DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 24, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. N romunski kralj Karol * wadama Lupescu aretirana bila silno presenečena, ko se jima je nazna-l^lo aretacijo. Baje ju bodo poslali nazaj v "°ttiunijo na zahtevo "železne garde." siljena vrniti se v Bucharesto. Karol je opetovano poskusil, da bi odšel v Zedin.jene države in je večkrat telefoniral v Lisbono, Portugalska, radi prostora na letalu za v New York. Zanesljivi viri tudi poročajo, da se bo Karlu dovolilo ostati v Španiji, ker se smatra, da kar je. storil v nasprotju z "zeleno gardo" v Romuniji, je storil pod vplivom madame Lupescu. To se sklepa iz tega,, trdi nekdo, da ko se je vrnil Karol od razgovora s Hitlerjem v Salzburgu, je pristal na to, da bo začel kampanjo proti Židom. Toda romunski židje so napravili protinapad, zaprli banke in grozili, da bodo paralizira-li vse ekonomsko življenje v deželi. Tega se je pa Karol ustrašil in se podal. Kralj je spraševal, kdo je ukazal njegovo aretacijo, toda policijski načelnik je samo odgovoril, da njegovi predstojniki. Demokratski politični shod! Demokratski kampanjski odbor 23. varde priredi jutri večer, to je v petek 25. oktobra, ogromen politični shod v avditoriju Hodge šole, 1075 E. 74. St. Ta šola se nahaja južno od St. Clair Ave., nekako v sredi med St. Clair Ave. in Superior. Govorili bodo sledeči govorniki: Martin L. Davey, kandidat za governerja, John McSweeney, kandidat za zveznega senatorja sodnik Frank J. Lausche, okrajni načelnik Ray T. Miller, poslanec Michael A. Feighan. Poleg teh vam bodo predstavljeni vsi kandidatje za okrajne urade. Vardni vodja, Mr. John Gornik Jr., je dobil dvorano za ta shod na vzhodni strani varde, Ne pozabite! Ne bo napak, vsaj društveni tajniki ih tajnice bodo temu pritrdili, če van opomnimo, da je jutri 25. oktober. Ta dan je važen zato, ker morata storite svojo člansko dolžnost napram vašemu, društvu{ ki je vaš najboljši prijatelj. Društvo bo izpolnilo svoje obveznosti napram\ vam, če boste storili svojo dolžnost napram njemu, ki obstoji v tem, da plačate svojo mesečno članarino. ---o—|--- ROOSEVELT PERE REPUBLIKANCE Žrebanje novincev bo izvršeno slovesno li^j > Španija, 23. okt. — Imunski kralj Karol in ' dolgoletna prijateljica, sje. a Lupescu (s katero sta počena), sta bila postav-i«J°d Policijsko nadzorstvo k i,a pmorda celo poslana na-ty. R°munsko. Aretiran je I Ife • ^rdareanu' je I Bh l.'ntendant kraljeve pa-I pans]' Je S kralJem Pribežal 9 h tr;; r f ko S° ^^ ze'° Pres^ra" | ^jjaSe j'01 Je napovedala i Nay Karol je poslal- j % . na špansko vlado, v ka-lekel- da mednarodna i poslati nazaj | ^tfa r° maclamo Lupescu in 'L, 'dareanu, ker ju tam 'Vva smrt s Cm ko ae trdi-da se kra_ i jjj. J^.'ilo vrniti se v Romu-# \ bi kralj gotovo sledil uPescu, če bo ona pri- SJj zbornih komisij \ 01 nabornih komisij v la^oga, si je že mno-1 Vi.;! SVoJt! urade, kamor 1 H nranci lahko obrnejo % J '»formacije. V teh '•liijj registriranci lah-<% So,sZVedeli svoje številke, 'rt ' 2až»e narodno žreba- Sklf' nabornih komisij v [ta/ Vai'dah so na sledenj h4)Vlb: 23. varda, (dis-j®St/ dge šola, 1075 E- Cl'^,(29.d!istrikt) 12604 i \ J (distrikt 35), pre-!( ' C;t>D, M, L, B, CC, Z, ' Si k ' J>G-v sobi 8>Co1- i V ^h School, i ctli (distrikt 36), pre-J.E, AA, I, H, N, P, X T> U, V, W, Q, na : 'S A a (district 37), 15619 i sr- S R (49- distrikt) Noble I '^bbitt Rd. in St. Clair Sen ;Vwlle Heights, North \ S ( L IaPle Heights, Bed-HM;distrikt), 704 Broad- ;>%Važna seja veČer se vrši seja ; i^dinskega zbora Čri-j i?Vsf V cerkveni F \ ■ Vse starše se prosi, , L 2°či. KDO BO DOBIL NAGRADO? Pri Slovenski dobrodelni zvezi je kampanja za nove člane. Kampanja se bo zaključila koncem tega meseca. Glavni odbor je pripravil za one tri, ki bodo zapisali največ nove zavarovalnine lepe nagrade, in sicer: Philco radio; Maytag pralni stroj, Grand kuhinjsko peč, električni likalnik. Kaj ne, da za take nagrade se pa že izplača malo agitirati. Torej potrudite se še teh par dni. Nagrade si lahko ogledate v izložbenem oknu glavnega urada SDZ, kjer je predmete razstavila firma Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. -o- Grdinovi koledarji Firma A. Grdina in Sinovi naznanja, da ima že v zalogi stenske koledarje za leto 1941. Koledarji so prav lični in jih vsak lahko dobi zastonj. Tvrd-ka jih tudi pošlje za vas, kamor hočete, toda za poštnino morate plačati 20 centov. Vrnite vstopnice člane podružnice št. 3 SMZ, ki še niso vrnili vstopnic od zadnje prireditve, se opozarja, da to store pri plačevanju ases-menta 24. in 25. oktobra do osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. da bodo enkrat tudi tamkajšnji demokratje imeli nekoliko bližje. Vabi se pa vse demokrate in demokratinje iz varde, da pri dete in napolnite dvorano. Govorniki bodo izvrstni in slišali boste mnogo zanimivega. Predvsem pa boste slišali, zakaj moramo ponovno izvoliti našega predsednika Roosevelta. -o- Farley priporoča demokratom naj volijo vso listo New York. — Jim Farley, bivši generalni poštni mojster, ki je po čikaški demokratski konvenciji stopil iz Rooseveltovega kabineta in ki ni v sedanji voli-vni kampanji popolnoma nič agi-len, je podal javno izjavo ter priporočilo vsem demokratom po vsej deželi, naj volijo povsod vso demokratsko listo. "Na čikaški narodni konvenciji demokratske stranke, na kateri sem bil kandidat za predsednika, sem po glasovanju obljubil podpirati nominirance te konvencije," izjavlja Farley. "To obljubo sem storil v dobri veri. Pri volitvah 5. novembra bom vclil jaz vso demokratsko listo ter poživljam p r i s t a š e moje stranke, da store isto." SvtSKl VIRTUOZ VLADO KOLIČ IMA ŽE v£TOVNI SLOVES KOT UMETNIK ivorani v Pragi pod pokroviteljstvom bivšega predsednika Ma-saryka. Potem je z uspehom nastopil v Parizu, Londonu in končno v New Yorku. Leta 1925 je igral solo na violino na radiu, kar je bil prvi enak koncert po zraku. Takrat je bilo g. Količu priznano drugo mesto kot popularni soloist v vseh Zed. državah. Opozarjamo prijatelje glasbe ne umetnosti, da si preskrbe vstopnice za ta koncert jugoslo vanskega umetnika, o katerem nekateri trdijo, da celo prekaša priznanega virtuoza Balokoviča Vojaki bodo ostali člani unij brez plačila asesmenta Iz uradov delavskih unij se poroča, da bodo njih člani, ki bodo poklicani k vojakom, ostali še nadalje člani, a se od njih ne bo zahtevalo asesmenta. Ko bodo prišli nazaj, bodo imeli iste starostne pravice kot prej. Toda unije, ki plačujejo članom posmrtnino in odškodnino za poškodbe, tega za časa vojaške službe ne bodo izvrševale,, ker brez asesmenta tega ne zmorejo. Izjema je le unija železniških strojevodij in kurja-čev, ki obdrži to obveznost tudi naprej, ker bodo oni člani, ki delajo, plačevali asesment za svoje sobrate, ki so morali k vojakom. V bolnišnico V soboto je bila