se krog tiistih, ki se udeležujejo zveličavnih dobrin Evharistije, razširil, je bil na ljubljanskem evbarističnem shodu storjen sklep o prihodnjein državnem evharisti.nem ikongresu. Jugoslovanski škofje, zbrani v Lj-ubljani, so 2. julija sklendli, da se priredi 3. obči evharistični sihod za vse katoličane v državi v Splitu (? Dalmaciji) čez 5 let, to j« leta 1940. Let: 1937 pa bo kot predpriprava nanj pokrajinski evharisti.ni kongres v Dubrovniku, namenjen v prvd, vrsti vsem Sikofijam na Jadranu. Razveseljiv je ta sklep, ki ob prekrasno uspelem kongresu v Ljubljani takoj misli naprej ter katoličane takoj pozivlja na novo delo, na delo za kraljestvo Kristusovo v dušah in v javnem življenju! Katoliška ura v radiju. Tudl v Avstraliji, in sicer v glavnem mestu Melbournu, "so katoličani vpeljali po&ebno katoliško uro v radiju. Vsako nedeljo od 9. do 10. ure zvečer dajejo avstralsike radio-postaje katoliški program. Prva todka programa je ikratko, pa stvarno predavanje o najvažnejših katoliških resnicah. Ta predavanja so pomenljiva ne sama za katoličane, marveč tudi za protestante, ki radi poslušajo ter se tako poučijo o naukih katolicizma. Drugo točko tvori verska glasba in liturgično petje. Kot tretja točka so na sporedu odgovori na razna vprašanja o različnih stvareh iz področja verskih resruic in verskega življenja. Te odgovore sestavlja sloveči pridigar jezuitski pater Murfy, ki je vprav po odličnosti teh vdgovorov postal izredno popularen — pri ljudstvu priljubljen — v celi Avstraliji. Protestant podaril jezuitom hišo. To je bil hotelir Ballard, posestnik velikega hotela v mestu Springs v Zedinjenib državah Severne Amerike. Zanimivti so razlogi, ki jih navaja Ballard, zakaj je to storil. Rekel je javno to-le: »Darujem jim to veliko hišo radi po»ebnega spoštovanja, ki ga imam do tega reda; radi njihove apostolske vneme; radi njihovega bojevitega duha; radi njihove discipline in odločnosti v težkih preizkušnjah in radi njihove velike ljubezni do znanosti.« Podarjeni hotel do&eza v svoji sredini vdsočino 63 metrov, ima 708 sob, lepo okrašonih, sama slavnostna dvorana obsega 3716 kvadratnih metrov. Okoli zgradbe je veliik park v obsegu 23_ lie;ktarov. Ta agradba, ki je prej služila zabavi, bode odslej namenjena znanosti in molitvi.