Poštnina plačana v gotovini
Sped. ifl abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
Gori zla, Rlva Plazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	»tev. 24/12410
:
Leto XV. - Štev. 45 (767)
Gorica - četrtek 7. novembra 1963 ■ Trst
Posamezna številka L. 40
Italijanski škofje in komunizem Odprta vladna kriza
Dne 30. oktobra so italijanski škofje, ki se udeležujejo II. vatikanskega koncila, naslovili na italijanski narod posebno poslanico. V njej so hoteli svoje vernike spomniti, da ima italijansko ljudstvo veliko odgovornost pred svetom, ker je bolj kot druga v posesti zaklada prave vere.
»Sprejeli ste krst,« tako govorijo v svojem dokumentu, »in ste bili na ta način povzdignjeni k nadnaravnemu življenju božjih otrok; hodili ste v posebno odlično šolo — v šolo Kristusovega evangelija; vsi ste določeni za življenje v nesmrtni blaženosti.
Spomnite se svojih cerkva, kjer doživljate radostno slovesnost praznikov; mislite na svoje domove, ki so polni izrazov verne pobožnosti; spomnite se svojih pokopališč, kjer križ na grobovih govori nam vsem o neminljivem upanju na srečanje pri Bogu.«
In po tem uvodu zastavijo škofje vprašanje: »Pa zakaj vam govorimo te besede, preproste in resne istočasno?«
Odgovor je tale:
»Ml z grozo opazujemo, kako nevzdržno napreduje strašna nevarnost: nevarnost oslabljenja verskega življenja in vedno hujše zgubljanje verskega čuta; vse to spravlja v nevarnost vaše duhovno zdravje, še več: grozi uničiti tudi vašo svobodo v družbenem življenju.«
In ta nevarnost, od kod prihaja?
Od sto strani! Že pred časom so italijanski škofje opozorili na laicizem, ki v raznih oblikah in na razne načine prodira v duše kristjanov. Pa obstoja še druga nevarnost, najbolj razdiralna od vseh do sedaj poznanih, nevarnost, ki ruši našo vero in razdira red v družbi.
Ta nevarnost je
BREZBOŽNI KOMUNIZEM
Ce bomo o njem ob tej priliki razpravljali, naj nihče tega ne vzame kot osebno žalitev; saj nam je dobro znano, da se ga mnogi oklepajo v dobri veri. Toda resnica ostane le ena: komunizem je brezbožen, njegov nauk zmoten, njegov družabni sistem v bistvu nasproten pravicam človeške osebe. Zato želimo vsem, ki se dajo še varati od tega slepivega privida, polni velike ljubezni in iskrenega spoštovanja do v zmoti stoječih, zaklicati: Komunizem je zmoten privid, je škodljivo slepilo!
Želimo, da bi to doumeli razumniki, ki se na naše veliko zaprepaščenje in bolečino predajajo s tako lahkoto času tega
sistema; ' želimo, da bi nas razumeli delavci, ki so nam tako zelo dragi in katere smo vedno pripravljeni podpreti v njih željah po upravičenem napredovanju;
želimo, da nam prisluhnejo žene, ki jih je vedno odlikovala naravna preudarnost, ko jih prosimo, naj ostanejo zveste Cerkvi in krščanskemu čutu.
Končno želimo, da bi nas doumeli tudi vsi tisti, ki se sicer komunizma boje ali celo proti njemu nastopajo, pa istočasno rušijo moralo in verski preporod našega naroda s tem, da se predajo materialističnemu in novopoganskemu pojmovanju življenja, zagovarjajo gospodarski in družbeni egoizem ter vse, kar je zdravega, podirajo z negativno kritiko.
KOMUNIZEM JE S KRŠČANSTVOM NEZDRUŽLJIV
Italijanski škofje bi ob tej priliki radi »Pomnili, da je bil komunistični nauk že ponovno slovesno obsojen v raznih papeških okrožnicah.
In temu se ni čuditi!
Komunizem je nasproten krščanstvu v vsakem pogledu: tako glede načel, iz katerih izhaja, kot glede idej, ki Jih oznanja, kot glede metod, ki jih predlaga in
uporablja.
Z eno besedo: komunizem je smrt za duše in pogube polni udarec za človeško družbo.
KAJ STORITI PROTI TEJ ZMOTI
Dejstvo Je, da se mnogi oklepajo komunizma, ne da bi se zavedali, da je brezbožen. Ker jih vodi pri takem ravnanju
le neko slepo upanje po ekonomskem zboljšanju, bo treba načrtno delati na to, da se ljudje poučijo o zmotah, ki so v tej zgrešeni ideologiji, in jim jasno prikazati vse zle posledice, ki se potom komunizma zgrnejo na vero, svobodo družbe in na družabno blagostanje.
Istočasno pa bo treba vsakomur, ki ga moti slepilo komunizma, pokazati rešilna pota — in vsa ta so obsežena v krščanstvu —, ki so potrebna, da se zboljšajo življenjski pogoji, utrdi socialna pravičnost in mir v družbi ter pride do napredka na duhovnem, kulturnem, tehničnem in znanstvenem področju. Tudi je potrebno, da se ljudem pove, kako je treba rabiti osebne in družinske pravice in kakšna naj bi bila pristna demokracija, če naj bo res bratska družba svobodnih ljudi.
POTREBNA JE TUDI VERSKA OBNOVA
Toda ni dovolj, da so ljudje poučeni o resnični naravi komunizma. Pouk mora spremljati — in to v prvi vrsti — vztrajna in globoko segajoča verska akcija, ki naj potom iskrene ljubezni privede duše nazaj k Bogu, duše, ki so se sicer zmoti predale, na dnu pa vendarle še ostale povezane s svojim Stvarnikom.
Istočasno pa morajo vsi resnični katoličani skrbeti, da bodo socialna načela Cerkve tudi res prišla v družbi do veljave, kajti le tako se bodo dali rešiti vsi nujni problemi našega časa in spremeniti pogoji in okoliščine, ki toliko kristjanov odvračajo od resnice in življenja po veri.
ŠKOFE VODI LE SKRB ZA DUŠE
Zato škofje, prevzeti od duha ljubezni in vodeni edinole od dušnopastirske vneme za zaupane jim duše, rotijo vse vernike, naj spregledajo to strašno nevarnost in se velikodušno prizadevajo, da bo naša država obvarovana od razdejanja po komunizmu in da bodo vsi državljani našli potom zvestobe v veri in potom sloge v družbi pravšna pota napredka in miru.
»In zato smo se,« tako končujejo ital. škofje svoje misli o nevarnosti komunizma, »čutili v vesti dolžne spregovoriti jasno besedo, da nas ne bi kdo v bodočnosti krivično dolžil, da smo pastirji duš molčali, ko smo še imeli možnost govorjenja. Glejte, spregovorili smo — in dal Bog, da bi nas tudi poslušali!«
Glede na dejstvo, da so Nenni-jevi socialisti na nedavnem vsedržavnem kongresu sklenili vstopiti v vlado tako zvanega levega centra in da so vodstva ostalih treh demokratičnih strank (krščanskih demokratov, socialdemokratov in republikancev) na splošno pozitivno ocenila to njihovo pripravljenost prevzeti neposredno odgovornost pri vodstvu državnih poslov, smo v Italiji spet pred spremembo vlade. Začasna vlada poslanca Leonija, ki je nastala po izjalovitvi pogajanj med krščanskimi demokrati in socialisti meseca junija, se je v torek zadnjič sestala ter sklenila odstopiti v skladu s sprejetimi obveznostmi, da jo nasledi nova vlada, ki bi jo podpirali poleg tradicionalnih demokratičnih strank še socialisti.
Sedaj je ta prilika, da se sestavi nova vlada skupno s socialisti, prišla. 35. kongres socialistične stranke je namreč načelno odobril pristop socialistov k vladi. Ostane še vprašanje, kako se bodo praktično iztekla pogajanja med krščanskimi demokrati in socialisti o delovnem programu nove vlade. Če se bodo ta pogajanja uspešno zaključila, je sestava nove vlade
levega centra gotovo dejstvo. Brez dvoma bodo pogajanja težavna, ker so levičarske struje v PSI u-spele vsiliti tajniku Nenniju nekatere svoje pogoje za sodelovanje socialistov v vladi, zlasti glede zunanje politike ter odnosov do komunistov, ki so za KD in druge demokratične stranke nesprejemljivi. Gre namreč predvsem za odnos do Atlantskega zavezništva ter obveznosti, ki so s tem v zvezi (ustanovitev večstranske jedrske sile). Medtem ko tajnik Nenni ni v svojem poročilu na kongresu tega problema sprožil, so v zaključno resolucijo avtonomistov kot pogoj za sodelovanje v vladi postavili revizijo nekaterih atlantskih obveznosti.
Mandat za sestavo vlade med krščanskimi demokrati, socialde-• mokrati, republikanci in socialisti bo po vsej verjetnosti prejel poslanec Moro, ki kot tajnik KD hoče osebno voditi ta odgovorni poskus za razširitev demokratičnih sil države z vključitvijo socialistov v vlado. Večina pristašev njegove stranke ta poskus odobrava, ker vidi v njem človeka, ki je sposoben poskus obdržati v pravih mejah.
Volilni zakon za avtonomno deželo
Poslanska zbornica je prejšnji teden s 341 glasovi proti 38 odobrila volilni zakon za izvolitev deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Vse ozemlje samostojne dežele Furlanija-Julijska krajina je razdeljeno na pet volilnih o krožji in sicer: Trst, Videm, Gorica, Tolmezzo in Pordenone. Vsakih dvajset tisoč prebivavcev ali več kot deset tisoč prebivavcev i-ma pravico izvoliti enega predstavnika v deželni svet.
Med razpravo je prišlo do besednega prerekanja med krščanskimi demokrati in misini, ker so
slednji hoteli vključiti v zbor volivcev tudi prebivavce iz bivše cone B.
Za odobritev zakona so glasovali poslanci vseh političnih strank razen neofašistične. — Zakon mora odobriti še senat.
Padec Diemove vlade
Konec minulega tedna so vojaški krogi v Južnem Vietnamu izvedli državni udar proti vladi predsednika Diema, ki se je v zadnjem času zelo osovražila tako doma kot v tujini zaradi svoje nasilne politike do budistov. O na-silstvih Diemovega režima proti budističnim menihom je obširno poročal ves svetovni tisk. Kljub temu da je vodil neizprosen boj proti komunistični gverili v deželi, ga je ameriška vlada opozorila, da ne more odobravati njegove politike do budistov, ker pač ni v skladu z demokratičnimi načeli in ker ruši ugled vlade pri večini vietnamskega prebivavstva. Toda predsednik Diem je imel gluha ušesa za vse te opomine. Zaradi tega je ameriška vlada sklenila ukiniti svojo finančno pomoč posebnim vojaškim oddelkom, ki so bili opora Diemovega režima v Sai-gonu.