odpeljana v St. Luke's bolnišnico Miss Dorothy Zidanic, 8905 Rosewood Ave. Obiski so dovoljeni. — V isto bolnišnico je bila odpeljana po trimesečni bolezni Mrs. Frances Culkar iz 8709 Rosewood Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo. Obema želimo, da bi se kmalu zdravi vrnili domov. Philadelphia, 23. okt. — Predsednik Roosevelt je imel v tem mestu svoj prvi kampanjski govor. Slovesno je izjavil, da po-dajejo republikanci neresnične trditve, ki so že kar fantastične in da njegova administracija ni napravila nobene "tajne" pogodbe z ikako inozemsko vlado. Ne da bi Roosevelt omenil z imenom svojega protikandidata Willk ie-a, je zanikal njegove trditve drugo za drugo ter jih označil kot "blitzkrieg besednih zažigalniH bomb," ki so vržene med narod z namenom, da se ga oplaši. Roosevelt je obdolžil republikance, da se poslužujejo načinov nacijev v propagandi z namenom, da ga porazijo pri volitvah,—- Roosevelt je začel kampanjo z vso živahnostjo, kot leta 1932 in 1936. ter je obljubil, da bo v tej kampanji razkrinkal vse krive obdolžitve z dejstvi. Najne-sramnejša trditev, je rekel vehe-mentno Roosevelt, je trditev republikancev, da je njegova administracija napravila tajne pogodbe z inozemskimi vladami in pa trditev, da želi njegova administracija vojno. Prva obdol-žitev, je rekel predsednik, je brez vsake podlage in kar se tiče druge trditve, je pa fakt ta, da je on, Roosevelt vedno delal in vedno tudi bo, za svetovni mir. Dvorana ima prostora za 16,-500 sedežev, pa je bila vse premajhna. Narod je prirejal Rooseveltu ogromne ovacije. -o- Washington, D. C.—Na 29. oktobra, ko se bo žrebalo številke, po katerih bodo klicani vojaški novinci pod zastavo, bodo v prestolici velike slovesnosti. Zgodovinska steklena posoda, iz katere se je žrebalo novince v prvi svetovni vojni, bo s častno stražo prepeljana iz Philadelphi.je, kjer se nahaja v dvorani neodvisnosti. Posodo bodo peljali v avtomobilu v spremstvu državne policije do pennsylvanske meje. Enako častno spremstvo bodo dale potem države Delaware, Maryland in distrikt Columbia. Predno bodo začeli vleči številke, bo imel predsednik Roose-'velt slavnostni govor na narod, ki bo pojasnil pomen tega zgodovinskega dogodka za prvo obvezno vojaško službo v mirnem času. Potem bo pa vojni tajnik Stimson potegnil iz posode prvo številko. -o- Hitler h. gen. Franca barantata za sodelovanje Španije z osišcera Hitler deluje na tem, da priveže Francijo in Španijo k Nemčiji in Italiji. Francoski voditelji so že pristali. Evropa pričakuje velikih dogodkov. Katoliški časopis je proti Rooseveltu New York. — Rev. James M. Gillis, urednik katoliške revije "Catholic World" piše v uredniškem članku, da se bomo izogni-i vojni, če na 5. novembra ne volimo za Franklin D. Roosevelta. Urednik opisuje predsednika kot nedoslednega in nezanesljivega ter pravi, da za nenadomestljivost ni prostora v demokraciji. Važen shod Nocoj po pobožnosti je shod Marijine družbe fare sv. Vida. Na programu je nekaj važnega in delili se bodo tudi Bogoljubi. Naj pridejo vse članice. Rimsko-berlinska os je izgubila vojno 16. sept. Cleveland, O.—Sir Charles Morgan Webb, ekonomski svetovalec angleškega parlamenta, je odprl v Clevelandu serijo predavanj in izjavil, da sta Nemčija in Italija izgubili vojno na 16. septembra. Na tisti dan so bili naciji pripravljeni, da u.clarijo na Anglijo. Eu tisoč nemških letal je napadlo London in brez števila ladij je stalo pripravljenih, da popelje armado na otočje. Toda nastal je vihar, pritisnili so angleški avijatičarji in razbili nemške načrte. V istem času je pa laška armada začela s prodiranjem proti Egiptu. Toda, ker se Anglija ni zrušila, kot je napovedal Hitler, so se Italijani ustavili v puščavi, boječ se nadaljevati in boječ se umakniti radi sramote. Radi tega se je vršil sestanek Hitlerja in Mussolinija, ki sta sklenila, da udarita na angleški imperij preko Turčije. -o- Angleži prizadevajo Lahom velike izgube Aleksandria, Egipt. — Angleži so prizadeli Italijanom v 23 tednih bojevanja v Sredozemlju precej škode. Od 11. junija so Angleži potopili Italijanom 21 podmornic, 10 rušilcev in kri-žark, sedem provijantnih ladij in uničili 28 bojnih letal. Poleg tega so poškodovali devet podmornic in tri težke križarke. Edini vzrok, da niso Italijani trpeli še večje škode leži v tem, ker se Italijani izogibljejo boju. -o- Berlin, 23. okt. — Ko je včeraj nemški diktator Hitler končal razgovor z francoskim ministrskim podpredsednikom La-valom, ki mu je obljubil sodelovanje Francije z rimsko-berlin-skim osiščem, se je Hitler odpeljal na špansko-francosko mejo, kamor je dospel tudi španski diktator Franco. Nacijski krogi poročajo, da bo posledica teh razgovorov ta, da se bosta Francija in Španija pridružili rimsko-berlinskemu osišču za reorganizacijo Evrope. Hitlerja je spremljal njegov zunanji minister von Ribbentrop, z generalom Fran-com je pa njegov zunanji minister Suner. Konferenca se vrši v Hitlerjevem privatnem železniškem vozu, ki ga je pripeljal v francosko obmejno mesto Hendaye. S Hitlerjem sta njegova feld-maršala Braushitsch in Keitel ter več drugih generalov. Najbolj značilno pa je to, da je Hitler pripeljal s seboj svojega načelnika justičnega oddelka, dr. Gausa; ki navadno napravlja načrte za pogodbe z državami. Špansko časopisje piše, da stoji Evropa na pragu velikih dogodkov, ki se bodo izvršili še pred volitvami v Zed. državah. London, 23. okt. — Angleško časopisje polaga vso pozornost na konferenco na francosko-španski meji. Pričakuje se, da bo general Franco sedaj plačal svoj dolg Nemčiji in Italiji za pomoč v civilni vojni in bo dovolil nemški in italijanski armadi, da napadeta Gibraltar. Dražba netaškifc predmetov Na lokalnem colninskem uradu se je vršila javna dražba predmetov, ki so bili poslani iz Nemčije, pa jih ni nihče zahteval po 18 mesecih. Te predmete so poslali iz Nemčije begunci, ki so mislili, da bodo prišli pozneje sami sem. Toda ni jih bilo in nihče ne ve vzroka. Predmeti so ležali tukaj, ne da bi jih kdo prišel iskat. Kot je običaj, se take predmete po 18 mesecih proda na javni dražbi. Ker ni bilo kupcev, so šli predmeti jako poceni. Lep demantni prstan je šel za $42.50, tri zlate ure skupaj za $32.50, set srebrnih vilic in nožev za $12.50 itd. Letalska nesreča v Jugoslaviji HELGRAD, 22. okt.— Potniško letalo, ki je vozilo iz Zagreba v Belyrad, je danes treščilo v plamenih na zemljo pri Borovem. Vbitih je bilo pet potnikov in dvtt pilota. Šest drugih potnikov je dobilo pa težke poškodbe. -o-- Šest milijonov več krav se potrebuje v U. S. Atlantic City, N. J.