List 43. f • f-. ■v.' Mi * 1 rr v • l ecaj XLIX i národn I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 30. oktobra 1891 Politični položaj in slovenski državni grama postavljenega v prestolnem govoru 1. 1879 in poslanci. Razmere v državnem zboru in stališče slovenskih poslancev nas nikakor ne navdajajo s zaupanjem. Časi so davno minuli, ko je za ali proti vladi odločevalo Poljaci, par glasov. Danes ima vlada večine v izobilji bistveno nespremenjenega s svojim odločnim uporom 1885. Cehi so vedeli, da si odstranijo vselej omah- ljive Poljake in da grof Taaffe v tem slučaji stopi ali se približa levici ter naprej vlada z ali od-njo in a ta Ali bila ta bojazeu opravičena ali ne, o tem ečina ji ni vdana. Oddelki prejšnje večine bi se jej nas dogodki niso prepričali. To pomišljevanje Čehov najraje otresli, ko bi razmere stale tako, da bilo dajalo pa Nemcem čedalj večj upanje da se raz- pričakovati spremembe na bolje; nemška levica pa še mere njim na korist spremene. Češka neodločnost pa zmiraj upa, da se ji Taaffe vda in jo pusti na krmilu. je dal tudi liberalnim članom vlade pogum nastopiti Razmotrimo, kako je do tega položaja prišlo in levici prijazno pot in dovoljnost, katera je ed kako je slovenskim poslancem postopati pri teh raz- češkim ljudstvom naraščala, prodrla je po Gautschevi merah. Ko je sedanji ministerski predsednik leta 1879, odredbi, s katero je odpravil celo vrsto srednjih stopil na krmilo, izrazil je v prestolnem ve- 7orp, ki so v soglasju z ustavnim govoi »ločba na- činoma slovanskih z elementarno silo in se ni dala m zajeziti tudi ne s tem, da so se odredbe tega ukaza so ugajali vsi m sovanskim narodom in nemškim kon- polagoma do malih izjem umaknile. Ta ukaz podpisal cem Te upe so t.ovile vladi podp so obljubo lojalno držale. Nasproti je pa nemška vica, kateia je po moji kratkovidnosti sebe in s^ lado strmog] pričela strasten boj proti vlad 010 smrt češki državnozborski delegaciji in je rodil Alla-dočehe Le-ti so najprej v nepričakovano velikem številu prišli v češki deželni zbor in potem v državni zbor. « • je odrekala davke in nabil ojakov ■ 0 • Še predenj so se izvršile volitve v di se pri emu vojnemu zakonu in cesar sam pa uki bor ka ziral se je fakc jozno opozicijo". Nemško-liberalna stranka je stigmati- tera je imela grof Taaffe spremembo v kabinetu, namen približati se Nemcem in zagotoviti dej da to njeno postopanje v kratkem času si njih podporo, odpustil je najduhovitejšega in od Ipravi Taaffeja in njegovo vlado; krepi! Nemcev najbolj sovraženega ministra Dunajevskegra tei adi tud to, da je po-ebno vse višje uradništv v tej » bilo ga nadomestil L Steinbachom Nemška levica, katera je bil ze prej svoio polnil njenih časov in njej udano. Levici se želja ni iz- votno okrajno taktiko opustila ter glasovala za budget videti je moi da Taaffe trdno stoji izvzemši dispozicijski zaklad, popustila je še ta ostauek vživa neomejeno zaupanje cesarja Njeni strastni nastop v državnem zbor teg opozicije in je že v drugič glasovala tudi za to točko in izven državnega proračuna. A nemška levica s položajem še pa je imel ta nasledek, da je začel grof Taaffe ni zadovoljna, ona ni zadovoljna s sebi prijazno vlado alo po malem pretvarjati ministerstvo in odstranjati ona hoče sama vladati one člane kabineta, kateri so bili liberalnim Nemcem To pokaže se pri vsaki priliki največ v spodtik. temi budgetni razpravi letošnje poletje je to jasno iz- osebami umaknil se je pa razila in ko tudi iz uprave slovanskim narodom prijazni duh. takih trenutkih bilo je mogoče, združenim delom desnice, in posebno Čehom, kateii so z reservatom vsto- in vlado ministerski predsednik storil znano levici prijazno izjavo, prijela je levica za ponujeni prst celo roko ter svetu oznanjevala, da poravnava med njo pili v državni zbor, upreti gotova, treba je še zunanjega izraza se daljnemu rušenju pro- in garancij, da se ne povrnejo prejšnje azmei 9 t \ M 340 z drugimi besedami odpravo Slovanom prijaznih mi- imel, a motreč političen položaj, se vender moramo .1« nistrov iz kabineta (Pražak,[Falkenhain) in njih nado- dotikati njegove pisave zadnjih dni. meščenje z levičarji. In ko je pred par dnevi bil na razpravi zopet dispozicijski zaklad, izjavila v očigled temu, da ministerstvo je še tisto zaupanje je Pred vsem moramo kakor neistinito označiti, da levica slovenski poslanci že več let molče in prikrivajo naše da njeno krivice in pritožbe. Ravno nasprotno je resnica, da od danes do jutri in da se povrnejo slovenski poslanci že več let sem z veliko odločnostjo in prejšnji časi opozicije, če se vlada v njenem zmislu ne podrobnostjo razkrivajo slovenske krivice in pritožbe, spremeni. kar se je slovenskemu občinstvu prijavljalo z ponati- Iz vsega dosedaj povedanega izhaja