Položaj je bil zrel za zrušitev Diemovega režima, ker je bilo splošno nezadovoljstvo proti njemu. Vojaški krogi so izrabili ugodno priliko in sprožili oborožen u-por proti vladi. Potem ko so zasedli radijsko postajo v Saigonu in druge važne postojanke, so se spravili na vladno palačo, v kateri sta se skrivala predsednik Diem in njegov brat Nu, ki je bil povelj-
nik policije ter Diemov politični svetovavec. Ker se nista hotela vdati, so začeli obstreljevati palačo s topovi. Poročila pravijo, da sta brata po nekem podzemskem prehodu zbežala in se zatekla v neko katoliško cerkev. Tu so ju prepoznali ter zajeli. Med potjo v zapor sta v zaprtem avtomobilu našla smrt. Nekateri pravijo, da sta napravila samomor, drugi da so ju vojaki ubili.
Medtem je revolucionarni odbor že sestavil novo vlado, ki ji na-čeljuje bivši podpredsednik vlade Nngujen Ngok To. Po besedah revolucionarnega odbora bo nova vlada nadaljevala oborožen boj proti komunističnim gverilcem ter odpravila vse omejitve civilnih svoboščin, ki jih je uvedel prejšnji režim. Cenzuro tiska je že odpravila.
Diemovo svakinjo gospo Nu so novice o državnem udaru v Južnem Vietnamu presenetile v Kaliforniji v ZDA, kjer je na daljšem potovanju s svojo hčerko. Njen mož, Diemov brat, je mrtev. Ostale tri otroke so pripeljali v Rim, kjer jih je sprejela mati. Gospa Nu je obtožila ameriško vlado, da ima prste vmes pri državnem udaru v Južnem Vietnamu. Izjavila je tudi, da se misli vrniti v domovino.
Reševalno delo
v rudniku „ Mathilde(C
V	železnem rudniku »Malhi Ide« v Lenge-du v Nemčiji so po desetih dneh odkrili 60 metrov pod zemljo še 11 preživelih rudarjev. Ta novica se je kot blisk raznesla po vsem mestecu in ljudje so kar noreli od veselja. Do nesreče je prišlo 24. oktobra, ko je voda iz bližnjega bazena preplavila rove železnega rudnika. Od 129 rudarjev, ki so bili takrat v rudniku, se jih je rešilo 86, za tri pa je ves svet trepetal, ko so po velikanskih naporih čez sedem dni prišli po zvrtanem rovu do njih in jih tako rešili. Opustili pa so sleherno upanje za preostalih 40 rudarjev, za katere so se že brale črne maše. V trenutku, ko so hoteli inženirji opustiti nadaljnja vrtanja, pa so zaslišali udarce iz podzemlja. Sprva se jim je zdelo, da udarja vrtalno kladivo ob steno, a pozneje so se morali prepričati, da so to tradicionalni signali zasutih rudarjev. Kmalu so spostavili stik s zasutimi rudarji, ki so nato poslali na površje listek z imeni vseh enajstih, ki so kot po čudežu preživeli brez hrane in pijače ter v popolni temi 10 dni. Razen enega, ki je ranjen na glavi, so vsi še v zadovoljivem stanju.
. Preko ozkega zvrtanega rova pošiljajo sedaj preživelim v podzemlje toplo hrano, zdravila in so v neprestanem stiku z njimi. Reševalna akcija enajstoricc se sedaj vrši z izredno previdnostjo, da bi ne prišlo do usadov že zrahljanega rudnika. Svojcem preživelih se je že posrečilo, da so po postavljenem telefonu govorili z ujetimi rudarji v podzemlju.
Neizmerno veselje nad preživelimi rudarji pa teži tudi grenka obtožba: zakaj ni uprava rudnika že prej poskrbela in vse naredila, da bi zasledila še morebitne preživele. Na te obtožbe je ravnateljstvo odgovorilo, da ni opustilo prav nobenega sredstva, da bi našlo morebitne preživele. Zvrtali so v podzemlje 14 poskusnih rovov in sedaj so sklenili, da bodo tako preiskali prav vse rove v rudniku.
Spor med Alžirom in Marokom
Kljub doseženemu sporazumu v Bamaku, se spopadi med alžirskimi vojaškimi oddelki na obmejnem področju nadaljujejo. Gre namreč za področje Tinduša v Sahari, kjer ležijo bogata ležišča železa, ki so še popolnoma neizkoriščena. Kraj spada k Alžiriji kot vsa ostala Saharska puščava, toda Maroko bi po odhodu Francozov tudi sam hotel uživati nekaj saharskega bogastva. Zaradi tega so se vneli spopadi za omenjene obmejne kraje.
Po posredovanju etiopskega cesarja Haile Selassija sta se v malijski prestolnici Bamaku sestala predsednik Ben Bela in maroški kralj Hasan II ter se sporazumela o ustavitvi ognja ter za mirno poravnavo spora. Premirje bi moralo vstopiti v veljavo 1. novembra, toda vojne operacije se nadaljujejo, kakor da nobena stran ne ve za sporazum.
V Bamaku so tudi sklenili, da se bodo v najkrajšem času sestali v Adis Abbebi zunanji ministri vseh 32 afriških držav, da ustanovijo arbitražno komisijo za poravnavo alžirsko-maroškega spora.
Sto škofov bo obiskalo Sv. deželo
Okrog sto škofov, ki se sedaj v Rimu udeležujejo koncilskih del, bo po zaključku drugega obdobja koncila odpotovalo v Sveto deželo. Romanje bo trajalo 15 dni in ga je organiziral melkitski škof iz Akke msgr. Hakim. Ze meseca decembra lanskega leta so številni koncilski očetje poromali v Sveto deželo, preden so se vrnili na svoje sedeže. Med njimi je bil tudi mariborski škof dr. Držečnik
NOVI ZAKONI Zapora najemnin
Rimski parlament je izglasoval zakon o zapori najemnin za dobo dveh let. Vse proste najemnine se ne smejo več višati do novembra 1965. Povišanje iz preteklih let pa ne sme presegati 15% najemnine 1. januarja 1960. Od zapore so izvzeta stanovanja, ki spadajo v vrsto luksuznih stanovanj. Spori glede novih najemnin spadajo v pristojnost krajevnih sodnikov — Ce torej kdo meni, da mu je gospodar v zadnjih letih preveč povišal najemnino, se lahko informira, če spada njegova pritožba pod določbe novega zakona. V tem primeru sme zahtevati znižanje najemnine, kot zahteva zakon:
Zvišana najnižja postavka za dopolnilni davek
Parlament je odobril tudi zakonski predlog, da se zviša najnižja postavka za dopolnilni davek. Do sedaj je ta znašala 720 tisoč lir, zanaprej pa so jo dvignili na 960 tisoč lir. To se pravi, kdor ima na leto več kot 960 tisoč lir čistega dohodka, bo moral plačevati še dopolnilni davek (imposta complementare), ki se viša sorazmerno z višino dohodkov.
Penzija za hišne gospodinje
S 15. oktobrom je stopil v veljavo zakon o penziji za hišne gospodinje, ki nimajo pravice do nobene druge pokojnine. Kot znano, se za to pokojnino vpiše, kdor hoče. Za začetek plačevanja prostovoljnih prispevkov se zahteva starost izpod 50 let. Predvideva pa zakon pokojnine za starost in za invalidnost. — Kdor se zanima, naj se za podrobnosti zglasi na uradih INPS ali na uradih ACLI oziroma pri sindikatih, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila in nasvete.
j KRŠČANSKI NAUK j
VESOLJNA SODBA
Malo časa, preden se je Jezus napotil v Jeruzalem, vedoč, da gre v trpljenje, je Gospod napovedal svojim učencem: »Ko pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim, bo sedel na prestol svojega veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in ločil jih bo narazen kakor loči pastir ovce od kozlov. In postavil bo ovce na svojo desnico, kozle pa na levico. — Tedaj poreče kralj tistim, ki bodo na njegovi desnici: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta.. . Takrat poreče tudi tistim, ki bodo na levici: Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen satanu in njegovim angelom ... In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.« (Mat 25, 31-46)
Po vstajenju od mrtvih bo vesoljna sodba. »Določil je dan, ko bo v pravičnosti sodil vesoljni svet« (Apd 17, 31)
K tej sodbi bo zbral vse ljudi. Sodnik bo Jezus, ki je na križu umrl za ves človeški rod. »Oče je vso sodbo dal Sinu.« (Jan 5, 22). »Gospod bo vse osvetlil, kar je v temi skritega, in bo razodel misli src.« (I Kor 4, 5). — Nato bo izrekel sodbo: Pravični, ki so Boga ljubili in mu zvesto služili, pojdejo z dušo in telesom v nebesa, krivični pa, ki so se Bogu odtujili in do konca v smrtnih grehih živeli, pojdejo z dušo in telesom v pekel. Tudi telo mora biti deležno plačila ali kazni, ker je na zemlji nekdaj delovalo pri dobrih, oziroma pri grešnih delih.
Vesoljna sodba bo zato: 1) da bodo vsi ljudje priznali božjo svetost, pravičnost, modrost in veličastvo; 2) da bo Jezus Kristus pred vsemi ljudmi poveličan; 3) da bodo dobri prejeli zasluženo čast, hudobni pa pravično osramočenje. — Lepo opisuje svetopisemska knjiga Modrosti obupno razpoloženje pogubljenih ob obsodbi1 »Ta je tisti, ki smo ga nekoč imeli v zasmeh in v sramotilen pregovor, mi nespametni. Njegovo življenje smo imeli za norost in njegov konec za nečasten. Kako je bil prištet med otroke božje in med. svetimi je njegov delež! Torej smo zašli s pota resnice... utrudili smo se na polih hudobije in pogube! Kaj nam je pomagala prevzetnost!« (Modr 5, 3-9)
Z a živ l j en j e : Pri svojem dejanju in nehanju se bom večkrat vprašal: Se bom upal s tem pred večnega Sodnika?
Vatikanski koncil v središču zanimanja
		 			——	 			
	WS|	z življenja Ccrkvtjfffe^
Papež Janez XXIII. o tridentinskem koncilu
Pred petimi leti je bil na praznik sv. Karla Boromejskega 4. novembra pok. sv. oče Janez XXIII. slovesno kronan za papeža. Ta svetnik mu je bil namreč silno drag. Zanj je predstavljal trdni temelj reforme, ki se je začela v Cerkvi s tridentinskim cerkvenim zborom (1545-1563). »Vedno mislim — je ob neki priliki dejal pokojni papež — z ganotjem na veliki dogodek, ki je sredi 16. stoletja povzročil obnovo katoliške 'vneme in s svojim posegom v ideološko zmedo tistega časa sprožil novo duhovno delavnost, dal evangeliju moč za nova zmagoslavja in dal svetu določila za krščansko življenje. Ta dogodek je bil tridentinski koncil. Rešil je Kristusovo oporoko, utrdil je edinost, posvetil duše, odprl srca za božjo milost in spet pritegnil narode k Petrovi skali. Res, ta koncil je bil nekaj mogočnega. Globoka misel najboljših bogoslovcev tistega časa ter milina svetnikov sta kronali to največje delo 16. stoletja.«
Ni sožitja!