—Na konvenciji Mednarodne zveze mlekarjev, je govoril George M. Moffet, ki je direktor za živilske produkte pri komisiji za narodno obrambo in je rekel, da potrebujejo Zedinjene države šest milijonov več krav in 25,-000,000 akrov paše, da bo dobil ameriški narod dovolj mleka, kot ga priporočajo zdravstvene oblasti. Moffet je rekel, da je mleko najboljša hrana, dasi mnogi tega ne vedo. Zato je uživanje več mleka potrebno pri izvedbi načrta za narodno obrambo, ker le zdrav in dobro ohranjen narod more izvršiti začrtan program za narodno obrambo. -o-- Priglasite se za delo Kdor bi rad nekoliko pomagal v kampanji za izvolitev Roosevelta in drugih demokratov, naj pride nocoj ob 8:30 v demokratski glavni stan 23. varde, 6936 St. Clair Ave., kjer vam bo vardni vodja, Mr. Johnny Gornik Jr. razložil vse potrebno. Vsak je dobrodošel. Demokratinje praznujejo V petek večer ob šestih bo demokratsko ženstvo iz okraja Cuyahoga počastilo z banketom v hotelu Allerton .Mrs. Martin L. Davey in obenem ž njo žene vseh državnih in okrajnih kan- • clidatoV. Stoloravnateljica bo i Mrs. Ann Dorrington, voditelji- • ca demokratinj v okraj Cuyahoga. Custodian bo plačala Kot naznanja državni predsednik posojilnic, bo plačala Custodian Savings & Loan Co. okrog 1. novembra 10 odstotkov bivšim vlagateljem. Vse vloge $10 ali manj bodo pa popolno izplačane. Ta dividenda bo znesla skupno $30,400. Posojilnica je plačala od 10. avgusta 1933 dvakrat po 5 odstotkov? Tudi bomba včasih prav zadene London, Anglija.—Ko je treščila bomba iz nemškega letala na farmo nekega Angleža v za-padnem delu države, je farmar najprej v mislih poslal bombo in one, ki so jo vrgli, zraven pa se one, ki so jo napravili k vsem vragom. Potem je šel pa gledat škodo. Kmalu je videl, da se Je z sodbo prenaglil in da bo treba jemati besedo nazaj. Bomba je namreč padla v sadouosnik in mu otresla vse slive ter mu tako prihranila dosti dela. Poleg tega je pa bomba izkopala veliko luknjo, iz katere je začela vreti voda. Frmar se je prej mnogo trudil in kopal, da bi prišel do vode, zdaj so mu pa to napravili Nemci, ne da bi kaj računali za delo. -o- Vezuv meče lav6 Naples, 19. okt. — Ognjenik Vezuv je začel danes nenadno bruhati lavo in kamenje iz svojega žrela. Plast ognjene lave se je 25 čevljev na široko vlila doli po hribu in preplavila cesto Matrona. Vulkanski izvedenci na napelskem observatoriju posvečajo delovanju Vezuva največjo pozornost. -o- Smrtna kosa Včeraj zjutraj je nagloma preminul Frank Šraj, po domače Bauta, star 75 let, stanujoč na 1012 E. 63. St. Bival je pri družini Selan. Tukaj nima nobenih sorodnikov. Rojen je bil v št. Vidu pri Zatični, kjer zapušča nekaj sorodnikov. Tukaj je bival 44 let ter je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Jos Žele in Sinovi, 6502 St. Claii Ave. PILE NISO NEVARNE ZA NEKATERE JEČE Clinton, Okla. — Sodnik Keen ni hotel naložiti kazni jetniku Dewaltu, pri katerem je ječar našel več pil in žag. Rekel je, da to ni noben prestopek, ker je ječa tako močna, da ji niti pile niti žage ne škodujejo. Kriv prestopka bi bil le tedaj, če se pri njem najde orodje, ki bi mu moglo pomagati pri begu. -o-- Četrta obletnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za i pokojnim John Maroltom v spomin 4. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Zadušnica V soboto ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za j pokojnim Williamom Svigel. So-Irodniki in prijatelji so vabljeni. AMERIŠKft Ni i ftlo * " ' že poročali, priredi c 'hf, letnik na violino, Vla- ,Vsfasbeni koncert v S. : Stt^ Clair Ave., v sredo v/.9" Vstopnice so že v lri ^rs. Makovec v S. I\ je K^W^ r°Jen v Zagrebu |'\j, 7 letni dečko zbudil m V ,UlT1etniških krogih, I.Vj;0pil v glasbenem kon-v Zagrebu. Podla- j ^ ^Qvršii glasbeni konzer-nastopil v Smetanovi AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 24, 1940 Kadar fanatizem drži za pero Sicer je pa vsakemu otroku znana komunistična tendenca "Napreja" in ta list je dobival vso zaslombo edinole pri "E." Zopet: gliha vkup štriha! Pojdimo nazaj k "reševanju" jugoslovanske politike. Zadnjo soboto je Jugoslavija podpisala trgovsko pogodbo z Nemčijo. Nikjer nismo videli zapisano, da bi bil to izvedel prosvetni minister dr. Korošec. Kako to, da poročevalec New York Timesa ni tega poročal? Ta pogodba pa predvsem kaže to. da je bila pogodba sklenjena samo med Nemčijo in Jugoslavijo, da pri pogajanjih ni bil navzoč noben zastopnik Italije. Torej kje je bil zdaj dr. IKorošec, ki je "igral karte z Italijani?" Kje je bil njegov "oproda" Miha Krek, ki seje "ogreval" za Italijo? Kako to, da so zastopniki jugoslovanske vlade sklenili pogodbo z Nemčijo brez teh dveh in zlasti pa še brez "nekronanega kralja Jugoslavije," kakor ga nazivlje newyorški dopisovalec in kar je "E" tako slastno požrla? Glede pogodbe smo videli v časopisih samo izjave jugoslovanskega zunanjega ministra. Torej pojasnite nam vi, ki morate o vsem tem tako natančno vedeti in ki verjamete tako zvesto vsakemu poročilu od tam preko. In kdo pa je ta poročevalec New York Timesa, za katerega se je urednik "E" tako potegnil in radi njegovega poročila, o katerem smo si upali dvomiti? Ko smo videli, kako strastno se je Enakopravnost pognala za tega poročevalca, katerega ime je navedla za C. L. Sulzberger, smo se vprašali. I, kdo pa mora biti ta človek, ki ie našel tako globoko vero v srcu najzmožnejšega žurnali-sta pod božjim soncem? Ta človek mora imeti,večji vpliv na urednika "E" kot sama rimsko-katoliška Cerkev, ki uči nezmotljivost papeža, a je to urednik Enakopravnosti v uredniškem članku slovesno izjavil, da ne verjame. Torej, če do pičice verjame vse, kar poroča ta Sulzberger iz Beograda, mora pač biti verodostojna oseba, kateri gre, po mnenju Enakopravnosti, več' vere kot pa nauku katoliške Cerkve. Pa smo šli in na par krajeV povprašali, kdo je ta C. L. Sulzberger. Naj bo povedano, da se je prav radi teh naših poizvedb nekoliko zakasnilo to naše pisanje. Kadar namreč mi nekaj zapišemo, je tako pa nič drugače, zato smo hoteli tudi o Sulzbergerju vedeti kakšne vrste človek je. Torej zvedeli smo, da je Sulzberger zet bivšega lastnika New York Timesa, Adolfa Ochs-a. Dalje smo zvedeli, da je nečak Sulzbergerja, sedanjega lastnika istega časopisa, vsi pa so — Židje. Naj pri tem omenimo, da je dr. Korošec, kot prosvetni minister Jugoslavije nekoliko odščipnil število židovskih univerzitetnih dijakov. Zato močno sumimo, da je poročevalec Sulzberger prav radi tega gorak dr. Korošcu ter ga je zato razglasil za "nekronanega kralja Jugoslavije, ki igra karte z Italijani." Tega sicer ne moremo trditi, a mislimo si pa lahko kar hočemo, a značilno je, da je Enakopravnost to tako zagrabila ko pes za kost in tiskala vest z debelim tiskom, da ia ne bi kdo prezrl. Značilno je tudi to, kako je urednik "E" dosleden. Ko je pred nekaj časom prinesel clevelandski Plain Dealer članek, da je proti Rooseveltu, ga je "E" tako strahovito napadla, da se nam čudno zdi, da ni radi tega Plain Dealer zaprl štacune. In pomislite, to je storil urednik "E," ki ni še nikdar volil v Ameriki za kakega predsednika, pa je ozmerjal