dvoje, prvič, da se politični položaj suče okoli češke politike, som njihovih govorov v slovenskih listih, le da je „Slov. Nar.", ne vemo in drugič, da nemška levica odkar je sprevidila > da z silo ne more vreči Taaffeja, to .ie edino vodilo to, da trajno poskuša z lepo in da ji popusti dosedajno zakaj, ravno v minuli sesiji preziral delovanje in govore poslancev. Člankar v listu št. 244 očita pa posebno poslan- so stopili v Hohenwartov klub. Kaj jih je cem. neplodno opozicijo in pride do vlaie. Iz vodilo pri tem, zato so jim bili gotovo v vodilo raz tega pa izhaja kako se je držati v teh te- logi j katere smo zgoraj označili. Kar zadeva očitanje r žavnih razmerah slovenskim državnim poslancem. Le-tim je prevdariti, ali naj se nezadovoljni in užaljeni po dosedanjih neuspehih vdajo temu, kar bi jim velevalo srce, ali naj motreč in uvažujoč raz- da so si dali slovenski poslanci odvzeti besedo, mo ramo izpovedati da o tem ne sodimo tako, kakor mere postopajo tako, kakor jim veleva pamet. prvem slučaji morali bi stopiti v opozicijo in zagovarjati vse njene nasledke, razum jim pa veleva, potrprti, da se notranja politika razjasni in krene na člankar. S tem, da se je prenesla debata kar v zbornico, je podana še večja prilika govoriti, kakor dosedaj in nam se čudno zdi, kako se more tak krik zagnati že sedaj, ko se je razpravljanje proračuna še pri čelo eno ali drugo str Razmerje, kakoršno je sedaj ne more dolgo trajati in ali nastane večina Slovanom prijazna ali se pa združijo Poljaci z Nemci. Slednje bi se pospeševalo s tem, če se združenja na desnici še , in zato, ker ni precej s početka noben slovensk poslanec govoril. Mi smo osvedočeni, da slovenski poslanci bodo letos tako svojo dolžnost storili, kakor so jo doslej, ker imajo časa za to do Božiča. Čudili se pa ne bomo, če ravno istih stvari ne bodo razpravljali, Tedaj da so jim bolj oslabé, kakor so že oslablj po odpadu Čehov < o bi se zgodilo po izstopu Jugoslovanov iz večje parlamentarne zveze. Če bi se že bila notranja politika odločila na eno ali drugo stran, zahtevali bi opravičeno od slovenskih poslancev, da ne podpirajo Slovanom sovražne politike; dokler se to ne izvrši, pa ne moremo želeti, da bi oni s svojim odpadom prejudicirali položaja, kateri lahko njim ugoden postane, ter izzvali položaj, kateri bi jim bil vsakako poguben. Cehi Ali je pa opozicija res nekaj katere so šele julija t. 1. dognali. ^Hk^Bt^kj JI ~ * * usta zamašena, nikakor ni res, temveč še večjo prostost imajo, ker nismo dosedaj slišali še nič o generalnih govornikih, kar znači to, da eden govori za več družili in se tako mnogim govornikom v istini usta zamašé. Okrajšan je debate ima svoj pravi pomen v tem, da se ona raztegne na več časa in se še pred novim letom dogotovi, dočim se je prej moralo čakati, dokler se je cela razprava v odseku dovršila, v katerem času zbornica večkrat nikakega dela ni imela. Giedé pritožbe, da poslanci niso interpelirali zaradi » kateri so vse večji faktor v državi, kakor tako vabljivega? koroških šol, moramo konštatirati nasprotno, da smo mi j pač čitali tako interpelacijo meseca julija, v Slov. so jo okusili na vse strani. Njih pasivna politika do- Nar." je pač ni bilo, čemur smo se čudili. Celjski dovedla jih je do političnega bankrota, in leta 1879. so godki bodo pač na vrsto prišli, v to se zanašamo in rekli „peccavi" ter so stopili v državni zbor, kateri zato bode prilika, če ne prej, pri generalni debati, ki so prej tako perhorescirali. Sedanji položaj v Čehih se bode vršila pri „finančnem zakonu", bilježila bode zgodovina med najžalostneje. Tudi mi smo poskusili opozicijo v obeh oblikah. Najbolj pa nam « .. t «• mora biti v svarilo opozicija nemške levice. Tako se je je naveličala, da je zatajila vse svoje prejšnje politične korake, da se otrese neznosne opozicije in danes p » " * moledova za milost pri grofu Taaffu, katerega je toliko let tako nečuveno napadala. Odobravati moramo, da se slovenski poslanci ne dajo odriniti od mize, okoli katere se hočejo Nemci vsesti in če bi danes slovenski poslanci stopili v opozicijo, izzvali bi pri vladi pomilovalen nasmeh in storili največjo uslugo Nemcem. Glede Mladočehov gojimo simpatije in se je mišljenje o onih hvala Bogu na bolje obrnilo. Toda vidi se nam, da sedanja češka delegacija ni druzega kakor izraz nezadovoljnosti češkega naroda, da je neko stanje vrenja in želimo le, da ko se vrenje dovrši in se valovi pomirijo bode to pa ne uvidevamo Čehom in nam na korist. Vsakako i da bi bili uspehi večji, če se enemu delu razdvojenega zastopstva češkega pridružijo Slovenci. Taka pisava, kakor je ta, katere se, ravno dotikamo, izhaja pač iz najbolj vročega rodoljubja, ali pa Ni nam namen polemizovati s „Slovenskim Na- je sposobna dobro upljivati