Te dni je uradni list sovjetske vlade »Izvestja« objavil uvodni članek, v katerem je rečeno, da je treba protiversko akcijo okrepili. »Naša protiverska propaganda je še zelo daleč od tega, kakor bi si jo želeli imeti,« pravi omenjeni list. Potrebna bi bila posebna ustanova za brezbožni študij, kjer bi se šolali aktivisti, ki bi bili v stanu uspešno pobijati vpliv ruske Cerkve. Ta je po mnenju lista mnogo na boljšem: ima dve bogoslovni akademiji in pet semenišč.
Komisija za krščansko zedinjenje v Rusiji
Trenutno uživa v Rusiji največji ugled nadškof Nikodem s sedežem v Leningradu. Patrijarh Aleksej je namreč že zelo v letih in se v javnosti redko pokaže. Nadškof Nikodem je pretekli september obiskal papeža Pavla VI. Blagodejen učinek tega obiska se zdi, da je nova komisija za krščansko zedinjenje, ki jo je nadškof Nikodem priklicali v življenje in -naj nadomesti prejšnjo komisijo za krščansko povezanost, ki ne obstoja več. Namen nove komisije, je izjavil nadškof Nikodem v razgovoru s časnikarji, naj bi bil iskanje stikov z vsemi krščanskimi gibanji po svetu. Zavisela bo ta komisija naravnost od Sv. Sinoda in mu bo morala vedno poročati o svojem delu.
Zahvalna tridnevnica v Rimu
V	rimski baziliki sv. Janeza in Pavla, ki je naslovna cerkev newyorškega nadškofa Francisa Spellmana, je bila te dni slovesna zahvalna tridnevnica za beatifikacijo Dominika od Matere božje, ki je bil na praznik Kristusa Kralja dne 27. ok-
tobra dvignjen kot blaženi na čast oltarjev. Obredov so se udeležili številni koncilski očetje iz USA in Velike Britanije, to je iz dežel, kjer je novi blaženi vršil svoj apostolat.
Blaženi Leonardo Murialdo
V nedeljo 3. novembra je sveti oče razglasil za blaženega božjega služabnika Leonarda Murialdo. Novi blaženi je bil sodobnik sv. Janeza Bosca in je tudi živel in deloval v Turinu. Večkrat sta si drug drugemu pomagala. Blaženi Murialdo je ustanovil red jožefincev.
Pavel VI. o novem blaženem
Pred kratkim je sv. oče Pavel VI. sprejel iz severnoameriškega mesta Filadelfije, ki so se prišli pod vodstvom svojega nadškofa Krola zahvalit sv. očetu za nedavno beatifikacijo Janeza Nepomuka Neumanna. Janez Neumann je bil rodom z Moravske. Nanj sta vplivala zlasti sv. Klemen Dvorak ter naš svetniški škof Baraga, slednji zlasti s pismi, ki jih je pošiljal iz svojega misijona ob Gornjem jezeru, ko je deloval med Indijanci. Janez Neumann se je pod vplivom teh pisem navdušil za misijonsko delo v Sev. Ameriki in kot re-demptorist (k tem je pripadal tudi sv. Klemen Dvorak) začel svoj apostolat v novem svetu. Kasneje je postal škof v Filadelfiji in tam umrl. Beatifikacija škofa Nevmanna, tako je dejal papež, nas spominja, da je prva dolžnost vsakega škofa in vsakega kristjana, posvečevati samega sebe in biti vzgled drugim.
Misijon v Modeni
V Modeni so imeli velik misijon. Ljudstvo je zadovoljivo odgovorilo na poziv dušnih pastirjev in misijonarjev. Misijon so vodili člani ustanove »Pro civitate Christiana« iz Assisija, ki so povečini laiki, torej neduhovniki. Bilo jih je 70. Veličasten vtis je naredila nočna sv. maša z obhajilom v stolnici, katere so se polnoštevilno udeležili možje in fantje.
Veliki načrti
Škofje v afriški državi Ruanda so napravili velik načrt, ki naj bi zelo pospešil versko življenje v državi. V prihodnjih petih letih nameravajo ustanoviti 1649 novih župnij.
Zakasneli poklici v Kanadi
Leta 1946 so v Kanadi ustanovili semenišče za zakasnele poklice. Sedaj je v tem semenišču 700 kandidatov.
Ena ura dela za nove cerkve
Pariški nadškof je prosi! svoje vernike, naj mu darujejo vsak mesec znesek za eno uro dela, da bi mogel v prihodnjih desetih letih zgraditi 160 cerkva, ki so potrebne v pariških predmestjih.
Preteklo nedeljo je poteklo pet tednov, odkar je sv. oče Pavel VI. odprl nadaljevanje II. vatikanskega koncila. Mnogim, ki pozorno sledijo koncilskim razpravljanjem, se zdi, da delo koncila nekam počasi, da, prepočasi poteka. Pa je te nestrpneže zavrnil škof iz Osnabriicka, msgr. Helmut VVittler, ko je držal tiskovno konferenco za časnikarje, s temi razlogi:
»Dolga razpravljanja o osnutku o Cerkvi imajo svojo globoko utemeljitev v pastoralnem, dušno-pastirskem značaju tega koncila, ki se prav v tem loči od prejšnjih, kjer je šlo za obsodbo kake zmote in je zato vse razpravljanje hitro prišlo do končnih zaključkov. Koncil pa, kot je sedanji, noče izreči nikakih izobčenj, temveč želi samo prikazati Cerkev kot nevesto brez gub in madežev, prilagoditi poslanico Kristusovega odrešenja potrebam našega časa ter jo prikazati v jeziku, ki bo dostopen in razumljiv ljudem 20. stoletja.«
»Od 16. do 24. oktobra,« — tako je ne-daljeval škof — »je bil koncil kot nekak svetovni kongres za bogoslovna vprašanja. 2500 koncilskih očetov je vneto sodelovalo pri temi: Božje ljudstvo in Kristus v svetu. Kresale so se ideje, prihajali so predlogi, predloženi so bili osnutki, sledili so popravki, .in vse to je mnoge od navzočih napravilo nepotrpežljive v težnji, da bi prišli do nekega zaključka. In vendar, ti. dnevi so bili zelo potrebni, da so v celoti odkrili in pojasnili nenadomestljivo mesto laika v Cerkva.«
URA LAIKOV
Navzlic temu, da so se dvignili nekateri nasprotni glasovi, — je pribil msgr. Witt-ler — je postalo koncilskim očetom jasno, da je nastopila ura laikov. Velika večina njih je izrazila željo, naj bi bilo poglavje o božjem ljudstvu pred poglavjem o oblasti škofov, kot da bi hoteli poudariti, da so tudi oni, škofje, člani edinega božjega ljudstva in skupno z verniki Kristusovi učenci. Bili so škofje postavljeni za vernike in ne obratno.
Zato se tudi velika večina koncilskih Očetov ni strinjala s strahom tistega škofa, ki se je bal, da bo na ta način duhovnik pomaknjen v ozadje. Dejstvo, da so znova odkrili, kaj pomenijo laiki v Cerkvi, samo podkrepljuje pomen in dostojanstvo Kristusovega duhovništva. Ni nobene nevarnosti da bi laiki preveč resno vzeli svojo udeležbo pri duhovništvu; pač pa obstaja resna nevarnost, da bi zgubili v današnjih zmaterializiranih razmerah čut soodgovornosti pri reševanju duš. Laikom je treba predočiti, da jim zakramenta sv. ■krsta in sv. birme nalagata dolžnost pričevanja in posvečevanja vsega, kar je posvetni duh razkristjanil tekom stoletij.
OSNUTEK O DEVICI MARIJI
Razpravljanje o tem osnutku je vzbudilo splošno pozornost tudi v necerkvenih krogih, to pa zato, ker je postalo opazno, da so se koncilski očetje razdelili v skoro dva enaka tabora. Seveda ne gre pri tem za kako ideološko needinost, temveč samo za različno stališče, na kakšen način naj se razpravlja o Materi božji.
Obstajata dva vidika: eni so za to, naj se razpravlja o Mariji samostojno, v posebnem osnutku, drugi pa v zvezi z osnutkom o Cerkvi.
Vprašanje je zelo delikatno, česar se 'koncilski očetje prav dobro zavedajo, zlasti zato, ker je s tem v zvezi tudi problem zbližanja s pravoslavnimi cerkvami in protestantskimi ločinami. Znano je, da pravoslavni dajejo velik poudarek na češče-nje Matere božje, protestanti pa vidijo nasprotno v češčenju Marije zmanjšanje časti, ki gre njenemu Sinu. Tisti dan, ko naj bi koncilski očetje glasovali za samostojen osnutek o Mariji ali proti njemu, so našli na začetku zasedanja na svojih sedežih lističe, ikjer je bila izražena želja pravoslavnih škofov, naj bi se o Mariji samostojno razpravljalo, ker bi nasprotno ravnanje boleče zadelo marijansko čustvovanje širokih množic pravoslavnega Vzhoda.
In vendar: koncilski očetje so skušali gledati na zadevo ne toliko s čustvene strani, temveč v zvezi s položajem, ki ga ima Mati božja in naša Mati v Kristusovi Cerkvi.
Tako je teološka komisija naročila dvema koncilskima očetoma: kardinalu Francu Konigu iz Dunaja ter kard. Ruffino Santosu iz Manille (Filipini), naj prikažeta razloge, ki govore v korist enega oz. drugega stališča. Glasovanje, ki je kasneje sledilo, je pokazalo, da se je malo več kot polovica koncilskih članov odločila za razloge kardinala Koniga in sklenila, da se o Mariji razpravlja v zvezi z osnutkom o Cerkvi.
SVETOST V CERKVI
Na zasedanjih zadnjega tedna so koncilski očetje prešli že na četrto poglavje osnutka o Cerkvi, ki govori o svetosti njenih članov.
Pozornost je vzbudil zlasti splitski škof msgr. Franic, ki je poudaril, da obstaja nesoglasje med trditvijo osnutka, da je namreč škofovska služba vzor svetosti z resničnim stanjem,'v katerem mnogi škofje živijo. »Javno mnenje ne soglaša na splošno — je dejal msgr. Franic — s trditvijo, da so škofje vzor svetosti, kajti premalo je v njih duha uboštva. Zato menim, naj bi sedanji koncil škofom priporočil, ali pa morda tudi ukazal, tega duha uboštva, kot je tridentinski cerkveni zbor škofom naložil obveznost celibata, prvi vatikanski cerkveni zbor pa poudaril važnost pokorščine.«
Važno misel je podal -tudi kardinal Le-ger iz Toronta (Kanada): »Osnutek poudarja predvsem družino, v kateri naj bi se posvetilo zakonsko in družinsko življenje. To stališče je preozko: treba je poudariti prav tako pomen poklicnega dela, kulturnega in političnega udejstvovanja ter samskega življenja, čeprav brez obljub, ki vsi lahko pripomorejo posvečenju, če jih pojmujemo kot službo Bogu in prednost njegovi volji.