ameriški časopis, ki je že blizu 100 let vedno podpiral demokratske kandidate za predsednika. A nota bene, prav ta urednik "E" je pred nekaj leti pisal za republikance tisto slavno "Pamet." V istem času pa smatra urednik "E" New York Times za najvplivnejši in najresnejši list, ne samo v Zedinjenih državah, ampak po vsem svetu ... in vendar je tudi New York Times proti Rooseveltu! Kako vendar, da si urednik "E" ne privošči tudi New York Timesa. kakor se je Plain Dealerja? H koncu pa še nekaj, česar ne moremo zamolčati. Urednik "E" si je privoščil tudi Mr. Antona Grdino, ker si je ta drznil strinajti se z nami, ko smo branili našega slovenskega rojaka dr. Korošča proti židovskemu poročevalcu. Ozmerjal ga je z grdo psovko "fašist." To, se nam zdi, je največja psovka, ki jo more kdo reči poštenemu slovenskemu možu. * Ali se urednik "E" zaveda, kaj vse je že Mr. Grdina storil v Ameriki za naš narod, pa naj zdaj, ob koncu svojega življenja dobiva to grdo žaljivko? Ali je to zaslužil Mr. Grdina, ki je ob času, ko je šla Amerika v vojno agitiral od tovarne do tovarne za liberty bonde, da je narod podpisal vladno posojilo? Ali je to potem fašist? Vprašali bi urednika "E," kaj je pa on delal tiste čase, ko je Mr. Grdina izkazoval svoj patriotizem do svoje nove domovine, do Zed. držav? Povej naj nam urednik "E," kaj je on storil že za to deželo in končno, kaj je on še storil za slovenski narod v Ameriki, da meče okrog sebe psovke fašiste? Ne bomo naštevali vsega ogromnega dela, ki ga je doprinesel Mr. Anton Grdina med nami in med Amerikanci, ker njegova dela so odprta knjiga. Njegovo ime je znano po vsej Ameriki, ne samo med našim narodom, ampak tudi med Amerikanci in vsak ga spoštljivo izgovarja, razen pri uredništvu "E" in pa pri Prosveti. Tudi njega ste že blatili in skušali umazati njegovo ime z ponatisom znanega članka v ameriškem časopisu. Toda, ko je prav tisti časopis kmalu zatem prinesel skoro pol strani same hvale o Mr. Grdini, ali ste posneli od tistega eno samo besedico? Taki časnikarji ste, taki kronikarji, ki prinesete samo, kar mislite, da bo komu škodovalo na imenu. Kakšno sodbo more izreči o vas pošten in pravičen Slovenec? Mi ne zagovarjamo Mr. Grdino, ker je ravno Grdina, ampak pišemo zato, da bo narod videl, česa so zmožni ljudje brez karakterja, ki pišejo za onega, ki plača, ne glede ali je treba pisati za, ali proti. To človeče, ta ničla, si u'!pa zmerjati Mr. Grdino s fašistom! Ta, ki je kakor so bili nemški "knechti" v srednjem veku, ki so se šli bojevat za vsakega, ki je plačal. To človeče, katerega je naš urednik pred nekaj leti pobral na cesti, raztrganega in lačnega, mu je dal delo, da se je oblekel in bil zopet dostojen človek in ki takrat iz hvaležnosti ni mogel prehvaliti našega podjetja, nas zdaj psuje z bebci in kaj še vse. Da, ne samo bebci smo bili, ampak prav kronani osli, da smo se usmilili človeka s takim krompirjevim karakterjem in s takim pojmom o hvaležnosti in s takim spominom na raztrgane hlače. _ Ta, ki je takrat, ko je bil pri Enakopravnosti, pisal ^a tisto slavno "Pamet" in agitiral za republikance, da je bil ves slinast, potem je prišel k nam, je psoval podjetje Enakopravnosti, kot da ga ni slabšega na svetu, je zdaj zopet tam in piše za demokrate, katere je pred nekaj leti hotel utopiti v žlici vode. Seve, pisal je takrat za denar, piše še danes za denar, česar bi mu ne zamerili, če se ne bi delal, kot da piše iz "prepričanja." Toda, ker vemo, kdo je in kaj je, pa da si upa poštene naše pionirje, ki so bili vse življenje samo enega konkretnega prepričanja, ki so hodili vedno naravnost po eni poti, napadati in zmerjati s fašisti, pa presega vse meje dostojnosti. Res, napredni stranki moramo čestitati, da ima take pristaše, s takim "kremenitim" značajem. Kaj ni pri vsej napredni stranki enega samega človeka več, ki ima še pošteno slovensko srce, da bi šel in povedal takim pisarjem, kar jim gre? Ali se vam, ki se še smatrate za poštene Slovence, ne gabi tako pisanje, ki ga vi podpirate s svojim denarjem? Ne pravimo tega zato, da bi branili naše podjetje. Ne, tega ni treba, ker se takih srak lahko brez posebnega truda otep-ijemo, toda pognali bi se pa lahko, kadar začno leteti psovke kot je "fašist" na naše zaslužne pionirje. Takrat bi bilo na mestu, da bi se kdo oglasil tudi od vaše strani, taki, ki ste možje, ne glede na prepričanje. Na koncu svojega venčka furmanskih psovk pravi urednik "E," da si "klerofašistična jara gospoda" ne bo brisala ob njih svojih umazanih nog. Mi sicer ne vemo, koga ta dika slovenske furmanske inteligence s tem misli, toda sodili pa bi, da si ne bo šel nihče brisati nog ob gnoj. Naj bo za enkrat dovolj, Če bo pa potreba nanesla, bomo pa zopet malo popraskali, ker mi vedno prihranimo nekaj municije za vse slučajnosti. K zaključku naj povemo še to, da mi ne odgovarjamo uredniku Enakopravnosti, ampak pojasnjujemo vsej slovenski javnosti. Tista šleva ni vredna, da bi mu človek odgovarjal. Če bi mu že hoteli, bi napravili tako, kot je napravil ž njim pred šestimi leti nek slovenski fant na St. Clair Ave., ko je dika in cvet slovenske napredne žurnalistike pokleknil in s povzdignjenimi rokami prosil odpuščanja. Prostor, priče, na zahtevo na razpolago, se razume. -o- Mesec oktober—Zadružni mesec Dobro se še spominjam iz časov ko sem bil na sestankih, ali zborovanjih Zadružne Lige v Ameriki. Sleherno leto je bilo odobreno, da mesec oktober ostane Zadružni mesec! S tem se pravi, da si pridobivamo nove delničarje in odjemalce — da širimo idejo zadružnega gibanja. Zatorej pojdimo na delo. Naša dolžnost bi bila, da bi šli od hiše do hiše za pridobivanje novih delničarjev in odjemalcev. Kar brez strahu, saj vendar delamo v korist vsega delavstva, in star pregovor pravi: 'človek ima um in prosto voljo, pomagaj si pa sam. Zato je naša dolžnost, da si pomagamo sami sebi in da še bolj utrdimo ZADRUŽNIŠTVO. Sedaj se vsakemu nudi izvan-redno lepa prilika postati delničar in odjemalcev. Delniška knjiga je odprta in pristopnine ni — je prosta. Ne bo vam treba, kot svoj čas, plačat od $5 do $15 pristopnine. Vse kar morate plačati je $20 in delnica je vaša. Plačate jo lahko tudi na obroke ali s popusti na kupljenem blagu. Izrabite to lepo priložnost in izredno priliko. Ravno 25. oktobra bo minulo 25. let odkar smo se preselili v svoje lastne prostore na 152. cesti, leta 1938 pa na Waterloo Road. S tem imamo sedaj dvoje lastnih poslopji, št. 1 in št. 2, na 200 cesti, pa plačujemo stanarino. Sedaj imamo na razpolago tri moderno urejene zadružne prodajalne. Oprimite se jih in kupujte življenske potrebščine v njih. Večkrat se sliši mnenje, da je zadružništvo, oziroma Slovenska ■ Zadruga za nič, itd. Tega mnenja je dosti delavcev. S takimi ljudmi je največkrat zelo težko argumentirati, ali pa sploh niso pristopni do argumentov. Da ri to kar žele je v najprvi vrsti