Šolskl radio —r XXX. teden. V torek 15. maja bo predaval g. Svetozar Hribar: O aeroplanih in zračnem prometu. Predavanjc obravnava v početku tehnično konstrukcijo aeroplanov v poljudni obliki z lahko razumljivimi primeri. Nato preide na kratek pregled razvoja letalstva, ozirajoč se na posamezne narode. V drugem delu obravnava splošen pomen letalstva za človeštvo, bodisi v trgovskem, kakor narodno obrambnem smislu. Naito navaja pregled našega zračnega prometa ter razloži prednosti potovanja, kakor tudi prevoza blaga z letali. V petek 18. maja bo predaval g. Vojko Jagodic: Naši narodni pregovori. Menda je to, da smo skoro popolnoma pozabili na našo domačo, narodno modrost, in se zakopali čez glavo v neko »tujo učenost«, eden glavnih vzrokov, da smo hladni in skoro tuji do vsega, kar je bilo in je pristno naše. To se onemu, ki zna in razume zasledovati, prav jasno kaže pri slehernem srečanju, pa najsi bo to v sliki ali besedi. Danes nam manjka modrosti, pa z njo v zvezi tudi pravega humorja. Pa prav v narodnih pregovorih in prilikah je obojega dovolj: modrosti in humorja. Pregovori in prilike so zrasle .iz pristnega življenja in prav tega nas uče tako korenito, kakor najboljši, v življenju preizkušeni prijatelj. Narodnih pregovorov bi se morali posluževati zlasti učitelji. Sommert pravi o važnosti narodnih pregovorov v šoli: V pregovorih je izražen značaj narodov, iz njih čftaš bistrost razuma, zdrav, krepak narodni humor, iz njih zajemaš bogate izkušnje, običaje in navade naroda. Pregovori nam krepe čut do poštenosti, odkritosrčnosti in nravnosti, kar bodi tudi glavna in prva naloga narodni šoli. KAKO SI PREDSTAVLJAM DIFERENCIRANJE ODDAJ ŠOL. RADIA. Že zadnjič smo dognali, da tudi pri oddajah šdlskega radia ne prihaja v poštev vsa šolska deca za vsako oddajo. Kar n. pr. višjo učno stopnjo že zanima, gre kaj lahko mimo ušes nižje učne stopnje, ki za dotično snov še ni dovolj razvita. To je vsakemu učitelju psihološko razumljivo. Pa tudi izikustvo kaže to. Poslušali smo najrazličnejša predavanja pa smo se potem o njih razgovarjali. Tak razgovor je čestokrat zelo zanimiv in za učitelja zelo — poučen, ker se ob njem pokaže otrokova miselnost in duševna razvitost. Pa se je ob takem razgovoru pokazalo sledeče: 1. Pravljic in pripovedk si žele otroci vseh učnih stopenj. Pa saj smo odrasli tudi taki: zabavno čtivo nas po dnevnem delu razvedri in smo ga — potrebni. Za pripovedkami pa je najbolj zaželena lahka domača glasba in sicer: milo doneče citre, poskočnc harmonike, strumna vojaška koračnica, nadalje petje znanih narodnih pesmi, šele za t«rn klavir in težje skladbe. Zemljepis, prirodopis in prirodoslovje bi mogli staviti v isto v.rsto. Zainimanje pa zavisi tu že od načina podajanja. Zemljepisna snov v obliki ipotopisa je velezanimiva, ista snov podana na katerikoli drugi način je za otroka — pretežka. Isto je s prirodopisno in prirodoslovno snovjo. V prirodopisju se otroci ne zanimajo toliko za opis živali ali rastline kakor za njeno življenje. Jaz sam nisem poseben prijatelj tega predmeta, zelo rad pa čitam n. pr. Herfortove spise in poslušam Kapusova predavanja. Zakaj bi od otrokove miselnosti pričakovali kaj druge^a. Tisti večni »kako in zakaj« je zanimiv v vseh vprašanjih vzgoje in izobrazbe. Zato je treba pri vseh predavanjih paziti na ti dve vprašanji. Vsa predavanja je treba usmeriti v to smer. To sploh bodi način modernega predavanja! To je življenjsko. Iz prirodoslovja menda sploh ni mogoče predavati drugače kot na podlagi »kako in zakaj. Zato so vsa prirodoslovna vprašanja tako zelo zanimiva — če hanje odgovarja, oziroma če jih razvija človek s potrebnim elanom. Saj vemo, da je bil v naših šolskih letih ta predmet med najpriljubljenejšimi, če je^bil učitelj za to. Ta predavanja so otrokom zelo priljubljena. Za tem prihaja na vrsto zgodovinska snov. Sama na sebi je abstraktna, ker je iz preteklosti. Dober predavatelj pa jo poživi. Kar poskusite pripovedovati otrokom o svetovni vojni. Videli boste, kako bo p>red njimi oživela Soča, Doberdot), 'Solun itd. Celo topovi bodo grmeli v njihovih ušesih... S tem jim bo rastla tudi državljanska samozavest, ki bo slonela na tradiciji preteklih junaških dni. Kljub temu da smo za mir, je to vemdarle potrebno. Sicer pa zgodovina ni samo vojnega, je tudi kulturnega značaja. Imamo nebroj svojih, jugoslovanskih odličnih, nekaj tudi svetovnih kulturonoscev. Pri padajanju njihovih životopisov je zopet važen tisti »kako in zaikaj« njihovega življenjskega poteka. Še posebej pa je važno tu poudarjati, kako njihovo življenje in njihovo delo vplivata ina nas in na naše življenje. Na vrsto prideta še higiena in samovzgpja. Pri higieni podajamo navadno nauke, kako varujmo svoje zdravje. Nikdar tudi tu ne smemo pozabiti tistega »zakaj«. »Kako in zakaj« sta polnovredna, sam »kako« je vreden polovico, sam »zakaj« pa bi bil skoro brez vrednosti. Potoebna pa so tudi predavanja n. pr .»O delu Higienskega zavoda«, »Kaj je bakteriološki zavod« itd. Toda o tem kdaj pozneje. Glede samovzgojnih vprašanj sem istega mnenja kot glede higienskih. Saj samovzgoja prav za prav ni nič drugega kot higiena — duše. Sicer pa naj o tem spregovori kdo drugi! Mnenja pa sem, da morajo vsa predavanja imeti pokg izobraževalne tudi vzgojno smer, še več: da mora ta biti jedro vsega dela. Imamo še kmetijska in priložnostna predavanja. Tudi teh se tiče isto vodilo »kako in zakaj«. Upam, >da sem omenil predavanja vseh vrst. Iz povedanega pa se po mojem mnenju razvije sledeče diferenciranje predavanj po učnih stopnjah. Pero Horn.