POMEMBEN DAN NA KONCILU
Sreda 30. oktobra je bil eden od dne-vov, ki bodo globoko vplivali na nadaljni razvoj koncilskih del.
iiiimtiiiimiiiimiimiimtiiiiiiimiiiiiiiiiimniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMmiimiMMimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiniiiinmmtmiiuiiiiiiiiiii
Janez XXIII. bdi nad koncilom
Vsi udeleženci koncila čutijo, kako plava nad baziliko sv. Petra in v njenih prostorih nepozabna podoba papeža Janeza XXIII. Zlasti 28. oktobra, ko je minilo pet let od njegove izvolitve, so vsi globoko dojeli njegovo nevidno prisotnost. V njih dušah so odmevale besede, ki jih je pokojni papež sam izrekel z namenom, da pokaže, kako ga je Bog vse življenje pripravljal na sklicanje koncila.
»Že kot otrok nisem imel nobene druge želje kot postati duhovnik in skrbeti za duše po navodilih pokorščine. In dejansko sem duhovnik po božji milosti že 52 let. Kot mlad duhovnik nisem želel nič drugega, kot postati podeželski župnik v svoji škofiji. Toda božja Previdnost je hotela drugače. Gledam na svojih petdeset let duhovništva in sem zmeden. Deset let sem hodil v šolo k velikemu škofu Radino Tedeschiju; nadaljnih deset let sem preživel v duhovnem stiku z mladino, v povezanosti z duhovniki in gorečimi laiki; spet deset let sem prebil na krščanskem Vzhodu ob varovanju in iskanju raztresenih Kristusovih ovac in premišljevanju, kako ljudi različnih ver in ideologij približati Kristusu. Nato sem bil deset let poslati na Zahoti, ki je bil še poln ruševin in stopil v stik z ostrimi in nevarnimi socialnimi problemi. In končno: zadnjih deset let sem preživel v neposredni bližini
Ta dan so bili koncilski očetje povabljeni, da petkrat glasujejo o važnih vprašanjih, o katerih so prej dolge dneve razpravljali v zvezi z osnutkom o Cerkvi.
Prvo vprašanje se je glasilo: »Ali je škofovsko posvečenje naj višja stopnja zakramenta sv. reda (mašniškega posvečenja)?« Pritrdilnih glasov je bilo 2123, proti 34.
Drugo vprašanje: »Ali je škof, enkrat zakonito posvečen, v zvezi z rimskim papežem — ki je glava škofov in vez edinosti z njimi — član zbora škofov?« Pritrdilnih glasov: 2049, proti 104.
Tretje vprašanje: »Ali je zbor škofov pravi naslednik apostolskega zbora v svojem poslanstvu učiti, posvečevati in vladati in ali je deležen skupaj z rimskim škofom in nikdar brez njega — ker le-ta ohranja nedotaknjeno in v celoti pravico vrhovne oblasti nad vsemi škofi in verniki — polne in vrhovne oblasti nad vso Cerkvijo?« Tu tse je že zmanjšalo število pritrdilnih glasov. Bilo jih je 1808, proti pa 336.
Še večja je bila opozicija na četrto vprašanje: »Ali izvršuje zbor škofov, v zvezi s papežem, to vrhovno oblast v moči božjega prava (t. j. prihaja ta pravica iz božje odločbe)?« Za je glasovalo 1717 koncilskih članov, proti 408.
Največ pomislekov pa je vzbudilo peto vprašanje: »Ali je primerno, da postane diakonat samostojna in stalna ustanova duhovske službe v deželah, ki imajo potrebo po njem?« Za je bilo 1588 glasov, proti pa 525.
Kot je razvidno iz glasovanj, je bilo največ proti-glasov ob zadnjih treh vprašanjih. To je bila logična posledica različnih mnenj, ki jih je bilo slišati ob priliki razpravljanj v baziliki sv. Petra.
Z glasom proti pri tretjem in četrtem vprašanju so mnogi škofje hoteli izraziti svojo zvestobo papeškemu prvenstvu, dasi je v obeh vprašanjih jasno poudarjeno.
Pri petem vprašanju pa so tisti, ki so negativno glasovali, hoteli poudariti svoje odklonilno stališče do diakonata v zvezi z morebitno možnostjo, da se diakoni lahko poroče. Kot je razvidno iz petega vprašanja, o celibatu ali necelibatu diakonov' na tem mestu ni govora, toda vsi so se spominjali, koliko živahne polemike je ta problem zbudil svoječasno v koncilski dvorani.
svete stolice v mestu, ki druži z zvonikom sv. Marka Vzhod in Zapad. Toda pri vseh teh poslanstvih, ki mi jih je zaupala sveta Cerkev, sem vedno iskal dušnopastirske možnosti za rast božjega kraljestva, in tega sem sedaj silno vesel.«
»Zato sem takoj ob začetku, ko sem nastopil službo najvišjega pastirstva, začutil v sebi nujno dolžnost, da na najbolj uspešen način prispevam k rešitvi problemov moderne dobe. Stiki, ki mi jih je dovolila božja Previdnost in ki sem jih imel na Vzhodu in Zapadli, so me prepričali, da je svet majhen in da za ljudi dobre volje ne obstojajo nepremagljive ovire. Iz tega razloga sem prejel navdih, ki je prišel od zgoraj in sem ga začutil v ponižnosti svoje duše kot nenaden in nepričakovan dotik, da je dozorel čas, ko naj nudim katoliški Cerkvi in svetu dar novega ekumenskega (vesoljnega) koncila.«
Ni dvoma: to, kar se v teh blagoslovljenih dnevih v Rimu dogaja, daje polno potrdilo besedam istega papeža, ko je lani odprl prvi del zasedanja takole: »Gospod sam prisostvuje in podpira s svojo sveto milostjo to veliko zamisel. Ideja koncila ni dozorela kot sad dolgega premišljanja, ona je prišla kot nenadni cvet nepričakovane pomladi.«
ALI JE VSE PRAV?
Dan vseh mrtvih je za nami. Naši ljudje ga brez izjeme lepo obhajajo. Priznati je treba, da se na dan vseh svetih in na verne duše mnogi, morda tudi vsi, spomnijo svojih rajnih na ta ali na drugi način. Posebno veliko je cvetja na grobovih in na spomenikih ter prižganih lučk. Za oko je to gotovo nekaj lepega. Toda ker smo kristjani, se vprašajmo, ali je to za pokojne tudi kaj koristnega. Sv. Avguštin je o sličnih navadah svojega časa dejal, da so to stvari v tolažbo živim in ne v pomoč umrlim.
Isto velja za slovesne pogrebe, ki so vedno bolj v navadi tudi po naših vaseh. Gore cvetja se nosijo ob lakih pogrebih in njih imenitnost se računa po številu vencev. Tudi petje navadno ne manjka. Saj pevci ne bodo prišli pet na nedeljo in praznik v cerkev, h pogrebu pa bodo gotovo šli in tam peli: »Jaz sem vstajenje in življenje...«
Vse to je lepo, toda ali je tudi vse prav?
Ni vse prav, kajti vse to je predvsem zaradi živih in ne zaradi umrlih, nas uči sv. Avguštin. Tako delajo sebi v tolažbo in sorodnikom, rajnim pa ni s tem nič pomagano. Zato nadaljuje isti cerkveni učenik: »Ce na ta način skrbimo za pokojne, menim, da do njih ne sežemo, ako ne pridenemo tudi žrtve oltarja, molitve in dobrih del.« V tem oziru pa smo zmeraj bolj pogani. Zato vidimo, da je vedno več cvetja in lučk na grobovih in vedno manj molitve za rajne. Izmed premnogih, ki so okrasili grobove svojih pokojnih in jim prižgali lučke, kdo se je spomnil in šel k maši zanje? Kdo je prejel sv. obhajilo v ta namen, se poslužl odpustkov za duše v vicah?
Isto opažamo ob pogrebih. Vedno je več takih, ki menijo, da so s slovesnim pogrebom izpolnili vse dolžnosti do umrlih, k maši zadušnici jih pa ni..
Vse to nam priča, da je vedno več poganskega čustvovanja med nami in vedno manj pristnega krščanskega verovanja.
Sonce in sence med Titovim obiskom v ZDA
UM
(Od našega dopisnika)
Po šestih letih poskušanj so se letos jugoslovanskemu predsedniku Titu odprla vrata Bele hiše v Washingtonu.
2e leta 1957 je imel takratni predsednik Združenih držav. Sev. Amerike general Eisenhovver namen sprejeti Tita v Beli hiši, pa je bil odpor javnega mnenja tako silen, da mu je le-ta obisk odpovedal. Leta 1960 se je Tito udeležil glavne skupščine Združenih narodov v New Yorku. General Eisenhower ga je tam sicer pozdravil, toda v Belo hišo ga ni povabil.
Storil pa je to letos predsednik ZDA Kennedy. Obisk je bil poluradnega značaja, ker ga ameriški senat in parlament nista hotela sprejeti.
Po obisku v Mehiki, kjer je Tito res doživel neskaljeno gostoljubje in preživel lepe in mirne dni, je prispel jugoslovanski predsednik s svojim spremstvom najprej v Los Angeles v Kaliforniji. Sprejel ga je guverner, toda ne samo ta. Pred guvernersko palačo se je gnetla množica demonstrantov, ki je nosila napise: »Tito - krvnik jugoslovanskih narodov« in podobno.
Še isti dan je nato Tito odletel v Wa-shington. Uradni sprejem je bil veličasten. Izstreljeno je bilo 21 strelov iz topa, na vrtu Bele hiše je sledila petnajstminutna vojaška počastitev, nato pa sta se Kenne-dy in Tito usedla k mizi in začela z razgovorom. »Prepričan sem,« tako je zagotovil Kennedy svojemu gostu, »da vas bodo povsod sprejeli z navdušenjem, ko boste potovali po naši državi.« Pa je bil bržkone Kennedy malo preoptimističen. Vse le ni gladko potekalo.
Proti Titovemu obisku v ZDA so razne emigrantske organizacije, skupaj z ameriškimi protikomunističnimi združenji izvedle silno močno propagando po časopisju, po radiu in televiziji. S številnimi pismi ameriškim kongresnikom in senatorjem so opozarjale na nevarnost komunističnega pronicanja v ZDA potom obiskov take vrste kot je Titov.