krivo to, da sami niso zraven. Neutemeljeni predsodki do te vrste podjetja in pa nepotrebna nevednost so največ krivi, da je to napačno mnenje tako ukoreninjeno med navadnim delovnim ljudstvom. Namen teh vrstic NI argumentirati z nasprotniki zadružništva. Nikoli ne smemo izpustiti izpred vidika dejstvo, da zadružno podjetje je last skupine navadnih organiziranih odjemalcev in ne last kakega privatnika. Vsi zadružničarji imajo enake pravice in enake ugodnosti. Pozabiti se ne sme, da ako je podjetje majhno, da nima tistega pomena kot tam kjer podjetje razpolaga z miljoni, kajti slednji zabranjuje pot majhnemu podjetju. Vsako zadružno podjetje služi interesom članov odjemalcev in nečlanov odjemalcev. Edina razlika je da člani dobe večje popuste pri nakupu blaga. Odkar pošto j i Zadruga se je razdelilo med odjemalce in delničarje preko $50,000.00 v popustih, samo zadnja tri leta je bilo izdano $4,967.18 med odjemalce in delničarje, pa se še dobi ljudi, ki mislijo da Zadruga poba-še profite. Ti popusti pomenijo, da so ljudje dobili v tej svoti ceneje blago. Stremljenje vsake posamezne zadružne trgovine je, da bi bilo vse blago ceneje kot drugod. Ako ni, je krivda na nas vseh. Ako se pošteno vprašamo zakaj, dobimo odgovor ta, da dostikrat dajemo preveč na kredit, ker razvažamo na domove, ker se vse premalo ljudi poslužuje zadruge, ker preveč sumičimo brez da bi navedli argumente, in dosti drugega bi se še dalo navesti, ampak prostor ne dovoljuje več. Pomnite pa tole: pri nakupovanju blaga nima zadruga nič več ugodnosti kot kak privatnik. Zato zaenkrat tudi ne more ceneje prodajati kot kak privatni trgovec. Ampak pri tem je vendar bistvena razlika ta, da zadruga razdeli dobiček med člane in odjemalce; to je nekaj česar privatni trgovec ne stori — ves dobiček ostane njemu samemu. Je pač privatni business! Slovenska Zadružna Zveza obratuje nad 27. let. In tekom vse te dobe podpira vse kulturne ustanove finančno in s pose-čanjem njih prireditev. Collin-woodska naselbina je od nje imela veliko koristi, in enako tudi naši domovi, če bomo združeni bomo lahko dosegli še veliko več. Letos je Zadruga pričela s svojimi Bowling Teams. Kegljamo vsako nedeljo od 6:30 do 8:30 zvečer v Slov. Del. Domu. Ob sredah pa od sedme do devete zvečer se vadimo. Apel, naj doseže ušesa ostalih zadružničar-jev, da se z nami vred skupaj vadi, do leta 1941 pa pomnožimo naše vrste tako, da bo Zadruga imela mesto sedanjih "4 bowling alleys", vseh osem za naše moške, fante in dekleta in naše gospodinje, ki taktično potrebujejo tako lepo razvedrilo. Ker vem, da ste veliko čitali naših oglasov in dopisov, da ste šlisali na slovenskem radio programu v nedeljo, da imamo OK-TOBERSKO RAZPRODAJO tekom celega tedna v vseh treh trgovinah, upam in želim da nas obiščete, za kar se vam direkto-rij vnaprej, najtopleje zahvaljuje. 26. oktobra, to je v soboto, pa VELIK PLES Z OKUSNO VEČERJO v Slovenskem Domu na Holmes Avenue. Vstopnina je nizka — 50c za ples in večerjo z davkom vred. Direktorij, ženski odsek in uposljenci vam bodo postregli kolikor je v njih najboljši moči. Za plesaželjne bo pa poskrbel naš mladi, fini orkester — Tony Malovasich. Upam, da so vam te moje vrstice šle do srca, da ako niste odjemalec postanete v kratkem, da ste se namenili postati delničar pod enim ali drugim načrtom odplačevanja delnice, in kar je glavno, upam, da nisem nobenega razžalil s tem dopisom. Vse skupaj vas še enkrat vabimo: delničarje, odjemalce, obrtnike in trgovce in ostalo občinstvo iz Collinwooda, Euclida in Clevelanda in okolice, da se udeležite in se skupaj zabavamo v soboto 26. oktobra na zadružni zabavi. Držimo se pregovora, ki nas uči in pravi: Eden za vse, vsi za enega. In pa še oni: Sloga jači, nesloga tlači. V Zadružništvu je moč. Z zadružnim pozdravom vam vsem skupaj kličem na svidenje v soboto 26. oktobra v Slovenskem Domu na Holmes. Anton Bokal, predsednik. klet je dolgočasna, če v njej vlada suša; možje ne gredo radi še furneza zakurit, če je suša v kleti, tako se pa malo raje drže spodnjega prostora. V nedeljo morate priti v šolsko dvorano, da si ga boste natrgali vsaj za en putršek, ki vam bo krajšal čas pozimi. Kakor sem že omenila, bomo imel prav lepo izbero grozdja in lepe staje, da si boste lahko ogledali, kako polne trte so letos. Gorje pa onemu, če bi se prikradel nepovabljen, ker imeli bomo dobro stražo in tudi celico pripravljeno za kakšne pregreške v vinogradu. Obeta se nam prav lepa zabava. Omenjeni večer bomo tudi videli, kdo bo dobil tisti premog. Listke še vedno lahko dobite. Vstopnina je samo 25 centov in za to vsoto bo vsak dobil pivskih tiketov, da bo lahko še vesel za vstopnino. Za okrepči-la bo prav dobro preskrbljeno in tudi zavrteli se bomo lahko po svoji mili volji. Tudi petja ne bo manjkalo kakor je navada, kadar se trga grozdje.' Sedaj lahko vidite, da bomo imeli nekaj uric prav dobre zabave. Poleg lega pa gre to za dobro stvar in sicer za našo cerkev in šolo. Zato vas še enkrat vabimo, da se odzovete našemu vabilu in pridete vsi od blizu daleč, da boste napolnili šolske prostore. Na veselo svidenje v nedeljo, 27. oktobra v šolski dvorani. Mary Otoničar. Trgali bomo Skupna društva fare sv. Vida prirede v nedeljo 27. oktobra vinsko trgatev in sicer zvečer v šolski dvorani. Zato vabimo vse farane, kateri mislite napraviti kakšen sodček ta sladkega, da pridete prav gotovo v nedeljo večer v šolsko dvoraho in tam lahko izberete, iz katerega kraja vam bo najbolj ugajal. Imeli bomo dolenjsca, go-renjca, isterčana, Štajerca in ipavca. Tako vidite, bodo vsi naši najboljši kraji zastopani na naši trgatvi. Sedaj je ravno pravi čas, da sfe malo založimo s to sladko kapljico za dolge zimske večere, kajti zima je dolga. Tudi Slov. demokratski klub 32. varde se priporoča 1. Da gre vsak državljan jugoslovanskega porekla 5. novembra v volivno kočo in glasuje za celo demokratsko glasovnico. 2. Da vsak naš človek skrbi, da vsi v hiši volijo demokratsko listo, katera je zastopnica delavca in srednega državljana. 3. Da vsak naš človek sam sebe postavi za vnetega agitatorja v volivni kampanji in pri svojih znancih govori v prid in izvolitev demokratske stranke. 4. Da pridejo vsi naši slovenski volivci večer pred volitvami na politični shod Slovenskega demokratskega kluba 32. varde v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer bomo, pokazali demokratskim kandidatom našo narodno moč in politično zavednost. 