na slovenske politične raz-rodom", ker listu želimo ono veljavo, katero je nekdaj mere, je drugo uprašanje in tu bi svetovali: respice 341 ínem. Zadnje volitve so dokazale, kakšna reva je pri vedel, kdo je kriv razporu, sedaj se pa nespravljivost nas za kandidate. Diskreditirajte slovensko poslanstvo podtika le Mladočehom. y obče in ogrenili bodete vsakemu prevzeti težavno in nehvaležno breme poslanstva. Izmej podrobnih določeb je pa pač edina določba utegnili imeti kake veče Ko Sedanji * politični položaj in Slovenci m. o kurijah, proti kateri misleke s parlamentarnega «tališča Cehi postavili na stališče, katero smo m bili Nemci to določbo radi opun po se pa bili i au • i ■ - 9\ Zadnjikrat smo obljubili, da bodemo danes govorili brže 8emtertje bila dobro orožj ralni list: niso bili navdu- i načili ideč. proti m i va , naj-da bi libe- za to o ločbo šel potem o slabih straneh sprave in kako bi se dale popraviti. so začeli naglašati njeno važnost, ko so Mladočehi za tem govoriti je tem bolj dolžnost naša, ker vlada zago- čeli boj proti spravi. Razdelitev okrajev po narodnosti ta vi j a da vsakakor hoče, da se sprava dožene. Mladočehi in razdelitev nekaterih oblastev bi pa tudi dežele še ne hočejo, da bi se prea spravo obnovilo češkodržavno razkosala, kakor so se bali nekateri Cehi. Prebivalce pravo, nekateri Staročehi pa zahtevajo, da bi se vsaj raznih dežel vežejo zgodovinski spomini, po mnogih uvedel češki notranji službeni jezik. Temu mi ne odre- krajih pa tudi narodnogospodarske koristi. Vse te stvar* kamo važnosti, ali vender ta stvar ni tolikega pomena se ne dado z enim dnevom izbrisati. in bi tuji ž njo še sprava ne dobila ugodnega lica. tudi tako Sprava se pa ne da popraviti s kakimi malenkostnimi prepi ne težili narazen, ko razdelitvijo nekaterih oblastev Nemci in Cehi se poravnal narodni se pospešil premembami, temveč njena podlaga se mora predelati, posamične določbe njene pa skoro vse lahko ostanejo. narodni mir. ke K vsaka narodnost lahso svoje stv po svojem ukusu in pa po svoji potrebi uravnala. Mo Največa napaka je, da se je sprava omejila edino ravskim in šleskim Čehom, koroškim, primorskim in sta na Č<5ško, k*kor bi v drugih kraljevinah in deželah ne jarskim Slovencem bi bil na ta način zagotovljen ob bilo narodnih bojev in zatiranih narodnosti. Na Češkem Stanek, kar je gotovo večje važnosti, nego bila kak u> sprava koristila edino Nemcem j ž njo si zagotovili dvomljiva pridobitev, če tudi na podlogi zgodovinskega svoja prava in morda pridobili še kake predpravice. Mo- prava. ravski in šleški Čehi pa biii s tako spravo na slabšem i ker Nemci lahko potem bolj vse sile pora- ker Taka sprava je pa zaradi tega posebnega pomena, se strinja z našo ustavo, dočim je češko pravo v bili proti moravskim in šleškim Čehom, doma. Naj bi se na Češkem uvel dela tranji jezik ker tudi ne imeli nasprotji ž njo. Dala bi se torej veliko laže izvesti nego češki no- pa obnovljenje češkega državnega prava, in ž njo bi ne 9 naj se celo povekšala avtonomija češke bilo pomagano enemu narodu, temveč naredil kraljevine, da se pridobe za der spravo tudi Mladočehi, ven- narodni mir po vsej državi. Vlada ali stranka ki s tem češkemu narodu v skupnosîi ne bilo magano, še manj pa avstrijskim Slovanom sploh. po- Kaj delo izvršila, pridobila se to našo državo. Nemški liberalci se velike zasluge za no mogli lahko ugovarjati riruzega pa bilo, ko se sprava uvela za vse av- taki spravi, ker sami trdijo, da so za ustavo in da želé sirijske meševite dežele. Večina onih določeb, ki bodo narodne sprave. Vsaj ravno levica je dala ustavo in zagoto- vsem avstrijskim na- V korist Nemcem na Češkem, bila bi v korist Slovanom vila vsaj načelno enakopravnost na Moravském, v Šieziji, na Koroškem, štajerskem in rodom. Primorskem, Italijanom pa na Južnem Tirolskem. Vlada Morda kdo poreče, kaj se budemo pač Slovenci in Nemci, če res želé sprave, tudi ne morejo oporekati ukvarjali s takimi vprašanji, ko se vender lena nas pri raki spravi. Če je pa vlada proti taki spravi, potem jej rešitvi takih vprašanj ne bodo oziralo, pi sploh za spravo To stališče ïe nič ni, temveč le za predpravice pa seveda jako omejeno. Mi imamo svoje zastopnike na n^mšKega naroda, in slovanski državni poslanci j ne morejo več podpirati z lahkim srcem. potem Dunaju, ki delujejo v zvezi z zastopniki druzih narodov, torej jim je mogoče o priliki o tem izreči svoje moenje Morda kdo poreče, da je vlada že dovolj pokazala, proti zastopnikom češkega uaroda. Če ni slovanska vzajemnost samo gola fraza, ampak meso in kri, mora tako mejsebojno občevanje biti mogoče. Jedna frakcija Mlado- da jej je le za Nemce, ker je spravo le za Češko želela. Mi pa imamo o grofu Taaffeji predobro misel, da o spravi tako sodili. Pojasnili