NEGODOVANJE V KONGRESU
Bilo je pa mnogo govora zoper nameravani obisk tudi v ameriškem kongresu. Kongresnik Michael A. Feighan iz države Ohio je dejal:
»Vprašujem se: ali se da združiti z našim položajem, ko se povsod predstavljamo kot zaščitniki svobode, da naša vlada nastopa kot gostitelj enega glavnih no-sivcev komunističnega nasilja v svetu. Nekateri trdijo, da ga je treba sprejeti kot Poglavarja države. Zame to modrovanje ne drži. Tito ne predstavlja narodov Jugoslavije, temveč je glava policijskega režima. Prav letos poteka 20 let, ko so Titovi gverilci po kapitulaciji Italije pobili na tisoče slovenskih in hrvaških rodoljubov samo zato, ker so nasprotovali uvedbi komunizma v svoji domovini. Tito se je mogel povzpeti na oblast in obdržati le potom množičnih umorov. Bilo bi skrajno neokusno, če- bi prav za to žalostno dvajsetletnico naša vlada dala javno priznanje človeku, ki se je po krvi bratov in sestra dokopal do položaja, ki ga sedaj ima.«
Še boij oster je bil govor kongresnika Avgusta Johanssena. Tole je izjavil: »Res je postala gostoljubnost Bele hiše zame Velika uganka.«
Frank Lausche, sin slovenskih staršev, senator za Ohio, je tudi dejal: »Ogorčen sem, da Bela hiša gosti in sprejema tega človeka.«
Senator Goldwater, verjetni republikan-
ski kandidat na prihodnjih predsedniških volitvah, pa je rekel: »Lahko smo žalostni vsi Amerikanci, ko vidimo, kdo je danes pri nas.«
GLAS V TITOV PRILOG
Bili so pa tudi taki, ki so Kennedyja v njegovem ravnanju zagovarjali. Znani časnikar Roscoe Drummond, ki piše za list »Nevv York Times«, je zapisal, da je Tito ta obisk zaslužil, kajti ni hotel obiskati Castra, ko ga je imel v Mehiki čisto pred nosom; ne izvaža 'komunizma v tujino, čeprav je sam zgrajen komunist; ni član varšavske vojaške zveze; jugoslovansko časopisje piše še kar prijazno o ZDA; je čuvar jugoslovanske neodvisnosti in Jugoslavija ne moti oddaj »Glasu Amerike«. (Ga tudi ni treba motiti, ker že leta nazaj ta radijska oddaja ne prinaša nobene kritične vesti, komentarja ali pripombe o jugoslovanskem režimu - op. ur.)
ŠE NEKAJ NEVŠEČNOSTI
Medtem ko se je Tito mudil v Beli hiši, so protikomunisti demonstrirali po pen-silvanijski aveniji ter v, sprevodu nosili sramotilne napise.
Prav tako je prišlo do številnih demonstracij, ko se je Tito dal zapeljati z new-yorškega letališča v najstrožjem policijskem sprevodu na svoje stanovanje v 35. nadstropju hotela Waldorf Astoria.
Tam je doživel še mučni trenutek, da sta se prav v isto nadstropje vtihotapila dva protikomunista in ju je Titova osebna policija odkrila v trenutku, ko se je Tito že bližal vratom stanovanja.
Vsekakor se vidi, da uživa predsednik Jugoslavije splošno po svetu ugled v vladnih krogih in da cenijo njegove diplomatske sposobnosti.
Še vedno pa ima svetovna javnost na splošno do režima, ki ga predstavlja, odklonilno stališče, kajti vse preveč je bilo nedolžnih žrtev, ki so morale pasti le zato, ker so si drugače zamišljale socialno in politično ureditev nove Jugoslavije.
Ne zdi se nam zato tako neverjetna izjava, ki je pronicnila že pred leti preko meje, po kateri naj bi bil Tito v zaupnem krogu dejal: »Ne vem, kaj bi dal, če bi lahko oživil vse tiste, ki smo jih pomorili leta 1945 po naši zmagi.«
RAZNE NOVICE
Einspielerjeva proslava v Celovcu
V nedeljo 17. novembra se bodo koroški Slovenci spomnili 150-letnice rojstva velikega rodoljuba in politika Andreja Einspielerja. Za to priložnost bodo priredili slovesno akademijo v Celovcu v dvorani delavske zbornice. Na programu je poleg slavnostnega govora še nastop tam-buraškega zbora, deklamacije in petje. Poleg domačih zborov bo nastopil tudi zbor Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom pevovodje prof. I. Bolčine.
Reziji grozijo zemeljski plazovi
Prebivavci Rezijanske doline so vznemirjeni zaradi nevarnosti zemeljskih usadov. V vasi Stolbica so. izvedenci tehničnega urada ugotovili, da voda izpodjeda tisti del vasi, ki leži pod cerkvijo. Zupan iz Ravence je zato odredil izpraznitev ogroženih hiš. Tudi župnišče so morali izprazniti in g. župnik se je moral zateči na varnejši kraj. Z njim so zapustiie svoje hiše še štiri družine. Po zadnji strašni katastrofi v Vajontu ni previdnost nikoli pretirana.
Tudi pobočje Kanina, kjer leži vasica Korita, je v nevarnosti. Na tem ozemlju, ki se počasi pomika v dolino, leži samo ena hiša.
Tragičen zaključek iger
v »Coliseum« v Indianopolisu
V velikem amfiteatru »Coliseum« v Indianopolisu v Severni Ameriki je tik pred zaključkom iger na ledu nastala strašna eksplozija. V podzemlju je v baru eksplodirala plinska jeklenka in eksplozija je pognala v zrak eno celo tribuno, kjer je bilo 128 sedežev. Vse je zgrmelo na nižjo tribuno, 'gledavci pa so v velikem loku zleteli na zledenelo pisto. Nastala je strašna panika med 4.100 gledavci. Pri nesreči je izgubilo življenje 64 oseb, 385 pa je bilo ranjenih. Od teh so še štirje umrli pozneje v bolnišnici, tako da je število mrtvih naraslo na 68.
Prireditev se je pričela s četrturno zamudo; ko bi se začela točno, bi morda ne prišlo do tako hudih posledic, ker bi večina gledavcev že odšla.
Poroka med astronavti
V nedeljo 3. novembra sta se v Moskvi poročila edina, še prosta ruska astronavta Valentina Tereškova in Hadrijan Nikolajev. Valentina Tereškova, ki ima 26 let in čin letalskega kapetana, je prva ženska, ki je poletela v vesolje in si s tem pridobila velik svetovni sloves. Major Hadrijan Nikolajev, ki ima 34 let, pa je tretji sovjetski astronavt, ki si je pridobil ta sloves lani 11. avgusta. Civilni poroki so prisostvovali vsi astronavti, najbližji prijatelji in sorodniki, ki so preprosti kmetje. Poročnega slavja se je udeležil tudi Nikita Hruščev.
Ukinjena »La Boheme« v Dunajski operi
V nedeljo zvečer je Dunaj doživel ‘izredno senzacijo. Operno gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička in občinstvo je nestrpno čakalo začetek opere »La Boheme«, ko se je nenadoma prikazal na odra ravnatelj in dejal, da je opera zaradi stavke avstrijskega osebja ukinjena. Pojasnil je nadalje, da so italijanski igravci, ki bi imeli nastopiti v operi, prosili, naj bi jim preskrbeli italijanskega šepetavca, ker da so avstrijski prepočasni in jih pevci ne razumejo. Ravnatelj je to dovolil, a ko je iz Milana prišel šepetavec Romano, se je osebje opere temu uprlo in prišlo je do ukinitve opere, ki bo baje trajala ves teden.
Jezi v Italiji
Itaiija ima 404 večjih in manjših jezov za namakanje in za proizvajanje električne energije. Osemnajst jezov presega sto metrov višine. Vsi jezovi skupaj zadržujejo 7 milijard 483 milijonov kubičnih metrov vode. — V povojnem času je bilo zgrajenih 169 velikih jezov.
Kino dolgočasja
Mnoge države doživljajo danes krizo v kinematografiji. Ta kriza se kaže na več načinov, toda na splošno se lahko reče, da občinstvo redkeje zahaja v kino dvorane.
Ni naš namen, da bi iskali zunanje razloge za ta pojav, temveč da najdemo tisti globoki razlog, ki zlasti vpliva na filmsko ustvaritev kot tako. Znano in priznano je, da je kino umetnost, toda istočasno je tudi industrija. Zato je zgrešeno mnenje tistih kritikov, ki trdijo, da mora biti samo umetnost; kino ne bi mogel namreč dolgo živeti, ako bi bil umetnost samo za nekatere izvoljence.
Dolgčas, smrtni dolgčas, ki preveva mnoge filme, je razlog, da mnogi bojkotirajo kino dvorane. Znano je, da so nekatera dela velike estetske in umetniške vrednosti bila obsojena na poraz. Dejstvo, da so se nekateri avtorji odločili za u-stvarjanje takih del, ki v gledavcu ne zbudijo nič drugega kot dolgčas, ni nikakor razveseljivo. Zelo važna je oblika, kako se film ustvari, važnejša kot vsebina. Mnogi filmi namreč, s težko in antikine-matografsko vsebino, so dosegli trgovski uspeh, in to po zaslugi inteligentne izdelave.
Mnogi filmski ustvarjavci današnje dobe stremijo za tem, da na filmskem platnu prikazujejo ljudi, ki se v življenju dolgočasijo. Zato ni čudno, da se občutek tega dolgočasja prenese na gledavca, ki sedi v kino dvorani. Michelangelo Antoniom, Alain Resnais in včasih tudi Ing-mar Bergman so, kljub svojemu velikemu umetniškemu talentu, nositelji te nove filmske vrste. Mnogokrat pozabijo na pravila kinematografske umetnosti in se z vsem zanosom prepustijo filozofskemu razmišljanju, ki je za filmsko platno — vsaj kar zadeva širše občinstvo — precej neumestno. Kajti filmski jezik ima svoja pravila in filmsko platno ni knjiga, v katero pisatelj lahko napiše tudi najgloblje misli.
Branitelji teh filmov, v katerih se nikoli nič ne zgodi, v katerih ni nobenega dogajanja, branitelji literarnega kina, se sklicujejo na dejstvo, da je film »Lani v Ma-rienbadu« doživel velik uspeh. Toda ena lastovka ne napravi pomladi, in uspeh tega filma je samo izjema splošnega pravila. Sleči filmsko umetnost vsega tega, kar predstavlja njeno vrednost, njeno moč, pomeni uničiti estetske pridobitve filmskega platna, pomeni oddaljiti mnoge gledavce od kino dvoran. Kajti eno je treba vedno pomniti: kino ni privilegij majhnega števila izvoljenih, temveč je zabava širšega občinstva.	Mira
" Radio Trst A
Spored od 10. do 16. novembra
Nedelja: 9.30 O vincu zapojmo. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Blisk nad Pacifikom«, pustolovska zgodba. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.45 Tipični ansambel »Zadovoljni Kranjci«. — 15.30 Radijska novela: »Odisejev pes«. —
21.00 Iz slovenske folklore: »Martinovanje na Proseku.«
Ponedeljek: 12.15 Iz slovenske folklore: »Martinovanje na Proseku«. — 19.15 Radijska univerza: Sveta brata Ciril in Metod: (6) »Sveta brata in edinost Cerkve«. —
21.00 Jean Philippe Rameau: Castor in Pollux, opera s prologom v petih dejanjih.
Torek: 11.45 Jugoslovanski pevci in orkestri. — 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 3. lekcija. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.30 Revija pevcev. — 21.00 Pregled italijanske dramatike, pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Srednjeveško gledališče ob prehodu v renesanso. Prizori iz predstav »Prikazovanje Barlaama in Jozafata« Bernarda Pulcija in »Predstava Svete Ulive«.