5. Da nikdo ne pozabi naših navodil in priporočil, ki so v korist vsakemu našemu človeku v teh burnih in kritičnih časih. Joško Penko, predsednik -o- "Barnyard Swing" Marie Prisland Cadets vas vljudno vabijo na plesno veselico, ki se bo vršila pod imenom "Barnyard Swing," v soboto 9. novembra v Twilight dvorani. Poznani L. Trebar in njegov orkester bo igral za vas vsakovrstne valčke in polke. Naša dekleta pa vam bodo postregla z dobrimi jedili in pivom. Srečni po-setnik veselice bo tudi odnesel domov lepega petelina, ki mu bo lahko služil mesto ure budilke. Tem potom vabimo vse kade-tinje in članice Slovenske ženske zveze, da nas obiščete na ta večer. Upamo, da nas tudi pose-tijo kadetinje iz Loraina in Bar-bertona, O. Vstopnina v pred-prodaji je samo 25c, pri blagajni bo 30c. Zato ne pozabite datuma, to je 9. novembra in v Twilight dvorani. Na svidenje! Julie Zdesar Pevski zbor "Ilirija" ob 15 letnici bra s koncertom v .jI domu na Holmes Ave. F«1 ob pol osmih zvečer. jI Ta zbor je eden največJ1"! venskih cerkvenih zborov' J bro poznan ne samo v ^Jt. du, ampak tudi v drugih ker smo peli že tudi v Bar I nu, Lorainu, Jolietu in tu. Vseh teh 15 let je bil ffW sedaj ta zbor pod spretni®! stvom našega pevovodjef J tin Rakarja. On se je jI veliko trudil in tudi vel"1! vovjal za '»napredek teg® J« in zato pa smo mu pevC1 'Jjj ke hvaležni in se mu Pr' 1: zahvaljujemo. JK Odbor za leto 1940 j«s J; predsednik Charles A- ^Aj podpredsednica Amelia tajnica Mary A. Ter ček A 155 St.; Louis Opalek, bjjjjl Laddie Habjan, zapis^Ji sephine H. Terček, spreliw I klavir. V nedeljo bo pred J pevovodja razdelil čla11 M zlate znake (new pins). Po koncertu P8J® sta zabava v zgornj1 Ne zamudite te Prilikej$ti| vam zopet nudi prilik1, še lepe slovenske pes®1, "Ilirija" vas vabi, J Charles A. Terček- P! Halloween P V soboto zvečer Pr' jjA štvo Carniola Tent ^ -Jm bees Halloween ples v veliki dvorani ►>' p se prične ob 8 uri zve^e .^i lilo se bo $21.00 v najbolj komično obiiec kakor tudi za najbolj ^ čene maske. Ji. To bo ena najbolj f j maškeradnih veselic- jj še Makabejci imeli- ^flfc no Halloween večer,. m lo do 1. ure £op°ln študirajte do sobote J bra kakšne mašker»dy boste oblekli, da boste d narnih nagrad. , jj^ Sliši se tudi, da )e^ 3ki veselični odbor p1 m lu, da pripravi kot £ A okusna jedila in svez la- dol'' Za godbo bo skrbel" (J, ni Sunny Ray in m ter. Vabljeno je ceflj ji ft stvo od blizu in od pa članstvo, da pose v fh mašket-adno priredi yll in zabave bo dovolj 15 Jfl • • iif'r dfii jo naši Makabejci Fwto,r,) rej na svidenje v s" v Avditoriju SND- J*i 11111111111111111111 fr'^jw Ce ^L. ^ Air. verjamete aF pa ne ^r 1 > tiiiimiti iiniiaii KDO JE GO&U Jl< i 6 fit Dobravčeva Katr^J (Ti: premožnejša kmey Njena je bila hiša i« tim denar in ime. Po ssejlt prvega moža JaIie., } ^J leto in dan P01'0 ^ fjh!{ vim Lovrom. Ta .ijerli.'1 prav nič pomenil! ^ t^J^ ničla, kadar je If^jjj storiti. Kadar Vs- J^ nič storiti, je bil os1'.' ^J'} si je žena brusila jc $ A bil sicer nikako ofl1 ^ A ne, bil je krepak ni bil prazne glave' je bojazljivo srce i*1 t0 z pLm0 vo, da je delala if* ^ii1 z metlo in cunjo-vzdihoval pod bičei* ^tflj toda ni si upal o^jtglg proti niti si ni tožiti o svojih težav $ h,' memu sebi, kadar m zrcalom. j# J s V ponedeljek zopet potožil v . se^jifV "Kar ne vem, ^jj j| ril. Ne more me tlLjif (Dalje prih0 :M V petek 25. oktobra bo poteklo 15 let odkar je bil ustanovljen pevski zbor "Ilirija" pri fari Marije Vnebovzete v Collin-woodu. To obletnico pa bomo praznovali v nedeljo 27. okto- 2 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c •SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 251 Thurs., Oct. 24, 1940 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 24, 1940 WINNETOU V i t Poznaš poti, kakor vi-\ L'.Tudi tiste ne, ki pelje po ^ strani nazaj. Tam bom , v'l zlato na varno. Ne bo-\ ul)ranili! Zaman ste se i« k', daleč za menoj, ha- * >hahaha!" ) ? naj storil — ? kj Lnter bil na skali Pri za" (D a mi pa nismo mogli k nje-| iskali, bi morebiti na-pa medtem se je uteg-Je davno pobrati z zakla-® Vred, ^ jj'druge pomoči, ustre-,eletn ga moral. Le da je bil ijl tg0tov z mesta> kJer sem SaJ tudi Santer mene ni ! sem nekaj korakov ni-(f % '^nil puško. ! Streljal bi rad, loti! Je vpil. "Težko boš za-»P^kai! Nastavil se ti lica? J'e> pa se prikazal na | i dl vrh votline. Trdo na i lis Pada je stopil, skoraj-ij^emeni vrtelo v glavi. Ne-; i?a je ( ržal v rokah. H/ej!" je kričal, da je od-; skal. "Tule je oporo- I Pa«iet jo znam. Ne po-' Je Pa ne I)!', r° tule spodaj jo bo po- if1 ^ strgal je liste in vrgel m Veter. Kakor bele sne-m ^ Se Vrteli po zraku in i ^Nali v vodo. > \ f°Uova dragocena opo- C ^^fti čutil, ni bila jeza, , 'twSrd' Kuhalo, vrelo je I * ^ sem zatulil ves !ta; ,uj me, samo trenutek V; kaJ ti povem!" 4ii»' ^rav rad te poslu- k v Vi tUna te pozdravlja!" i , ^ tudi!" r ^'nnetouovem irrienu * \ k111 tole kroglo! Zahva->' V "i treba." ? \ ?ei« medvedarico. Strel ^a/. bil varnejši. Moral Iv, t'- i Kit ^erim le kratek j 5 k - Tudi topot —. i ^ J se godi — ? Ali mi 1 'O?* Ali se j® San- * S^mn — ? Ali se maje >i: S ri.Ve^ meriL povesil sem S hlbi b°lje videl. t ^ 6 je majala, zamolklo ^ je *elo v globinah gore, f- f0d iz votline in ka-1 'm Jaške pesti dvignjena fe^'a skala, kar je je [l^.^tlino, vse globlje se Jptjj. a» s Santer jem vred, roke v zrak in tulil iff i 2 C' . I truščem in i Neii'Je Za£rmelo skalovje ,, 'Hrt Je s Santer jem vred v t Ne/^a so plavali oblački V'dima- r | asen je dvignil Pida v^1 Duh ea je sodil —! fd f]Je goro pod njim!" ViS?,0 ušes vkljub svoji ,arvi je kazal Til lata i ^ Ho Je valovil° in se Pe_ 5 Vrela voda v k°tiu: j 5>ele Sa je Potegnil v glo- \ v do in ga ne bo ,iz" r i konca dni! Proklet 5 Kaj bi naj bil f m°je sanje, mo- ^ Zlato je grebel v / si r Je torej izpolnilo ma-| tli« ' f {)0meni usojeno, da bi .. ili^ s al maščevalno kro- 5 sam je iz_ J )'nb ) Jega nad seboj' j Si :ie bil' ko je pri" mm. ob jezeru so vpili Apači in krili z rokami. Til lata in Pida sta pohitela k njim. Morebiti bi še našli ostanke Santerja. Zaman so iskali. Raz-streljena skala ga je potegnila v brezdno, na dnu jezera je ležal pokopan. Meni, močnemu človeku, ki me ni 'kmalu kaj spravilo iz ravnotežja, meni je bilo čisto medlo. Sesti sem moral. Vrtelo se mi je v glavi, zaprl sem oči. In še vedno sem gledal skalo, ki se je majala in je padala, in Santerja, ki je padal z njo in tulil na pomoč. Kako se je vse to zgodilo? Vsekakor je Winnetou zavaroval svoj zaklad. Meni bi se gotovo ne bilo pripetilo. Popisal je skrivališče in kako je treba dvigniti zaklad, pa sestavil popis tako, da sem ga prav razumel le jaz, vsak drug nepoklican človek pa bi ga razumel napačno. Položil je mino in kdor ni prav razumel popisa, jo je zaž gal in samega sebe uničil. Toda kje je bil zaklad —? Ali je bil še v skalovju? Ali je ležalo zlato že spodaij na dnu temne vode, pokopano pod razvalinami votline, za vedno nedostopno ? Pa če je ležalo spodaj v jezeru, — le naj je ležalo! Ni mi bilo žal za njim. Da pa so bile raztrgane, uničene drage vrstice mojega mrtvega brata in raztresene v vse vetrove, — to me je bolelo, ta izguba je bila hujša, ko če bi bil izgubil vse zaklade sveta. Misel na oporoko mi je vrnila moč in podjetnost. Skočil