Dravograd. V nedeljo dne 3. junija, se je potl 1522 m visokem Košenjaku v prijazni vasici Sv. Lovrenc poročil z gdč. Maro Fleisovo tuk. upravitelj pošte g. Kert Joško. Kot priče sta bila upravnik gozdne uprave g. Ot. Verdnik in g. šolski upravitelj Fleis Fric, nevestin brat. Poleg teh je bilo pri poroki več uglednih oseb našega trga in tudi iz inozemstva. G. župnik je imel v cerkvi ganljiv govor. Mlademu paru iskreno častitamo in želimo, da bi ostal v našem kraju srečen in zadovoljen! Kel.je. Dne 8. t. m. opoldne je pogorelo gospodarsko poslopje Jakoba Merkač, po doraače Matevža v Kotljah. Zažgali so menda otroci. Ogenj se je širil s tako naglico, da je bilo komaj mogoče rešiti živ.l-no, zgoreli pa so vsi stroji in razno gospodarsko orodje. Ilvala gre dornačemu gasiiskemu društvu, da je bilo ta-' ko hitro s svojo brizgalno na licu požara in se je tako posrečilo ubranit: v bližini stoječa, s kvaljarai krita župnijska poslopja. Ako bi zajel ogenj ta, bi bila v nevarnosti cela vas. Poslopje je bilo še novo in znaša škoda okoli 50.000 Din. HemšEik. Naša razsežna občina je združena po novem občinskem zakonu s Kaplo in Breznem. Zato je seveda primerno, da pride tudi pošta iz Brezna. Od 1. junija je vsa pošta za župni urad, šolo, žandarmerijo in druge naBlavljati na Brezno. Radi železnce je pač prav, kajti prej je vsaki avizo romal okoli na Marenberg ter povzročal sitnosti glede ležarine, najbolj pa, če je šla roba na postajo VuhredMarenberg, ker iz Remšnika pač malokdo hodi ali vozi na Vuhred. Torej pišite za Remšnik pošta in postaja Brezno. Pošljite nam mnogo uakaznic, zaznamovanih z jurji, kajti denarja ^abimo vsak zase, pa tudi za društveni dom In razgledni stolp pri sv. Pankraciju. Kaj več vam pa danes ne povemo. O ja, to še lahko (zveste, da letos obhajamo 251etnico Izobraževalnega društva in to dne 1. julija, z bogatim vzporedom. Živeli! Sv. Barbara pri Mariboru. Po dolgem in mu"kepoLnem tepljenju je v preteklem mesecu umrla Ivana Bezjak, žena našega pismonoša. Pokopali smo jo na kvaterno nedeljo ob obilni množici ljudstva. Bila je skrbna gospodinja in. dobra mati svojim otrokom. Naj v miru poeiva! — Gradnja ceste Korena—Duplek lepo aapreduje; ko bo dogotovljena, se ne bo več reklo, da smo iz blattie Korene doma. — Letina kaže srednje. Ako nas bo ljubi Bog obvaroval toče, bomo še vsega imeli, le denarja uain prvmanjkuje. Otmož. Na praznik presv. Rešnjega Telesa ^je bil za blagoslov postavljen na glavnemi trgu nov oltar, ki ga je okusno v splošno zadovoljnost napravil in zanj tudi prostovoljne darove liabral mizarski mojster Velnar Jožef. Meščani so radi prispevali, rekoč: »Za kaj takega pa že radi damo!« Oltarni prt je izdelala gdč. Marta llorvat. Naj bo vsem plačnik in jih blagoslovi Tisti, za katerega so delali in žrt.vovali. — Iz sklada za brezposelne delajo cesto od Ormoža do Dobrave, tako da bodo Dobravčani zdaj čutili, da spadajo pod ormoško občino, ne pa morda pod Litmerk. Kadar jim bodo napeljali še elektriko, bodo Dobravčani šele enakopravni z Ormožem. — Trgovec Kosec Tomaž zida blizu hotela Rajh na vogalu graščinskega vrta veliko in lepo hišo za Irgovino in stanovanje. — Podjetni vinski tvgovec iOzmec Gustav je kupil od Gomzijevih dedičev Ihišo z vinsko kletjo. — Popravljali bodo ob'.insko hišo, ki že jako kriči po popravilu. — iMrtvo so našli zjutraj v postelji Ur&ulo Pla[vec, pridno in pobožno krščansko ženo. — Nenadno hitro se je poslovila od tega svefa Majerič Gertruda, mati daleč naokrog znanega zdravnika, ki zdravi po Zeileissovem načinu. Posebno radi prihajajo na