— 21.50 Slovenski solisti. Koncert baritonista Marijana Kosa, pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli.
Sreda: 11.45 Folklorni mozaik. — 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Pol stoletja melodij. — 18.00 Znanstveni leksikon. —
19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Costanza e Concordia« iz Rude. — 19.15 Higiena in zdravje. —
21.00 Simfonični koncert orkestra »Ales-sandro Scarlatti« italijanske radio-televizi-je iz Neaplja.
Četrtek: 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj. 4. lekcija. — 18.30 Solistični koncert. — 19.15 Lepo pisanje, vzori in vzgledi mladega rodu. — 21.00 »Lov na divje gosi«, kriminalka.
Petek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend. (2) »Boter volk in botra lisica«. — 18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije. — 19.15 Radijska univerza: Leonida Rosino: Vesolje okrog nas: (5) »Kroženje Rimske ceste«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Podobe iz narave. — 14.40 »Nesrečniki«, komedija v enem dejanju.
— 17.20 II. Vatikanski koncih Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru.
— 19.15 Družinski obzornik. — 20.45 Slovenski oktet.
Pred sodnikom
»Ste bili že kdaj kaznovani?;
»Da!«
»Zaradi česa?«
»Z glavo sem udaril ob zid.«
»No, in kaj za to?«
»Glava ni bila moja!«
niiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiih
so, da hočem biti odgovoren za kar se čilni naskok na Gorico. Bo uspel? Trdijo,
Koludrovica - Zgonik
O Koludrovici časniki ne pišejo dosti. A je čedna vasica, skoraj vsa obnovljena; šteje deset hiš in okrog 40 ljudi, leži med Zgonikom in Saležem. Torej ni kaka bajeslovna vasica, je res prava vasica na našem tržaškem Krasu. Včasih je bila bolj na glasu kot sedaj. Zlasti je bila znana za časa, ko je živel eden naj več jih kra-ških sinov, dr. Anton Mahnič.
Letos na praznik Kristusa Kralja (27. oktobra) je bila vas lepo okrašena z bori in cvetlicami. Obnovljena kapelica siedi vasi je bila pripravljena, da sprejme nov kip Brezmadežne. Po popoldanski pobožnosti v čast Kristusu Kralju je č. g. misijonar Ludvik Šavel j iz Trsta blagoslovil kip Brezmadežne. Po blagoslovitvi je zbranim vernikom govoril o važnosti češčenja
Matere božje v naši dobi. Govoril je o raznih prikazovanjih v Parizu, v La Salette, v Lurdu in Fatimi. Pojasnil je zlasti prikazovanje Čudodelne svetinje.
Po govoru se je razvila procesija proti Koludrovici. Med potjo smo lepo peli in molili sv. rožni venec. Kip je nesla v belem oblečena deklica. Ko smo dospeli do kapelice, smo postavili kip v kapelico in Brezmadežni priporočili vas Koluti rovico in vso župnijo. C. g. misijonar je še ob kapelici voščil, da bi Mati božja izprosila božjega blagoslova na Koludrovico, zlasti pa da bi Brezmadežne ne žalili z giehi, temveč da bi se vojskovali z Njo proti zvijačam hudega duha. Blagoslov in pesem sta zaključila pobožnost. Gospod misijonar je razdelil navzočim čudodelno svetinjo.
8.
ijniGi
(Iz zapiskov zareškega župnika)
22.9.1943 - Sreda. Ob 9" sem vstopil v nabito polno šolsko dvorano. Spregovoril sem: »Včeraj so vam rekli, da se mora Zarečje osamosvojiti v samostojno županjo, kot je že bilo v avstrijskih časih. Imenovali ste občinski svet. Imenovanja so navadno narekovana od zgoraj, niso Pristna ljudska volja. Ste imenovali po vesti? Se li zavedate, da ima občinski svet v teh viharnih urah vrhovno oblast nad življenjem in smrtjo vseh občanov? So imenovani na višini? Po cerkvenih predpisih ne smem sprejeti imenovanja za župana. Moja naloga je, da sem duhovnik in ne občinski načelnik, oče in ne zapo-v°dnik. Ker hočem biti res in samo duhovnik, ne smem sprejeti javnih upravnih služb niti ne postati pristaš političnih strank in še manj zagovornik novih ideologij. Vaš župnik sem in tak hočem o-stati!«
Vsi obrazi so strmeli vame. Razumeli
dogaja. Pogube sicer ne morem preprečiti, vanjo pa tudi ne smem nobenega pehati. Zarečani smo bili prisilno potegnjeni v ta strašni vrtinec, če bi se bili kakor koli zoperstavljali, bi nas poklali. Saj nam pogostoma očitajo belogardizem in grozijo s povračili. Marsikaj moramo tihoma po-, žreti... Ječe v Štomažu in v Ajdovščini so natrpane. V Štomažu so se izvršile razne smrtne obsodbe. Tajna policija je budno na delu. Pozor!
Občinarji so nato ponovno proučili imena članov občinskega sveta. Za župana so si zopetno izvolili Konstantina. Odklonili so tajnico, imenovano včeraj, in si izvolili za tajnika učitelja Izidorja. Marjan je postal politični komisar, ostali pa referenti za vse mogoče zadeve. Zanimivo in obenem ironično je izgledalo, ko so vernim zareškim možakarjem nadevali ta rdeča imena, kot bi jim na glavo natikali partizanske čepice. Zarečje ostane Zarečje, verni možje vodijo, levičarsko usmerjena skupinica, ki nima sposobnih osebnosti, ždi v kotu.
Radio London je ponoči poročal, da so slovenske osvobodilne sile vkorakale v Gorico. Dejstvo je, da se danes vrši odlo-
da je mesto docela obkoljeno in da je presekan dotok vode in električne energije. Če je to res, je predaja možna. Toda znano je, da kjer Nemec pograbi, drži.
Vsako oko in sleherno srce je v teh odločilnih trenutkih uprto na zapad, proti Gorici. Tamkaj se borijo, padajo, umirajo naši moški. Umirajo za Gorico, srce naše dežele, življenje našega ljudstva! Iz dalje, tam od Gorice, dohaja votlo, zamolklo grmenje, topovi govorijo svojo strašno besedo. Tu pa tam se pokaže avion, ki leti v širokem krogu, na uho pa bije bobneče treskanje: bombardiranje! Tu trde, da so angleška letala, ki sipljejo smrt na Nemce, a srce mi pravi, da so nemški avioni, ki razbijajo naše napadalne odrede.
Pa ni časa za ugibanja. Dramatični dogodki, ki si neizprosno sledijo iz hipa v hip, zahtevajo zase vso pozornost. V pisarno plane Danilo: »Slivničanii zahtevajo, da jim prodamo Julko. Trdijo, da je izdajala na Slivnem in da je kriva smrti dveh partizanov. Odpeljati jo hočejo na policijsko poveljstvo v štomaž.« Julka, sirota izza mladih nog, je večinoma služila v Trstu; ko je prišla za kak teden na oddih k sorodnikom v Zarečje, je rada po-
klepetala z oficirčki vojaške postojanke. »Če jo izročite v Štomaž,« sem dejal, »jo pošljete v smrt. Ne! Storite vse, da ostane doma, čeprav pod nadzorstvom!« Ni Danilo še zaprl vrat za seboj, že je vstopil Javornik: »Moramo jo izročiti! Pred tremi dnevi so mi dali nalogo, da jo nadziram. Zdaj hoče v Trst. Zato je došel ukaz, naj jo odpeljemo v Štomaž.« — »Nimam oblasti, da bi ukazoval, imam pa dolžnost, da svetujem. Javornik, ne oddajte mi dekleta nikomur, doma jo zastražite!« V tem sta dospela župan in politkomisar, Konstantin in Marjan. Moško, kot se spodobi vaškima načelnikoma, sta povedala Javorniku: »Izbrali ste naju za občinska 1 poglavarja, zato bova midva odločala. Predvsem se hočeva prepričati, če imajo toži tel ji v Slivnem dokaze o izdajstvu. Midva greva v Slivno, dekle ostane doma. Si razumel?« Nato sta strogo prepovedala slivniškima odposlancema dotakniti se mladenke, dokler se ne vrneta.
Na Slivnem so ljudje noreli od navdušenja. Pripravljali so se, da pojdejo manifestirat v osvobojeno Gorico. Pikro so obsojali dvomljivce. Zareškima načelnikoma so očitali, da je Julka kriva izdajstva: orožniku, ki jo je mamil z obljubo, da jo
poroči, je izdala, kje so se skrivali partizani. Dokazov, jasnih in neizpodbitnih, nimajo sami v rokah, vedo pa, da jih hranijo zaupniki v Zarečju. Zarečanoma ni kazalo dragega, kot pristati na skupno preiskavo. »Prav!« sta zaključila vročo debato. »Pa pridite jutri v Zarečje in nam predložite dokazilne listine, orožnikova pisma Julki!«
Ko sta mi možaka povedala o izidu njunega nastopa v Slivnem, sem jima izrazil svojo vznemirjenost in strah, da se zadevščina sprevrže v tragedijo. »Pomnita,« sem jima zabičeval, »da nimate oblasti nad življenjem in smrtjo svojega bližnjega. Le kdo vas je postavil za sodnike? Če bodo Siivničani le prehudo pritiskali, jih kratko in malo obtožite, da so sokrivi izdajstva, ker so v svoji lahkomišljenosti zaupali strogo konspirativne skrivnosti, kot so bila zatočišča partizanov, deklini, ki ni tu v Zarečju uživala nobene vere!«
23. 9.1943 - Preiskava se odvija zelo neugodno. Siivničani so bili neizprosni. Naši so pa rezko povedali, da Julke ne bodo nikoli oddali v Štomaž. Končno so pristali, da se vsa zadeva predloži višjemu forumu v Vrhuncih. Tam so odločili, naj
rnta
□ RIŠKE
NOVICE
Romanje v Rim 22.-25.XI.
Spomin vseh rajnih
Leto za letom se na dan vseh rajnih še na izreden način spominjamo naših dragih, ki so pred nami odšli v večnost. Pokopališča se spremenijo v cvetoče vrtove, lučke brlijo na grobovih in nam govorijo o večni Luči, ki jo v polni meri posedujejo tisti, ki so umrli v njenem žaru.
Na goriško pokopališče so se zgrnile množice in malo je bilo grobov, ki bi v tem dnevu bili pozabljeni. Deževno vreme je sicer marsikoga ustavilo doma, ni pa oviralo lepih krščanskih navad na pokopališču, ko duhovniki hitijo od groba do groba, blagoslavljajo in molijo za večni mir naših dragih. Pod noč, ko je pokopališče zažarelo v tisočerih lučkah, pa so se ljudje zgrnili v cerkve in molih še naprej za svoje drage preminule.