smo že tudi, da je vlada Čehov jo po svojem vodji prof. Masařyku se izjavila, da ■ ni zametavati sprave, temveč je treba gledati, da se pri- nekako prisiljena posegla po spravi. Dolžnost čeških za stopnikov je pa bila na Du postaviti se na edino merno premene dunajske punktacije. Pričakovati smemo storili, je pa bila dolžnost Mladočehov, da bi se bili po pravilno stališče. Ko pa dr. Rieger in tovariši tega niso da bodo tudi drugi mladočeški poslanci spoznali danje stavili na to stališče, ne pa trkati na svojo zgodovinsko temveč da je treba tudi kaj sezidati. Naši zastopniki morda malo ugovarjali, češ, pa morajo porabiti ves svoj vpliv, da pridobe Čehe za to, , da se njih postopanje ni pravo, da ne gre le podirati pravo. Nemci bi bili prva da so razmere drugod drugačne, ali spoznavši, da se da se sprava dožene za vse miševite dežele. To je v Slovani drugače ne udado, pa bi bili prijenjali. pa- Če našem narodnem interesu, ker delna sprava bila na Nemci ne bili hoteli sprave, pa bi potem vsaj svet šemu narodu le v pogubo. Motijo se tisti, ki mislijo 9 da # 312 bi vlada iu Nemci potem delali spravo drugod, če bi se na Češkem obnesla. Drugod sprava ni v nemškem interesu, in se Nemci drugače ne bodo ogrevali za njo, ako ne bodo videli, da drugače sprave na Češkem ne dose- v žejo. Ze sedaj je mnogo zamujenega. Nemci so že na Češkem marsikaj dosegli, le še nekaj pridobitev, pa bodo kmalu izrekli, da za spravo jim ni dosti več mari. Zadnji čas je že, da avstnjsKi Slovani spoznamo svoje prave interese in nastopimo pravo politično pot. Ce pravi čas zamudimo, ne bodo se napake več dale popraviti, in veliko odgovornost bodo si nakopali oni, ki bi avstrijske Slovane vedé ali nevedé zapeljali na napačno pot, na pot pogube. Pred vnem bode pač treba Čehe prepričati, da se « tako spravo ne odrečejo svojemu zgodovinskem pravu, temveč da se mu celo približajo. Stališče čeških politikov je v tej reči malo težavno. Z agitacijami za zgodovinsko pravo so Mladočehi tako narod vneli za zgodovinske pravice, da bi hitro se obrnil od vsacega poslanca, o katerem bi misliti mogel, da dela proti temu zgodovinsKemu pravu ali da premalo naglaša avtonomijo češke kraljevine. Poslanci sami bodo morali poprej narod preveriti, da bi sprava ne ovirala uresničenja zgodovinskih pravic, temveč bi bilo celo prvi korak za njih uresničenje. O tem bodemo pa govorili drugi pot. Slovenski in dalmatinski poslanci izročili so (27. t. m.) poslanski zbornici o silovitih volilnih do-godkih v Istri interpelacijo do ministerskega predsednika grofa Taaffeja, kateri sta ime dala poslanca Perič in Pfeifer in sojo razen jugoslovanskih poslancev podpisali tudi drugi člani konservativnega k uba. Interpelacija se glasi: Iz poročila legitimacijskega odseka z dné 1. junija 1891 (pnloga 159.) o volitvi dr. Vergottinija, s katerim se je po enoglasnem sklepu odsekovem predlagalo, da naj se ta volitev ovrže, je razvidno, kako nezaslišane nepostavnosti so si nekatere volilne komisije dovoljevale vpričo vladnih komisarjev in deloma celo z njihovim pritrjenjem, da so italijanskemu kandidatu pripomogli k večini enega samega glasa. Ni ga bilo pripomočka, da bi se bil v zbornico poklical slovanski kandidat, za katerega je bila očividná večina volilcev, ampak ljudstvo je moralo prevzeti težave in razburjenost nove volitve. Vladna dolžnost bi bila morala biti, za novo volitev vse potrebno preskrbeti, da bi se mogla vršiti postavno, in v ta namen pred vsem vodstvo volitve izročiti bolj zanesljivim organom, kakor so ga opravljali pri prvi volitvi. To pa se ni zgodilo. Ko so se marveč pri spomladanski volitvi nepostavnosti vršile še le pri poslan-čevi volitvi sami, pričela je italijanska stranka pri novi volitvi, ki se ravnokar vrši, svoje nepostavno ro- vanje že pri prvotnih volitvah, da bi si zagotovila dober izid. Pri tej reči pomaga ji jako dosti čudna prikazen, da imajo premnoge občine svoje predstojništvo v mestih in da občinski predstojniki, ki v kmečkih občinah še volilne pravice nimajo, kakor n. pr. v Poreču, Miljah, Kopru itd , sestavljajo volilne imenike, čuvajo njih pregledovanje, političnim uradom pošiljajo došle pritožbe in sodelujejo pri prvotnih volitvah. Vsled tega vršé se prvotne volitve pod popolnim vplivom italijanskih dostojanstvenikov, kar ima pa ta hud nasledek, da mestno italijansko prebivalstvo na najneverjetnejše načine nadleguje kmečke volilce. Pri zadnji volitvi storjena skušnja bi bila zahtevala, naj se prvotne volitve vršé v kakem od mesta oddaljenem kraju, ali to se ni zgodilo, pač pa so v kmečki občini pomjanski prvotne volitve prestavili na skrajno mejo jako razprostrte občine v Gažon ter na ta način volilcem jako otežili volitev, italijanskim nevolilcem iz Kopra in Buj pa olajšali prihod