zdravljenje v Ormož Ilrvatje, pa tudi iz Belgrada in iz drugih rjužnih krajev naše države prihajajo, zlasti poleti. VeržeJ. V nedeljo dne 24. junija bo v Marijanišču slovesna proslava presv. Srca Jezusovega. Prisrčno vabljeni vsi častilci božjega Srca od blizu in daleč! Zlasti pa se odzovite njemu posvečene družine iz sosednih župnij iV obilnem številu in salezijansko sotrudništvo! Da se vsi skupno z zavodovo družino poklonimo božjemu Srcu in obnovimo posvetitev svojih družin. Pokažimo ta dan, da v naših ercih in družinah, v našiti domovili vlada Srce Jezusovo, našega Kralja. Pred praznikom se bode v Marijanišču vršila slovesna tridnevnica. Loče pri Poljčanah. V Zbelovski gori je bila bila. v noei od 2. na 3. junija ukradena debela svinja. Tatovi so posestniku zavezali dvojna vrata in odvedli iz zaklenjenega hleva svinjo. Zavlekli so jo v bližnjo rž, kjer so pustili samo drob. Sv. Lovrenc pod Prožinom. Zvonovl od cerJcve sv. Lovrenca in sv. Janeza so oznanjali s svojim tužnim glasom žalostno novico, katera je pretresla vso okolico: preminula je še mlada žena in vrla gospodinja Marija Kroflič, rojena Klajnšek, posestnica v Straži. Pokojnica je bila v najlepši dobi svojega življenja, v starosti 32 let. BHa je splošno priljubljena, kar je pričal njen pogreb. Draga Micka, upamo, da ti je Vsemogočni že tisočero poplačal tvoj trud in trplj&nje, zato uživaš zdaj nebeško veselje! Bodi ti domača zemljica lahka, žalujočima rodbinama Kroflič dn Klajnšek pa izrekamo prisrčno sožalje! Šmartno ob Paki. Letošnje leto je za nas res leto nesreč. Še ni pozabljen uboj v Gorenjem, nesrečna smrt Klančnika v vodi, še svež je je spomin na samomor v Skomem v preteklem mesecu, ko nas je doletela nova nesreča. Dne 30. maja t. 1. je prihrul ob pol štirih popoldne vihar s točo, ki je stolkla velik del župnije: Skorno, Gorenje, Paško vas, del Slatin in Vel. vrha. Ogromno škode je napravila" na polju, kjer je uničila vso ozimno setev, drugi pridelki polja so pa tudi tako poškodovani, dasene bodo mogli opomoči in dati zadovoljive žetve. Posestniki so hiteli popravljat, kar se da, in obnavljat, kar je možno, že je prišla nova nezgoda: dne 5. junija sc bili veliki nalivi, ki so naredili povodenj že po noči. Voda je oblatila še nepokošeno seno in hudo gospodarila na njivah, kamor je segala. Najbolj nesrečna sta pa postala posestnika Ježovnik, po domače Robotnik, in Drofelnik, po domače Golob. ki sta jima v noči od 2. na 3. junija zgoreli g~>¦spodarski poslopji. Ob pol 12. uri pred polnočjo je izbruhnil ogenj na Ježovnikovem gospodarskem poslopju, kjer je bil po našem mnenju podtaknjen, od tam je potem prešel na sosodovo poslopje. Še sreča, da so vaščani ogenj opazili toliko pravočasno, da so mogli rešiti živino. Dobro je služila pri gašenju nova motorka gasilcev iz iste vasi. Njej, na pomoč prihitelim gasilcem iz sosednjih krajev in okolnosti, da je bilo mirno vreme, se moramo zahvaliti, da ni zgorelo pol vasi, kar bi se v drugih okolnostih gotovo zgodilo. Sladka gora pri Šmarju. Tukaj se je poročila priljubljena, vzorna družbenka Trezika Gajšek. Za spremljevalca skozi življenje si je vzela fanta iz Poljčan. Pred cerkvijo se je neveste spomrala z družbeno zastavo in s šopkom cvetlic Wusserjeva in jo v imei^i družbe pozdrav.ila. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. V zadnji številki je poročal »Siovenski gospodar« o bridki zgubi našega priljubljenega g. nadžupnika, dekana in kanon.ika Franca Korošca. Našega dobrega dušnega pastirja smo spremljali na zadnji poti dne 4. junija. Pogreba se je udeležilo 42 duhovnih tovarišev. Poslovil se je od blagopokojnega v cerkvi g. stolni dekan dr. Fr. Cukala. Pogreb je vodil g. stolai prošt M. Vraber. Na pogreb so prihitele ljudske množice iz cele rogaške dekanije, domaea šolska mladina z učiteljstvom ter Marijina družba. Cerkv.no petje je vodil g. stoln,. kapelnik J. Gašpar.ič, ki je svojčas kaplanoval pri Sv. Križu. Zbor domačih pevcev je zapel dve ganljivi žalostinki. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnega g. stolni prošt. Pohvalno še moramo omeniti gasilce, ki so tvorili pri pogrebu posebno spremstvo, oskrbovali so stražo ob mrtvaškem odru in so skrbeli za red pri sprevodu od župne cerkve na pokopališče pri Sv. Trojici. G. dekana smo položili k počitku ob predniku rajnega, g. nadžupniku Frohlihu. Nezabni g. de-kan, počivaj mirno v Gospodu, v naših molitvah se te bomo spominjali in se skušali oddolžiti za neštefe dobrote, katere s; nam delil y cerkvi iii izveri njel Sv. Peter pod Sv. gorami. Pretečeru torek so na dvorišču g. Vinka Balona ujeli italijan^ skega goloba pismonošo. Na nogi je imel ob-: roček dz aluminija z značko »Italia«, s fašističnim znakom dn številkami pripadajoče edinice. Na obročku iz gume pa je noail ši.f-;' rirano sporočilo. Goloba so oddali potom žaa^ darmerije vojaški komandi. — V sredo dne"TF t. m., ob 11. uri predpoldne, pa je tukaj pri-< stal -privatni aeroplan, dvokrilnik, last Dra-i go Markoviča iz Zemuna. Prispel je iz Bma preko Dunaja in mislil pristati v Zagrebu. Iz^gubil pa je orientacijo. Vsled obi.lice deževja" je bila Sotla močno razlita, kar je potnika (bila sta dva) zavedlo v zmoto, da je to Sava in kje v bližini Zagreb. Pristala sta na trav-: niku Jožeta Mošet an Franca Rogina. Letalo, je nosilo značko YU PAV. Potnika sta dala. pokositi vso travo okoli 3 metre na široko iri v dolžini okoli 100 metrov ter poakušala star-:! tati. Letalo je zdrčalo po pokošenem travnin k'; in par korakov prej, predno je zmanjkalo. pokošene poti, se je letalo bliskovito obrnilo-^ tako da je bil trebuh letala zgoraj in letalca spoclaj. Letalcema se ni zgodilo ničesar. Pač. pa je bil zlomljen propeler _n poškodovan rep, na letalu. Letalo so zložili skupaj in na to-. vornem avtomobilu prepeljali v Zagreb. \ Št. Vid na Planini. Dne 7. junija t. 1. nas je* zapustil č. g. kaplan Varga, ki je premeščen. k Sv. Juriju v Prekmurje. Slovo od blagega gospoda je bilo prisrčno in težko, saj si jei pridobil v tej kratki dobi tuk. bivanja srcaT vseh. Posebno so ga vzljubili njegovi učenci,' ki so ob odhodu glasno jokali. Bil je splošno. priljubljen, kakor malokdo. Ni čudno, saj jq( tudi dajal ljubezni polno mero in vodil Ijudi! h križu s tako vnemo, kakor le more božji de-< lavec. Zato želiimo prav iz srca, da pride še( k nam in nadaljuje tako lepo započeto delof v planinskem Gospodovem vinogradu. Saj je; vzljubil te naše planine in je bilo slovo od kra-i, ja in od dragih župljanov res težko. Naj mu plača Bog vso njegovo ljubezen, mi pa smt. tudi vnaprej njegovi učenci\ saj je tako lepo;. učil povsod, da bodo njegovi nauki spremljalil nas vse skozi celo življenje. Ilvala delavcu,' Gospodovem! Sv. Rupert nad Laškim. G. urednik, lepo1' povestico s čednim začetkom, imenitnim pote-i kom in nepričakovanim koncem bi Vam rad; povedal; pa prosim, ne mislite, da je svetoru-i pertska rana, ali da se je zgodilo v tistih ča>* sili . . .1 Ne, pristno domača zel je, an zgodila1 sc je pred kratkim, tudi resnična je več ko na? pol! Torej pa poslušajte, kako je bilo! Mogoč©; Vam je znano, da obstoji tudi v našem slav-f nem Sv. Rupertu — kakor raarsikje