Tudi razne organizacije so se spomnile svojih umrlih članov z venci in spominskimi govori. Na kostnico v Sredipolju in v Pevmi so položili vence, prav tako na spomenike padlih v zadnji vojni.
4. novembra v Gorici
Slovesno so praznovali v Gorici tudi 4. november, dan zmage v prvi vojni. V nedeljo zjutraj so ob vhodu uršulinskega samostana odkrili spominsko ploščo Gui-du Slataperju in 3. bataljonu 230. pešpolka, ki je v maju leta 1917 osvojil Sveto goro. Popoldne istega dne so bivši alpinci prinesli v kostnico na Oslavju bakljo, s katero so prej prižgali ogenj na vseh spomenikih padlih v Julijski pokrajini. Pri prižganem ognju na Oslavju so nato alpinci čuli vso noč in v ponedeljek 4. novembra so to bakljo prenesli na spomenik padlih v Redipuglio. Tu so se nato vršile že tradicionalne svečanosti 4. novembra ob navzočnosti bivših bojevnikov iz vse Italije, ministra Codacci Pisanallija, senatorja Pelizza ter velikanske množice ljudstva.
Šest novih kolonskih hiš v Pevmi
Na posestvu ustanove Tre Venezie pri Pevmi je gradbeno podjetje Piccoti iz Gorice dogradilo šest kolonskih hiš, ki bodo razdeljene med kmetovavce, ki bodo na razpisanem konkurzu dobili največ točk. Poslopja so tako zgrajena, da bodo v enem delu stanovanjski, v drugem pa gospodarski prostori, kjer bo v pritličju hlev za šesit govejih živali in dve teleti. Poleg hleva so še druge shrambe za žito in druge pridelke, v bližini zgradbe pa velik silos, svinjak, kokošnjak in gnojna jama. Vse je zgrajeno in urejeno po predpisih modeme kmetije. Prednost do teh hiš imajo kmetske družine z mladimi delovnimi silami. Poleg hiše dobijo izbrani kmetje v najem še zemljo in del gozda. Vse to bodo najemniki odplačevali 30 let.
Faganelova razstava v Gorici
Do nedelje 10. novembra bo v pasaži poslopja trgovinske zbornice v Gorici razstava olj tržaškega slikarja Roberta Faganela. Ta zelo plodoviti slikar bo pokazal Goričanom okoli 40 platen z motivi kraške in furlanske pokrajine, morja in rož. Pretekli teden je Faganel razstavil svoja dela v Trstu. Ogledalo se jih je zelo veliko Tržačanov. Brez dvoma bo tudi v Gorici njegova razstava žela iste uspehe.
se dekle odpelje v preiskovalni zapor v Ajdovščino.
Ta odločitev me je hudo potrla: obsodili jo bodo. Namesto da bi strnili vse svoje sile za borbo zoper tujca, prelivamo lastno kri. V teh strašnih dneh, ko se je ob splošni nezakonitosti sprostil bes sovraštva in so zavladale slepe strasti, ko smo v tej brezglavi revolucionarni psihozi vsi omotični, ni časa za trezno presojanje in rezanje kruha pravice. Vsled krivic in okrutnosti, ki so nam stalno prod očmi, je v nas vseh otopel moralni čut m onemel sam glas vesti, da nas komaj dime uboj nedolžnega, ki bi nas v normalnih razmerah do mozga pretresel in izval vihar ogorčenja. Zares, vojna podivja človeka!
H Konstantinu stopim, sem si mislil, da proučiva položaj, pa trčim na gručo ljudi, skrajno razburjenih. »Gospod župniki« mi kliče naproti Danilova, »Patre s Svete gore in z Mirenskega Gradu so zaprli. V ajdovskih zaporih so! Pa pravijo, da partizani niso komunisti!« — »Kam smo padli!« je vzdihovala neka starejša ženska. In oče Dragonov: »Trdijo, da je na sodniji v Ajdovščini zaprtih nad 200 ljudi. Moj Bog! Saj nismo zločinci. Še fašisti niso
Nove nakaznice proste cone
Trgovinska zbornica bo z 10. novembrom začela razdeljevati na dom nove živilske nakaznice za blago proste cone. Zaradi tega razdeljevanja bo urad tako obremenjen, da ne bo mogel rešiti novih prošenj za živilske izkaznice osebam, ki bodo v tem času dobile v Gorici stalno bivališče. Začel bo s proučevanjem teh prošenj šele mesec po razdelitvi novih živilskih nakaznic. Predvidevajo, da bo razdeljevanje trajalo mesec dni.
Požar v Štandrežu
Pretekli četrtek ponoči je v seniku dedičev Lutman v Štandrežu nenadoma izbruhnil silovit požar. Iz mesta so takoj prihiteli gasivci s tremi cisternami in se lotili napornega dela. Ogenj, ki je zajel že ves senik, je grozil tudi sosednjim hišam. Šele proti jutru se je posrečilo pogasiti požar, toda od senika in 900 stotov sena ni ostalo skoro nič. Seno je bilo last Justa Pietra, ki je na dražbi prevzel košnjo mirenskega letališča in spravljeno seno je predstavljalo ves letošnji pridelek, ki ga je lastnik spravil v Lutmanov semk, ker ga ni mogel odpeljati. Škodo cenijo na 4 milijone lir.
Bolnikom tbc so zvišali podporo
Po zadnjih določilih pokrajinskega urada INAS v Gorici bodo delavci, ki so obvezno zavarovani in se nahajajo v sanatoriju INPS prejemali v bodoče 500 lir dnevne podpore. Po odpustu iz sanatorija pa bodo za dobo enega leta prejemali 1000 lir dnevne podpore ter še izredno pomoč ob božičnih praznikih. Ta izredna pomoč bo znašala za direktne zavarovance 15.000 lir, za družinske člane zavarovanca pa 10.000 lir.
Doberdob
Na dan vernih duš zvečer nas je prof. dr. Bratina najprej z jedrnatimi besedami seznanil s pokopavanjem v starih časih,
Priporočamo!
Radijska univerza - Sv. brata Ciril in Metod vsak ponedeljek ob 19.15.
Bodoča predavanja:
Sveta brata in edinost Cerkve (dr. Angel Kosmač)
Teologija svetih bratov (p. Pavel Leskovec S.J.)
Staroslovanski jezik svetih bratov (prof.
Vinko Beličič)
Svetniška podoba svetih bratov (msgr. Janez Vodopivec)
Viri za življenje in delo svetih bratov (prof. Anton Kacin)
Dediščina svetih bratov (dr. Stojan Braj-ša)
Slovenski doprinos k spoznanju sv. Cirila in Metoda: Slomšek, Grivec (p. Anton Koren S.J.)
Proslave svetih bratov (prof. Maks Šah)
tako zapirali. In to naj bo „smrt fašizmu, svoboda narodu”? To naj bo svoboda.-'« — »Uboga Julka! Sirota je, nikogar nima, da bi se zanjo zavzel!« se je glasilo v množici. »Marko! Iz Ajdovščine prihaja!« je
prihajajočemu. »Marko, kako je s patri?« —»So že osvobojeni!« — »Res? Pripoveduj!« In Marko je pripovedoval, kako je moral skupno z Javornikom spremljati Julko v Ajdovščino. »Dekle se je vso pot jokalo in se zaklinjalo, da je nedolžno,« je pravil. »Ko smo stopili na sodnijo, jo je zapisnikar Pokec vpisal v seznam pripornikov. Nato so jo odvedli v ječo. „Eni noter, drugi ven!” je brundal v čmo brado Pokec. „Snoči smo spustili na svobodo svetogorske patre.” — „Ni mogoče!” mi je ušlo. — „Ko pa se duhovnikom ne moremo upirati! Tu pri mizi sem snoči izpopolnjeval sezname, pa ti vstopi šturski župnik. „Tu imate patre s Svete gore in mirenske misijonarje,’' mi je rekel. „Smem do njih?” — »Nemogoče brez višjega dovoljenja!" sem mu odvrnil. Prav v onem trenutku so prinesli vratarju in meni večerjo, krožnik testenin. Šturski gospod je zvedavo gledal na revno večerjo. „Kaj? Nič prikuhe? Nič sadja?” se je
AKADEMSKI KLUB V GORICI vabi na predavanje PETAR II. PETROVIČ NJEGOŠ
ob stopetdesetletnici njegovega rojstva, ki bo v soboto dne 9. novembra 1963 ob 20.30 v prostorih Katoliškega doma
nato pa nas je s svojimi diapozitivami povedel preko vseh naših slovenskih pokopališč na Goriškem.
Videli smo, kako drugod krasijo grobove pokojnih, videli zlasti imenitnejše grobove naših zaslužnih mož za narod in vero; končali pa z množičnimi grobovi v Gonarsu — živim opominom, da nobena diktatura naj nas več ne plaši — in straši.
Pokojnim: molitev, čast, spomin.
Gospodu profesorju pa iskrena hvala za lep kulturni večer.
Tekmovanje za pokal »Memorial M. Filej«
Tudi letos, kakor že lansko leto, je športno združenje »01ympia« organiziralo tekmovanje v lahki atletiki v spomin na svojega prvega predsednika M. Fileja. Lansko leto se je tekmovanje vršilo. na igrišču pri Katoliškem domu, letos pa, zaradi boljšega igrišča, na šolskem stadionu na Rojcah. V nedeljo dne 27. oktobra se je zbralo na stadionu lepo število tekmovav-cev in vreme je bilo kar primemo za tekme, samo s severa je nekoliko pihal veter. Ob 9,30 smo najprej začeli s tekom na 100 m. Tekmovavci so nestrpno čakali sodnikov strel, nato so pa stekli do cilja. Ro končanem teku, so sledili skoki; lep rezultat je postavil Ivan Susič, ki je skočil v višino 1,60 m. Vsi tekmovavci so bili zmučeni, ker so se z vsemi močmi borih za prva mesta; posebno so se izkazali mlajši, ker so postavili skoraj boljše rezultate kot starejši, in to pomeni, da so se pridno pripravljali in urili. Okrog llh so se vršili še meti in sicer krogle, diska in kopja. Odzvonilo je poldne, ko smo se vračali proti domu. Vsi smo bili trudni, čeprav veseli, da smo tekmovali med seboj. Ker je to že prišlo v tradicijo, bi želeli, da bi se tako tekmovanje vršilo vsako leto in ne samo v lahki atletiki, ampak tudi v odbojki in še v kakem drugem športu.
Rezultate objavimo prihodnjič.
Promocija z odliko
Pretekle dni je na tržaški ekonomski fakulteti promovirala z odliko za doktorja ekonomskih ved gospa Silva Valenčič. Mlada gospa izhaja iz slovenske trgovske družine v Trstu. Čestitamo.