na volišče. Najnovejša poročila z volilnega bojišča prinašajo ravnokar novico, da je bilo v Pomjanu 23. t. m. 13 italijanskih volilnih mož izbranih z večino 4 glasov, ker so za nje glasovali ljudje, ki nimajo volilne pravice, in volilce silovito strahovali na volišče došli mestni prebivalci. V Poreču, kjer ima iz Vergottinijeve volitve dobro znani okrajni glavar Eluschegg svoj sedež, vršila se je volitev 19. t. m. Ob dveh imeli so hrvatski volilci 213 glasov, vseh glasov pa je bilo oddanih 315. Spravili so torej po-reške prebivalce na noge, kateri v tej skupini še volilne pravice nimajo, pa so se vse j-dno udeleževali volitve. Kakor se poroča, volil je tudi deček 16 let star, 7 n e-volilcev pa je neki glasovalo celo trinajstkrat. Ko je bila na ta način italijanskim kandidatom zagotovljena večina dveh glasov, bila je volitev od komisije sklenena. Ali Italijani so sprevideli, da so jO malo predaleč zagazili, ker je bilo oddauih celo več glasov, kakor je v volilnem imeniku vpisanih volilcev; okrajni glavar Eluschegg poročal je torej cesarskemu namestništvu v Trstu, da seje komisija pri seštevanju glasov zmotila, in ga je prosil, da naj se nove volitve razpišejo za 26. dan t. m. Namen je bil dosežen, za slovenske volilce ugodna volitev je bila zabranjena in volilci prisiljeni k novi, hudi volilni borbi. Enako se je godilo v Vrzaru. V Miljah so se vršili veliki neredi. Ob dveh popoldne je bila izvolitev hrvatskih volilnih mož zagotovljena, ali italijanska druhal, ki je prevrela v volilno sobo, je napadla Hrvate. Vladni komisar Lukeš je prigovarjal volilcem, da naj ne bodo nehvaležni in da naj volijo Italijane. Volilci, ki plačujejo do 50 gld. davka, pa niso smeli voliti. Na ta način dobili so italijanski kandidatje en glas večine. Z ozirom na vse to podpisani torej vprašajo: 1. Ali so visoki vladi znani dogodki, ki se vrše pri dopolnilni volitvi poslanca za zahodne okraje isterske? 343 Ali hoče uničiti nepostavne prvotne volitve, kjer da ne gre zdaj rušiti dogovorov, katere so sklenili trij "SO se ršile in zaukazati nove volitve ter eventualno veči državnozborski klubi glede števila poslane vsak odložiti tudi glavno volitev ? stranke, ki imajo biti voljeni v važne odseke. Plenerj Ali je nje volja, z vso odločnostjo ustaviti daljne predlog je seveda obveljal pri gl nepostavnosti in izgrede pri tej volitvi ? D » 27. oktobra 1891 Politični pregled. Domače dežele. Kakor smo uže v zadnji številki omenili, začela se e poslanska zbornica dne 22. t. m. posvetovati o državnem proračunu. Debata o državnem proračunu vsled skrajšanega posvetovanja o njem ne bode letos prav dolga, ker ne bodo mnogo govorili poslanci iz treh velikih parla-mentarnih klubov, kar je dokazala splošna razprava in sploh seje, katere so bile do zdaj. Pri splošni razpravi so največ in skoro izključno govorili mladočeški poslanci. Iz jih govorov se da posneti, da je malo upanja, da se oni sporazumeli s sedanjo vlado. Povedali niso sicer nič novega, ne Soke ne Dyk, niti Vašatv, ampak po avljali so to, kar so nam povedali uže pri posvetovanju o prorač za tekoče leto večemu je bilo novo kar su povedali o dogodkih v Libercah so Nemci su »ovo napadali češke kmete ob cesarjevi navzočnosti j pa očitanj vladi kateri se mora zapisati na rovaš in da cesar v Pragi odgovarjal najprej v nemškem jeziku iu potem šele v češkem, dočim 80 bili cesarjevi odgo vori v Libercah izključno nemški. S tem so osolili torej zadnje svoje go Čehi Glede vnanje politike stoje Mlado še vedno na istem stališči, na katerem so stali ob zadnji proračunski debati, ter menijo, da bi bilo za našo državo v vsakem oziru bolje, ko namesto z Nemško. Ko se zvezala z Rusko bi se uaša država zvezala z Rusk j tako pravijo Mladočehi dpali bi velikanski troški za oboroževanj naše ojske katera mora biti pri sedanji politični konstelaciji ved pravli sebi niso taki , posebno govori ugajali pa še to vladi ne, razume se ker se je jodločneje protestovalo proti češko-nemšk.i spravi na vojno, samo ob njih , ali v bolje rečeno, proti Dunajskim dogovorom tako zelo pri srci. Pa tudi poslanci razni demon8trantivno iz zbornice ter se izprehajali po hodni kateri so vladi h strank so šli kih med govori mladočeških poslancev > odgovarjal celo pa jim ni nobeden Kako se bode razvozlal ta vozel, ne vemo zavozlan je pa vsakako do sile. Dne 23. t. m je stavil rusinski poslanec Romanczuk uujni predlog bi se pomnožilo število članov v odseku za volilno > da re- isovanji, ker so Poljak Pollakom ne diše nič ka] direktne vo potegnili ž njim. litve v kmečkih občinah, dočim bi bile Rusinom jako po volji, ter se med njimi podpisujejo v ta namen peticije. Potem je prešla zbornica, k dnevnemu redu, ter so se začela posvetovanja o posameznih točkah proračuna. Naslov „najviši dvor" vzprejel se je brez vsakega ugovora. Pri naslovu „državni zbor" oglasila sta se dr. Brzorad in dr. Fuss. Govorila sta oba dva o slabi akustiki zbornične dvorane in pa o pomankljivostih državuozbor-8keja opravilnika. Pritoževala sta se, da se ne ve, kaj se je zgodilo z večino interpelacij, peticij in resolucij ter da morala vlada vedno zbornici poročati, kaj se je ž njimi zgodilo. Dr. Brzorad pravi, da bi morali go- vori , ki sofgovorjeni v nenemškem jeziku, priti v istem jeziku, v katerem so bili govorjeni, v stenografski zapisnik, o čemur se pa dr. Fuss ni ujemal ž njim. Odgovarjal je tema dvema govornikoma ministerski predsednik groi Taaffe ter solil svoj odgovor z raznimi dovtipi. Glede akustike pritrdil je sicer, da ni posebno dobra povedal je tudi, da se je uže marsikaj poskusilo, da bi se odstranila ta napaka, kar se pa ni posrečilo. Ne pre-ostaje drugo, nego da se vedejo poslanci med govori mirno, potem bodo gotovo slišali ter razumeli, kar se govori. Glede 5 interpelacij, peticij in ucij pa edno skrbi vlada, da kolikor mogoče ustreza željam parlamenta preveč ter da se jej izročajo prekas precej odgovarjati na interpelacije da j ih pa Vlada ne more niti se izreči > kako bode uvaževala razne resolucije in peticije, ker je neogibno potrebno, da se vrše glede njih pozvedbe, za to je pa treba večkrat mnogo časa. Po njegovem mnenji se dalo v tem pogledu kaj doseči, cele zbornice odsek, ki ako bi se izvolil iz bil glede peticij in resolucij v dotiki z vlado ter bi skrbel, da bi jih vlada v roko dobila med zborničnim zasedanjem, ne pa konec njega kakor je bila do zdaj navada. Govorila sta še poslanca » Schlesinger in dr. Vašaty Prvi zahtevah da se č volijo sestavi Vašaty V81 ozborski odseki, kateri naj bodo tako da bodo ih zastopani poslanci vseh strank pa ponovil zahtevo naj se zapisujejo govori poslancev v stenografski zapisnik v tistem jeziku, v ka terem so govorjeni. Ce ne umeje predsed dotičnegfi ■ezika, izbere naj wi vornika namesto njega zaupnega moža, ki naj posluša go Ogrska Zaradi čekih žaljivih besed katere baje izrekel v ogrskem parlamentu minister pravosodja 36, da bi bile v njem zastopane tudi Szilagyi proti poslancu Horanszkyju, zahteval tormo od 24 na druge državnozbor8ke stranke in narodnosti, kajti čudno od ministra zadoščenj ter kmalu ;e 8lednj prišlo do dvoboja se mora vsakemu zdeti, da ni v tako važnem odseku Minister Szilagyi je uže dal svojo ostavko. Ker so pa niti enega n8kega poslanca, dasiravno živi v Av kundanti stvar poravnali ter se ni izvršil dvoboj, ostal striji nad 3 milijone Rusinov. Ta predlog, ki je bil vsa- je Szilagyi na svojem mestu. kakor prav umesten, podpirali so poslanci Bareuther, Herold in dr. Kajzel, ali dr. Plener se mu je upiral, češ, Za ogrskega primasa bode baje imenovan nadopat Martinsberški Vaszany. Ogrska vlada je baje odmaknila 344 svojo zahtevo, Samassa. da bil imenovan za primasa nadškof » 1 » Srbija Vnanje države. * Srbska bode odposlala svoje zaupnike v Monakovo, da se bodo pogajali zaradi trgovinske po-pogodbe z avstvijskimi zastopniki, ki so sedaj v Mona- kovem, z Italije se vrše pogajanja zaradi trgovinske pogodbe Rumunsko Rumunskému kralj ki te * • . 4 gost nemškega cesarja v Potsdamu, prirejen je bil jako » .t _ L r - . 1 V . * slovesen vzprejem 5 in se vrše razne slavnosti njemu na čast. Da ni potovanje kralj brez političnega pomena > sebi, . da Vender bil nemški cesar ga obiskal ruski car, nego razume se samo ob najbrže bolj zadovoljei pa rumuDski kralj. Bolgarija. — Bolgarsko sobranje se je spet sešlo. Knez Ferdinand je v prestolnem govoru konstatoval, da so odnošaji v kneževini povoljni, kajti povsod je zdaj mir. Leta 1892. bode v Plovdivu kmetijska in obrtna razstava. Začela se bode ob obletnici obeh zedinjenih Bolgarij dne 18. septembra in trajala do 12. novembra. . 1893. bodo napravili Bolgari enako razstavo v Ruščuku. Rusija Med Rusko in Angleško utegne priti r Ruska jako ino. Zdaj je do resnega nasprotstva v srednji Aziji, napreduje ter si osvaja pokrajino za pokraj » zasedla Pamirsko ozemlje. Nemška Poroča se, da bode prošt Jazdzewski imenovan za Poznanjsko-Grafenskega nadškofa. francoskem parlamentu so kle lapadali vlado in ministra za Francosko. likalni poslanci hudo \nanjo reči Ribota, ker ni odločno postopal proti italijanski vladi, ali vsaj zahteval zadoščenja zaradi napadov na francoske romarje v Rimu Liberalno časopisj ob j a vi j s slastjo izjave nekaterih klerikalnih francoskih poslancev, ki so javno izrekli, da niti ne mislijo na da bi se vrnila papežu posvetna oblast. to > rusko-francoski zvezi še vedno mnogo pišejo in ugibljejo. Vsaka stranka piše o njej, Kakor bolje ugaja njenim željam. Tako hoče „Pol. Corr." za gotovo vedeti tla ni skleněně nobene