sem in splezal kar moč naglo po strmini in k jezeru. Morebiti se je dalo še kaj rešiti. Vsaj kosci. Da, tamle se je bleščalo ! Belo je ležalo sredi jezera. Slekel sem se in skočil v vodo. Bil je košček oporoke. Preplaval sem križem jezero in našel še tri koščeke. Položil sem jih na solnce, da so se poslušili, sestavil ostanke in jih skušal brati. S trudom sem bral: "— dobijo polovico — ker revščina — .skala razletela — kristjan — razdeliti — nobenega maščevanja —." To je bilo vse, kar sem razbral. Skoraj nič ni bilo, pa zadostovalo mi je, vsaj deloma sem uganil vsebino oporoke. Sveto sem shranil dragocene koščeke. Ko smo se pomirili, smo šli iskat. Polovico Apačev sem poslal krog jezera, poiskali bi naj San-terjevega konja. S seboj na skalo ga ni vzel, privezal ga je kje v gozdu, poginil bi bil. Mi drugi pa smo zlezli na Medvedovo skalo, da bi našli pot k votlini, ki pa je seveda ni bilo več. Ure in ure smo iskali, pa za-man je bil naš trud. že smo mislili oditi, ko so mi prišle na misel besede, ki sem jih bral v oporoki. "— do Ce šoša ob Padajoči vodi. Tam boš razjahal in splezal —." "Boš splezal —" je zapisal Winnetou. Pleza se po strmini, navadno pa rabimo to besedo v drugem pomenu. Ali je mislil plezanje po drevesu —? Iskali smo in res našli visoko, močno smreko, trdo ob skali je stala, nagibala se je k njej in njen vrh je slonel na robu skale. Smreko je mislil —! Splezal sem po njej in stopil na rob. širši je bil, nego se je Od spodaj videlo, šel sem po njem in zavil krog ogla. Res! Prava pot je bila! Našel sem poldrug meter široko podveso, krog skale je peljala položno navzgor in nehala tam, kjer je razstrelba odtrgala skalo. Obstal sem med ruševinami votline, tla sem še dobro razločil. Pa kje je bil zaklad? Ako je ležal pod skalnatimi tlemi votline, sem ga moral najti. Ako pa je bil shranjen v njenih stenah ali više gori kje na ploščadi,— pa ga je razstreljena skala potegnila s seboj v jezero. Poklical sem Apače. Prilezli so za menoj. In iskali smo, obrnili vsak kamen in kamenček. Pa nič nismo :našli, nobenega sledu o zlatu. Vsi smo bili vendar ljudje, možje, vajeni iz najmanjše malenkosti pra v i 1 n o sklepati, — pa ves trud, vsa naša bistroumnost je bila zaman. Zlata ni bilo nikjer. Ko smo se pod večer vrnili k jezeru, so pripeljali Apači San-terjevega konja. Preiskal sem sedlo. Nič nisem našel. štiri dni smo ostali ob črni vodi, vse mogoče smo poskusili, vso svojo bistroumnost in duhovitost smo izrabili. Zaman. Prepričan sem bil, da bi bili našli zaklad, če bi še bil v skalah. Pa ležal je spodaj v globinah, pri njem, ki bi ga bil skoraj našel in ki ga je pohlep po zlatu potegnil v brezdno. Vrnili smo se v pueblo ob Rio Pecosu. Le en uspeh smo doživli. In-ču čuna in Nšo či sta bila končno končno maščevana. Tako je izginila oporoka Apa-ča. Prav kakor je izginil tisti, ki jo je napisal, in prav kakor bo izginilo rdeče pleme. Kakor so se. razleteli koščeki oporoke v vse vetrove, tako blodi rdeči človek po planotah, ki so bile ke-daj njegova last, brez miru, brez cilja, brez namena —. Zakaj — ? Na bregu Metsur River j a, v gorah Gros Ventre, tam leži grob velikega Apača. In kdor stoji ob njem, vsak poreče: "Tukaj počiva Winnetou, rdeči junak, veliki mož!" In ko bodo zadnji ostanki zadnjega rdečega moža strohneli v gorah divjega zapada, tedaj bo stal boljši, pravičnejši, plemenitejši rod ob Skalnem gorovju in priznal: "TUKAJ LEŽI RDEČE PLEME. NI DOSEGLO VELIČINE, KER NI SMELO." (Konec) ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB kakšno obrt ali ne, le toliko vem, da če otvori "beauty parlor" za moške, da bo dobro obiskana. Kako je izurjena v lepotičenju je pokazala s tem, da je našmin-kala Toneta Urankarja. To je bilo izvedeno na ta način. Ko je Mrs. Burja prišla na farmo je imel Tone v roki en lep pečen krompir in ko je zagledal Mrs. Burjo, gre takoj k njej in ji pove, da je on izučen lepotičar in da je pečen krompir zelo dobro barvilo za lepoti-čenje obraza. Seveda, Mrs. Burja je imela polne roke kozarcev in se zato ni mogla braniti, tako da je Tone res lahko napravil lepe črte po njenem obrazu z opečenim krompirjem. Mrs. Burja je lepo odložila kozarce iz rok in nato rekla Tonetu, da mu bo ona pokazala kako se mora lišpanje izvršiti in resnica je, da če bi bili videli Toneta potem, bi ga ne bili spoznali, tako lepo ga je bila našminkala, da bi se morali vsi starokrajski dimnikarji skrit pred njim. Saj vsi poznate Toneta, da je precej sramežljiv kot mlada nevesta in zato je imela Mrs. Burja precej posla z njim, predno ga je vjela in pregovorila, da se ji je pustil namazati. Se reče, saj je bežal tja po farmi, a je tekel'kot star medved in sta bila kmalu skupaj. Ko je bil Tone enkrat namazan je še Nežka rekla, da je tako lep kot še nikdar tako, čeprav ga pozna že precej časa. Hej, špenko, ne bo zajčje večerje, če se ne boš poboljšal in šel zvečer spat, da bo naslednji dan bistro oko in roka mirna. Tudi Kushlan je malo preveč raztresen in se zmerom nekam na smeh drži (Who is she?) in nikjer nima obstanka. Peterko ima preveč svoje misli v kartah (no good, John!), kar se pa tiče drugih so pa še precej po starem in zadnji dve nedelji smo streljali sledeče: 29. septembra: R. Jeleršič.................... .... 20 A. Jeleršič........................ 20 i Mauser............................ 20 Spenko............................ 21 J. Urankar........................22 T. Urankar........................21 T. Novak ........................ 20 Pavli................................ 12 Papesh ............................ 18 Seitz................................20 Kosec................................19 Kramer............................23 Kobal ............................ 19 Peterko ............................ 16 Baraga............................20 Štampfel ........................ 23 13. oktobra: Jack Debevec.................... 19 Spenko ............................ 17 A. Urankar .................... 21 Glazar ............................ 19 Štampfel ........................ 19 Debel j ak ........................ 20 Peterko............................ 14 Seitz................................ 14 Kushian............................ 