Smrt uglednega duhovnika
Zadnjega oktobra je umrl v splošni bolnici v Trstu mons. B. Vascotto. Doma je bil v Izoli v Istri. Deset let je bil župnik
v	Buzetu, nato pa petindvajset let pri Starem svetem Antonu v Trstu. Zadnja leta je užival zasluženi pokoj, a še vedno je skrbel za romanja v Lurd, ki jih organizirajo vsako leto Pavlinci iz Milana. Pokojni gospod je bil povsod zelo priljubljen zaradi svoje izredne srčne dobrote. Tudi Slovenci so radi hodili k .njemu k
čudil. „Nič!” sem vzdihnil. ,,Počakajte! Doma imam tako sočno grozdje! Prinesem vam ga!” In že je odhitel. Hitro se je vrnil z grozdjem. ,,Tu imata pribolj-
in vina za patre. Kar sem pač našel v gostilni Alpina.” Kaj sem hotel! Pustil sem ga k patrom. Cez čas se je vrnil in zahteval, naj ga peljem h komandantu Štefanu. Temu je zaklical: „Ja, kaj pa mislite? Ljudje se razburjajo. Svetogorske patre Vipavci zelo cenijo. Sliši se, da so frančiškani v Ljubljani naklonjeni Osvobodilni fronti. V nagrado jim zapirate sobrate! Takšnega ravnanja s sobrati ne bodo mimo prenesli. Svoji stvari tako škodujete!” Poveljnik je bil v zadregi. Pomislil je in nato odločil: „Prav. Izročim vam patre in misijonarje. Zanje odgovarjate!” _ „Zelo rad. Patra Otona vzamem k sebi v šturje, ostale pa pošljem h kapucinom v Sv. Križ!” Poveljnik mi je tedaj izdal ukaz, naj izpustim patre.«
Ob tej novici je zavladalo med Zarečani pravo veselje. »Morda pa ne bo tako hudo! Duhovnike spoštujejo, patre so osvobodili !«
Cse nadaljuje)
Ob 1100 letnem jubileju prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med Slovane prirejajo po vsem svetu posebno slovanski narodi velike proslave. Tudi v Rimu so že bile razne prireditve v čast slovanskima apostoloma.
V soboto 23. novembra na god sv. Kle-mana, katerega relikvije sta sveta brata prenesla v Rim leta 867 in v nedeljo 24. novembra pa bodo v večnem mestu velike skupne slovesnosti posebne vrste.
V tem jiibilejnem letu so nepričakovano našli pri družini Mattei v Recanati blizu Loreta (Ascoli-Piceno) relikvije sv. Cirila, ki so ob vdoru Napoleonove vojske v Run izginile neznanokam in jih vse doslej niso mogli najti. Sveti ostanki našega dragega svetnika so sedaj že v Rimu in jih bo te dni sprejel sv. oče v Vatikanu, na god sv. Klemena pa bodo v slovesni procesiji preneseni iz Vatikana v cerkev sv. Klemena, 'kjer je bil sv. Ciril po svoji smrti leta 869 pokopan.
spovedi. Ob lepi udeležbi vernikov in sobratov so pokojnika pospremili k zadnjemu počitku na vernih duš dan popoldne. Zvestega duhovnika naj dobri Bog bogato poplača!
Poroka
V	nedeljo 27. oktobra sta si v cerkvi sv. Trojice na Katinari obljubila večno zvestobo g. Drago Štoka s Kontovela in gdč. Mira Lavrenčič s Katinare. Tako ženin kot nevesta izhajata iz krščansko in narodno zavednih družin. Posebno ženin se že dolga leta udejstvuje na kulturnem področju v naših prosvetnih organizacijah, zlasti pri Radijskem in Slovenskem odru.
Za to priliko se je zbralo v cerkvi lepo število prijateljev in znancev, ki so želeli pozdraviti novoporočenca. Novoporočence-ma naj gredo tudi naša iskrena voščila.
Nova stanovanja v Skednju in pri Sv. Ani
Pred dnevi je vladni komisar dr. Mazza izročil ključe novih stanovanj 72 družinskim poglavarjem. Imenovana stanovanja
goslovil novo stavbo. V temelje so položili tudi umetniško izdelano spominsko listino v našem jeziku, s podpisi vseh prisotnih, kakor je že star slovenski običaj.
Dan varčevanja v Trstu
Kakor vsako leto, tako je tudi letos Tržaška posojilnica in hranilnica, ob priliki svetovnega dneva štednje, dala vsoto treh milijonov lir, kot nagrado najbolj zaslužnim in potrebnim dijakom srednjih šol na Tržaškem. Razdelili so 68 hranilnih knjižic po 10 tisoč lir dijakom, nižjih srodnjih šol, 57 dijakom strokovnih šol in 44 študijskih nagrad po 25 tisoč lir dijakom višjih srednjih šol. Nekaj štipendij je bilo tudi po 50 tisoč lir.
Med nagrajenimi je lepo število dijakov slovenskih srednjih šol, kar je Slovencem v ponos in priznanje.
Letališče na Proseku
Obrambno ministrstvo je odobrilo načrt o zgraditvi letališča na Proseku. To bo tam, kjer so že anglo-ameriški vojaki imeli svoje zasilno pristajališče. Letališče naj bi bilo približno 1280 metrov dolgo in bi služilo za pristajanje manjših in lažjih letal v službi maloturističnega prometa in zasebnikov.
Hudo neurje v Furlaniji
V	noči od 4. na 5. november je nad področjem od Vidma do Čedada divjala silna nevihta, ki je prizadela nad pol milijarde lir škode. Zlasti so prizadete štiri občine Fojda in Ahten v Beneški Sloveniji in Remanzacco in Povolotto. Reki Grivo in Malina sta prestopili bregove in voda je preplavila hiše in polja. Po vseh cerkvah so začeli biti plat zvona, da so tako opozorili vse, ki so že spali na nevarnost. Ljudje so se takoj zatekli v višje prostore, da smrtnih žrtev' ni bilo. Voda je v nižjih prostorih dosegla poldrugi meter višine. Zato pa je voda prizadela velikanske žrtve med živino in perutnino. Poplava je zajela kakih 700 hektarjev zemlje in jo popolnoma opustošila. Nekatere vasi so bile več ur odrezane od ostalega sveta. Med njimi tudi čanebola, Klap in Podklap. Ponesrečencem so prihiteli na pomoč gasilci, vojaki in karabinerji iz Vidma in bližnjih krajev. Neurje je trajalo komaj pol ure, a je zadostovalo, da je prizadelo tako ogromno škodo.
V nedeljo 24. novembra bo ob Cirilovem grobu slovesna sv. maša, ki jo bo daroval škof Kurtiev. Podroben spored slovesnosti bo objavljen v kratkem.
Prav je, da se teh izrednih slovesnosti udeležimo tudi Slovenci. Zato pripravlja letos ustanovljeno Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu za te slovesnosti posebno romanje v sveto mesto. Vsaj nekaj naših rojakov iz Trsta, Gorice in Celovca naj bi se skupnega romanja gotovo ude- i Ježilo.
Spored romanja je v glavnem naslednji:
V petek 22. novembra z vlakom potovanje v Rim.
V soboto 23. novembra in v nedeljo 24. novembra slovesnosti v čast svetima bratoma in ogled mesta Rima.
V nedeljo 24. novembra pozno zvečer odhod iz Rima in povratek domov. Vlak pripelje v Trst zjutraj ob 8,15.
Vsi priglašeni romarji bodo dobili točen spored nekaj dni pred odhodom.
/ Cena za vožnjo in vso oskrbo v Rimu bo okrog 14.000 lir, če bo namreč romarjev vsaj za en vagon.
Podpisani duhovniki toplo vabimo drage rojake, ki vam je to mogoče, da se romanja udeležite; pričakujemo vsaj par oseb iz vsake župnije na Primorskem in Koroškem. Prijave sprejemajo trgovina Fortu-nato v Trstu, Tel.: 380-96, g. Zorko v Rojanu (tel.: 37-603) in Marijanišče na Opčinah (tel.: 221-113); na Goriškem v upra-
vi	Katoliškega glasa in v Celovcu v Dušno-pastirskem uradu. Cas za vpis samo do 16. novembra. Ob vpisu je treba poravnati celotno vsoto. Drugega posebnega vabila ne bo.
GG. duhovnike na Primorskem in Koroškem prosimo, da bi skupno romanje na slovesnosti naših slovanskih apostolov oznanili in priporočili ter se ga po možnosti tudi udeležili.
Romanje vodi odbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda: gg. Janežič, Kosmač, Ger-dol in Štuhec.
Tržačani, Goričani in Korošci, lepo vabljeni!
MANIFESTACIJE »Memorial M. Filej«.
1) V soboto 9. novembra ob štirih popoldne bo v prostorih Katoliškega doma nagrajevanje tekmovavcev v lahki atletiki. Izročen bo pokal »M. Filej« zmagovavcu v troboju; prvi trije iz vsake skupine pa bodo dobili medalje.
2) Tekmovanje v namiznem tenisu (za posameznike) in v odbojki — vedno v o-kviru gornjih manifestacij — se bo predvidoma vršilo v dneh 16. in 17. novembra. Prijave sprejemajo odborniki 01ympije. Rok za vpis traja do 15. novembra.
DAROVI
Za Katoliški glas: V počastitev spomina pokojnih staršev Franca in Cecilije Rues 2.000 lir.
Za Skopje: Ivan Krivec 5.000 lir.
Za ponesrečene Vajonta: Družina Cri-stiani 1.200; N. N. 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: N. N. 2.000; N. N. 10.000; Mara Germek za mamin 93. rojstni dan 2.000, Ernesta Rudeš v isti namen 1.000; dr. VVidmann 1.000; Ana Pešelj 1.000; družina Kosmina-Trampuž namesto cvetja ob smrti Jožefe Pešelj 2.000; gospa Kosmina za svojo 80-letnico 5.000; U. J. 1.000; G. Bandelli 1.000 lir. — Bog plačaj!
Za Katoliški dom: Za nove stole na galeriji N. N. 100.000; N. N. 100.000; N. N. 100.000.
Vsem daro\’avcem Bog plačaj!
Za Alojzijevišče: Prof. Oton Muhr, ZDA v počastitev pok. nadškofa ljubljanskega, msgr. Vovka 1.000; N. N. 10.000; B. L. 5.000; N. T. 4.100; S. P. 1.000 lir.
Bog povrni!
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Mercadante 1/1
vogal ul. Carducci-ul. Milano tel. 68349
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 1% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močntk Tiska tiskarna Budin v Gorici
																	
RZASKE
NOVICE
se nahajajo v ulici Vigneti na posestvu bivše »Triperije«.
Druga skupina zasebnih stanovanj se gradi pri Sv'. Ani ob novi cesti nasproti pokopališča. Ob pokritju nove zgradbe je bila pred kratkim primerna slovensnost. Ob tej priliki je msgr. Matija Škabar bla-
OBVESTILA
šek,” se nama je nasmehnil. „In tu,” je vzkliknila Danilova. Vsi so se obrnili k pokazal na zavojček, „imam kruha, sira