pogodbe med Rusko in Francosko ker ne mara Ruska za zveze. ? » Poućne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) peno smolo. Nabiranje to je v vsakem kraji drugačno Nepaulu pobiraj ljudj smolo z rastline tako, kakor pobirajo opij z maka. Smola ta je najčistejša, in zato najbolje povprašuje po njej in najdraže plačuje, zoveio jo n momia u i churrus". Ako se smola tudi dalje suš » ostane vender mehka. Duha je zelo hudega, a keda»- se ugreje, še bolj diši ustih peče in pogreni ali okus jej je vender kakor balzamov. Drugi se oblečejo v kož nate predpasnike, letajo po polji in otepavajo po ko in smola pri tem odpada, prime se kože. ki jo s kože postržejo, ni tako dobra in je manj nopljah Smola, vredna od one, ki jo z roko naberó Po drugih krajih ujejo konopljo, dokler cvete, potem jo suše ? da smola na rastlini ostane. Tako posušena smola se zove n gu Na trgu v Kalkuti je več potov videti, da prod njah". jajo posušeno kouopljo v zvezkih po 24 kosov. Vršički in cvetovi imajo največ smole, zato te dele posebe sušé in drago prodajajo. 253. 'f Božidar Vukovic. Tiskanje slovenskih in hrvat- skih knjig na Nemškem Prve slovenske in hr- vatske tiskarne v domovini * — i i i'1 ^ Ko 80 Turki osvojili Bosno in Hercegc i Z8elil se je vojvoda Božidar Vukovič, potomec Vuka despota 9 in nastanil se v Benetkah i je bil že njegov oča Jurij v zlato knjigo beneških plemičev uvrščen je zaměnil junaško sabljo z lovorovim vencem. Božidar Ustrojil je namreč z velikimi stroški tiskarno, v kateri je vse samo staroslověnsko knjige za svoj narod tiskal. Zato je pozval v svojo tiskarno Pahomija, črnogorskega meniha kateri se je bil bržkone pri gori omenjenem Makariji izučil tiskarstva. Ker je bilo takrat povsodi veliko pomankanje cer kvenih staroslovenskih knjig, postal je Božidar pravi do v kateri od brotnik svojega naroda s svojo tiskarno, 1519. do 1529. 1. množino cerkvenih knjig natisnil. Rekli bi, da ga je hrepenenje po domovini tako prevzelo, da se i torej že na stara leta, preselil s tiskarno jo 1529. svojo mesto Goraždje v Hercegovini, kjer je še nadalje tiskal knjige. No najbrže mu ni ugajalo pod turškim go spodstvom, ker ga 1536.1. zopet nahajamo v Benetkah kjer je nadaljeval svoje blagovito delo. Umrl je 1540. 1 Za Cetinjskimi tiskovinami gre prvo mesto knjigam tiskanim v BeneUah po velezaslužnem Božidaru Vuko v j viću 1 a mei njimi ima prvo mesto Vukovičev n Služebník (liturgiarion). Nnjega ima eden odtisek knjižnica hrvat skega vseučilišča v Zagrebu. Božidarov sin Viuko je na daljeval plemenito delo svojega očeta vil več staroslovenskih knjig, poslednjo 1561 kedaj je umrl. Po njegovi smrti je ležala njegova tiskarna na svetlo spra- 1. Ne vemo Konoplja v starem veku. Moška in ženska ko- zanemarjena, dokler ni 1566.1. slučajno prišel v Benetke tioplja. Smola na konoplji po toplih krajih. biranje smole in sušenje konoplje. Na Jakob s Kamene Reke v Črni Gori in začel z Vukovimi črkami iz novega knjige tiskati. Do nas je prišla ena Ker je človek v smoli konopni našel omamno moč » sama, uaunov> . —-------» ------- Logotet, je prišel po nekem naključji v sedanjo Rumunsko m .v. M t ti. An 1 1__::__ A namreč Časoslovec u Vnuk Božidarov, Dimitrij katera m« draži živce in sladi življenje, ni čudo j da jo goji z veliko skrbjo in še z večim trudom nabira stru in je v Trgovištu natisnil 1547 knjigo Apostol Vu kovićevo tiskarno v Benetkah je prevzel okoli 1568. Volitev v Istri. Danes se vrši v zapadni Istri Jeromin Zagurovič, kotorski vlastelin. Njegovih tiskovin volitev državnega poslanca. Iz Perič-Pfeiferjeve interpesta dve do nas prišli, namreč „Molitvenik" in „Služeb- lacije, katero prinašamo na drugem mestu, naj se pre-nik". O daljnji usodi Vukovičeve tiskarne ne vemo ničesar, pričajo naši čitatelji, kak boj za narodni obstanek bijejo (Dalje prihodnjič.) Razne reči. „Glasbena Matica" dobi izvrstno učiteljsko moč v osebi gosp. Ivana Bandisa, rodom Čeha, absolviranega konservatorista in koncerťsta na goslih. Razpis služeb okrožnih zdravnikov ua Kranjskem. Razpisi Kočevski so te le službe in sicer Reki v Železnikih v Šm • * arji pri Senožečah Ljubljan v v Loži v Bohi Bistrici, vsaka z letne plačo 800 gld in v Trebnjem in v Vipavi s plačo 700 gld., v Postojini v Radovljici s 600 gld. Stalno nameščeni zdravniki imajo razen plače tudi pravico do dveh starostnih doklad po 50 gld ki se vštejeta v plačo, in do pokojninskih in pre8krben8kih užitkov. Prošnj naj 86 predlože do 20 novembra t kranjskemu deželnemu odboru v katerih naj bode izkazana starost, upravičenje za izvrševanje zdravniške prakse v tostranskih deželah, avstrijsko državljanstvo, fizična sposobnost, dosedanje službovanje, neomadeževano življenje, znanje slovenskega ali kakega drugega slovanskega in nemškega