17 Kljub vsemu temu pa ljubezen do višarske Matere ne zamre in vedno se še najdejo pobožne duše, ki se ne pustijo oplašiti. Zadnje nedelje so privabile prav dosti romarjev, saj je bilo vsako nedeljo nekaj sto sv. obhajil Med tednom prisopiha pa tudi vsak dan po nekaj ljudi, ki se tu v blagodejnem božjem miru duhovno in telesno okrepijo. -o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. MALI OGLASI PREVZETJE GOSTILNE Spodaj podpisana naznanjava, da sva prevzela gostilno od John Straussa Jr. na vogalu Bliss Ave. in 71. cesta. Vsem posetnikom obetava najboljšo postrežbo s finim pivom, vinom in žganjem. Priporočava se za obilen obisk. Pri nas najdete vedno veselo družbo. JOHN LEUSTIK JOHN ANDOLŠEK Novi koledarji Za leto 1941 smo prejeli stenske koledarje velikosti 17^x23 palcev. Koledarji imajo tudi posebna vremenska naznanila in oznanila državnih praznikov. Kakor smo vsako leto, bomo tudi v tekočem pošiljali koledarje na željo naših naročnikov na vse kraje in tudi v staro domovino. In ker je v teh časih pošta bolj počasna, je treba radi tega iste odposlati poprej, da jih bodo dobili ob času za novo leto. Koledar stane s poštnino vred 20c komad. Naročila sprejema firma A. Grdina in Sinovi 6019 St. Clair Ave. Cleveland, O. (Oct.24,26,29,31) Odda se stanovanje obstoječe iz 3 lepih sob. Vpraša se na 1052 E. 62nd St. (252) Naprodaj je gostilna in restavracija, ki je med 6 tovarnami. Je vredno pogledat. Vprašajte na 5422 Hamilton Ave. (252) Stanovanje se odda Lep ostanovanje 5 sob in kopalnica v bližini Hough Ave. in E. 73rd St. se da v najem. Najemnina $25.00 mesečno. Za natančen naslov se obrnite na August Kolandra, 6419 St. Clair Ave. (252) Grozdje, mošt, sodi! Črn mošt, sod...........12.00 Bel mošt, sod .........17.50 Pol črno, pol belo, sod .. .15.00 Concord grozdje, ton ...29.00 Belo grozdje, ton .......5Q.00 Sodi od .........$1.15 naprej Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. KEnmore 1241-J. (x) $4500, velika prodajalna, 6 sob. kopališče, furnez, klet, velik lot. St. Clair, blizu 67. St. $5,000, 2 druž. 6 zgore.i in spodaj; 5 sob v hiši zadej, furnez v kleti, renta $80; E. 74. blizu St. Clair. FIN PROSTOR ZA NIGHT CLUB velik lokal, stranski vhod v 2 velik. sobapia; stanovanje, kopališče spodaj; lo spalnic, kopališče, kuhinja, zgorej. opremljeno in okupirano; bančna vknjižba $4,800. Dohodki $151. Zamenja za posestvo z dohodki. Starost, bolezen zahteva prodajo. 55. St. ravno juž. od St. Clair. McKENNA 1383 E. 55. St. HE. 5282 MU. 4285 FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RE-NU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC __GLenville 3830. ALL WOOL OVERCOATS TOPCOATS IN ALL J | 95 STYLES 1 O UP Made in Our Own Shop Suits, Topcoats, Overcoats Made to Order 22.50 BRAZiS BROS CLOTHES 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 15602 Waterloo Rd. V najem se odda hiša 6 sob, kopalnica, furnez, garaža in sploh vse ugodnosti. Odda se mirni in pošte družini. Stanovanje je na _ 932 E. 209. St. vpraša se pa na ji 5617 Carry Ave. po 5. uri zve-ji čer. ....... (252)11 gmnimn........................................................................................ •IokS. Zele in Sinovi POGREBNI 55 A VOD s Avtomobili m bolniški vo?. redno ln ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583 COLLINWOODSKI 452 E. 1S2D STREET URAD: = Tel.: KEnmore 31IB = Msiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmii^ Ker sem zamudil radi "španske bolezni," katero bi bili Španci lahko sami obdržali, ali pa naj bi jo bili poslali Mussolini-ju v Italijo, zamudil precej časa v postelji med tem, ko so člani in klubovi prijatelji pekli vina-rice, koruzo in krompir in ko sem zvedel, da so imeli vsi veselo zabavo (good time), sem sklenil, da odslej ne bom zamudil niti enega izleta, katere obdrža-va naš klub vsako drugo nedeljo. Svoj sklep sem držal in sem res prišel zadnjo nedeljo po eni nogi in z bregljo. Precej je bilo težko tako hoditi, a mi ni prav nič žal, ker sem se tako nasmejal, da me še danes vse boli od smeha. Ko je Mrs. Urankar prinesla nekaj krompirja na farmo sta Kushlan in njegov poma-gač Papesh brž pripravila ogenj in spekla krompir, ki je bil zelo okusen. Ko je bil ta krompir pečen in razdeljen med člane in druge, bi bili morali videti kpli-ko je bilo pihanja in premikanja rok, a počasi je le šlo. škoda le Kosec.............................. 19 Papesh ............................ 20 Zupich ............................ 17 J. Novak ......................... 17 V nedeljo ima klub izlet kot po navadi. Tajnik. IZ PRIMORJA —Sv. Višarje. Znano in priljubljeno Marijino svetišče, ki kraljuje in samuje na višarskij gori, obkroženo in zastraženo odi j venca ponosni skalnatih vrhov!I sredi planinske lepote, je tucfi le- j tos kakor vsako leto lepo oskr- j bovano. Dušno tolažbo nudi duhovnik, ki stalno biva tu že od julija in bo ostal še do prvih dni oktobra, za telesno okrepčilo pa skrbi nekaj gostoljubnih zavetišč. Obisk svetišča je pa letos bolj pičel. Vojni čas pač ni ugoden za romanja. Zlasti Višarje, i ! ki so skoraj na meji treh držav,' to občutijo, če se povrh širijo še netočne in neresnične vesti kot: "Na Višarje je prepoveda- . no!", "Višarje s0 zaprte!" itd.,, potem ni čudno, ako ni romariev. da ni bilo nikogar, ki bi bil jemal premikajoče slike, to bi bilo nekaj za spomin tistim, ki so bili pi'isotni. Ne vem, če ima Mrs. Burja Naznanilo in zahvala Globoko potrti in tužnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta smrt nenadno iztrgala iz naše srede ter je za vedno zatisnil svoje blage oči ljubljeni soprog in ljubeči oče James Mismas Umrl je 10. oktobra, kratko po nesreči, v zlomil hrbet. kateri si je pri padcu Pogreb se je vršil 14. oktobra iz Jos. Želetovih prostorov v cerkev sv. Marije na Calvary pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji. Pokojni je bil rojen leta 1894 v fari Ambrus pri Žužemberku na Dolenjskem. Naša želja je, da se iskreno zahvalimo vsem dragim prijateljem za krasne vence, ki ste jih položili h krsti dragega pokojnika. To je bil dokaz vaše ljubezni in prijateljstva napram njemu ter nam je bil v veliko tolažbo. Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše kakor tudi onim, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru ter tudi vsem," ki so se udeležili pogreba in spremili ljubljenega pokojnika na njegovi posljednji poti na pokopališče. Najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu. Zahvalo izrekamo Joseph Žele in sinovi pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in vsestransko prvovrstno poslugo. Posebno zahvalo izrekamo tudi sosedom, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v dneh smrti. Kruta usoda Te je tako nenadno iztrgala iz naše srede. Odšel si tja ljubljeni James odkoder ni povratka. Solze so v naših očeh in globoka žalost v naših srcih, vsaj smo te vsi ljubili. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo za vedno. Spavaj mirno — Snivaj sladko! Žalujoča soproga JOHANA in sin FRANK Cleveland, Ohio, 23. oktobra, 1940. Fa BcmikWM bitnlki K. g t Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovi"3 HANDEL'S OBUVALI Posebnosti za koncem —samo 3 dni!— I Vsa naša zaloga $4.00 in $4.50 ženskih čevljev, z"®, izdelkov, najnovejše jesenske mode, obstoječe iz Ties in Strap's, vseh mer in širokosti; največ teh | ima Arch Supporters, ki vam da še nadaljno udobno*1 i jih bo prodajalo po i $2.90 ti ) Moški čevlji bodo vključeni v tej razprodaji, sf^.j v dni, vsi razredi $4.00 in $4.50, nove jesenske mode,