po naši! slovenski zemlji — podružnica bratovščine je-! ruzalemskega osla: njen prvi načelnik in" predstojnik je znani dolgouhec \z Jeruzalema na Cvetno nedeljo, odbor 3n udje bratovščino: pa so fanteki in fantje in tudi možje, ki sc* dolgoulica stražili in varovali preef eitnimi muhami in vbadi. Ta slavna bratovščina se je kmalu razširila obenem s krščanstvom po Jvsej ubogi, grešni zemlji, in podružnico jeruzalemskega osla najdeš tudi pri. nas. Vsako iiedeljo in praznik, po zimi in po leti, lahko jvidiš in gledaš junake te bratovščine, kako zvesto in vztrajno opravljajo svojo službo ra|,yno med cerkvenim opravilom v kakem zatišjju zunaj cerkve; sitne muhe preganjajo z difsečimi cigaretami in s pripovedkami o nočnih jpotih in dogodkih črne teme ščegetajo uSesa svojega vzornega načelnika. Notri v cerkvi je župnik ravno govoril o tistih evangeljskih potvabljencih na imenitno večerjo, kako so se vsi [lepo izgovarjali, da niso prišli. Ko gospod zve, Jda je zunaj cerkve zbrana cela podružnica bratovščine jeruzalemskega osla, pa pohiti po 'pridigi ven, da bi prišlece lepo sprejel. V primernih besedah pozdravi gospod župnik varuhe dolgouhca ter jim izrazi globoko priznanje za njihovo junaško vztrajnost pri tako .odlični službi, bodreč jih k stanovitnosti do ikonca. — Veste, gospod urednik, preveč mastfla juha tudi ne tekne, in tako se je zgodila jčudovita Teč: rvaruhe jeruzalemskega dolgo^uhca je dolgo in .iroko občudovanje in javno jpriznanje tako zmedlo, da so za trenutek zguibili ,vso razsodnost; da bi si delovanje zmedeiiiti možganov spet uredili, jo pobHšejo slavni ijunaki v diru v bližnjo gostilno, češ, litrček Jjutom&rčana bo že storil svojo moč. Pa smola, gostilničar, dober in mo-der mož, ki je iz ,okna svoje hiše gledal ves prizor pri cerkvi, izrazi prišlim junakom svojo žalost, da jim ne ynore postrečj, ker se ne čuti vrednega, da bi sprejel v svojo hišo tako odlične goste. Varuhi ¦dolgouhega jeruzalemskega pokrovitel.ja paso se nato umaknili v zatišje ščetinarskega bi»vališča, da bi tam nemoteni lahko nadaljevali Wojo vzvišeno nedeljsko službo. V.Iz zagrebške torbe. Kar zagrnile so se v nefleljo dne 3. junija zagrebške ulice, .koder je [ikorakala 1200glava množica slovensltfh ropiarjev iz Ptujskega polja, iz Slovenskih. gofic, Prekmurja in kdo bi še vse naštel. Saj jih je bilo dva vlaka, ki &o se šli poklonit [Mar.iji v Bistrici, od tu pa v Zagreb, kamor &o dospeli ob desetih. Popoldne se je narod p-azšel, da si ogl&da po lastni želji zagrebške jzanimivosU. V muzeje, gledat zverine v Ma'Itsimir, po cerkvah, trgili in parkih, na Mirogoj, kjer so postali tudi na Radičevem grobu un zmolili očenaš za pokoj njegovi duši. Pa «voje znance so si obiskali. In »Lotmeržani«, •kako ne bi naSli g. Seršena, rojaka, ki v Ra[idičevi ulici toči najboljšega Ijutomerčana! sVsak je našel svoje. In dekleta so imela ne¦katera res lep dan. Mamica je prišla na obiask! In je bila vesela mamica, srečna hčerka, • da sta se srečno našli daleč od doma, kjer ihčerki tujina kruhek rodi. Tam po parketih, iiia preprogah, po divanih. To je strmela mapiica, kako je njeni hčerki lepo > . . Z dvema iivlakoma so se romarji odpeljali zvečer nazaj aomov. Njihovi spremljevalci so bili: župnika ff Hajdipe dn od Sv. Miiklavža ter g, Munda_ iz Ljutx)mera. V Bistrici so imeli pravi misijon. Morda še več, zakaj celo noč so spovedovali romarje. Pa so se junaško držali tudi v Zagrebu, da &o si ljudje kar največ ogledali. Videli so marsikaj, a tistega, kar je nam Slovencem v Zagrebu najlepše, si pa le niso ogledali: Sv. Roka!