jezika. Dne 25. t. m. je bil vmeščen pri sv. Florijanu v Ljubljani novi superior jezuvitov č. o. Jožef Liensberger. Dosedanji superior č. o. Maks Klinkowstrom je premeščen. — Družba sv. Mohora je začela razpošiljati svoje * I A J^l «If^ *" B. I ifc' Knjige za tekoče leto. Razpošiljatev knjig bode trajala knjige lavantinska kakih 8 tednov. Najprej dobi letos škofija, za njo Goriška, Krška, Tržaška, razni kraji, ter ' Ifc f' J » t / ■ •» IB'ff i |l MnuďL ~ ï ki jt r, i ' i i A HL na zadaje Ljubljanska škofija, ki ie pa bila lani e p^va. Vseh udov šteje družba 51.827. To je res veli-kansko število. Imenovanja. Avskultanta za Koroško g. Al. Žebré j ti Jagodic ter pravni praktikant gosp Fra so imenovapi trolor v Gori( lorja v Trstu. za av8kultante za Kranjsko. Poštni Rekar kon- Bazaj je imenovan za nadkontro Zaradi- živ:nske kuge v gobci in na parki jih, ne v Istri naši slovanski bratje, ter kakih nezakonitih, moralnih in brutalnih sredstev se poslužujejo njih na- sprotniki Italijani. Hvala Bogu, končni izid volitev volilnih mož je slovanski strank ugoden, kajti izvoljenih je 110 slovanski stranki in 105 italijanski stranki pripadajočih volilnih mož. Sodeč potem, da se niso dali slovanski možje pri zadnjih volitvah podkupati, čeravno se jim smelo. ponujalo za en gla 1000 gld nadejati se da bode da volj dr Laginja, kandidat slovenske stranke. Če se pa pomisli na postopanj ital j anske volilne komisije v Poreču pri ne zbor8kih in volilnih mož, Geslo Italijauov, moramo porabiti posebno pa tudi pri zadnjih državno- lovejših volitvah more se niti danes reči kaj gotovega katero so izdali pri tej volitvi je: Mi ter potrebiti vsako tudi ajpodlejše sredstvo, dale zmagamo ter zaprečimo izvolite dr La ginje. Nemško-liberalno glasilo. N. Fr. Pr. objavlja uže par dni zaporedoma vesti Tržaških italijanskih listov o napadih, ki se vrše od strani hrvaških kmetov o Poreš- * W Ir " «■ m "* 1 kem okraji, na meščane, ki dohajajo iz Poreča na deželo» in pa na pristaše italijanske stranke. Koliko je na tem resnice, nam ni znano, ali da bi bila ta poročila tudi gola resnica > se nam prav nič čudno ne zdelo. O gnilih pomarančah in limonah, o jajcih in kamenji, ki je letala na kmete in duhovščino, ki so prišli mirni vršit svojo državljansko dolžnost v mesto, pa ni N. Fr. P. nikdar hotela poročati. Mi obžalujemo vsako prenagljenost in neprevidnost, ali konstatujemo. da so se zadnje dui dogajale reči, da jih ne prenašala niti Jobova v Istri take » i potrpežljivost. Škofovske konferencije bodo na Dunaji meseca novembra pod predsedstvom kardinala grofa Scbonborna. Udeležili se jih Gradca, Ljubljat bodo kardinal Gruscha, knezoškofi iz > Celovca Vratislave ter škof.e iz B L in Poli — Vojaška imenovanja. Geceralui major vitez Schilhawsky-Bahnbruck, poveljnik 28. divizi,e v Ljubljani, je imenovan za podmaršala. Imenovani go dalje gene- še vedno razsaja po Kranjskem, prepovedalo je c. kr. rali konjištva ali feldcajgmajstri 19, podmaršalov, 27 ge namestništvo v Gradci uvažati s Kranjskega na Štajersko oralnih majorjev, 47 polkovnikov, 68 podpolkovnikov, govejo živino, drobnico in prašiče. Samo iz Kamniškega 105 majorjev, 140 stotnikov prve vrate in 135 druge in Radovljiškega okraja se tako blago sme izvažati na vráte' 29 ritmajstrov prve vrste in 45 druge vrste, 249 Štajersko. nadporočnikov ter 180 poročnikov. Na deželni kranjski vinarski, sadjarski in polje- Odborniki „Celjskega Sokola," katere je Celjski delski šoli v Grmu se bodo pričeli javni izpiti ane mestni urad tožil zaradi pritožbe na namestništvo v 31. t. m. Pristop k njim je vsakemu dovoljen. kateri so ra/.krili znane izgrede in škandale povodom Iz Nabrežine, kjer visi železnica proti Tržiču, lanske slavnosti in zahtevali, naj se mestnemu uradu spustilo se je 16 vagonov, ki so bili naloženi z lesom, odvzame policijska oblast, bili so včeraj obsojeni vsak s tako silo proti Tržiču, da so dospeli do Trziške postaje na štirideset gld., zaradi izreka, da niso imeli mestni organi v 17 minutah. En voz šel je s tira, ali to ni ustavilo ne sposobnosti ne volje skrbeti za mir. Sodnik ni do- ostalih voz, marveč vlekli so ga za seboj še dva kilo- pustil ponujenega dokazi resnice v pritožbi navedenih metra daleč. Druga nesreča se ni pripetila. dogodkov. Prijavili so pa ugovor proti tej razsodbi. 340 Znižanje razne tovorne voznine. O znižanji to Na Španjskem v pokrajinah Granada in Alme vorne voznine, katero je dovolilo c. kr. generalno rav- rija 80 bile minole dni velikanske povodnji. natelj8tvo avstrijskih državnih železnic za leto 1891. in razrušila več vasi. Voda ie ki je razglašeno v naredbenem listu c. kr. trgovinskega Nesreče. Osebni vlak iz Liona je skočil dna ministerstva za železnice in brodarstvo, naznanjamo to le: 27. t. m. s tira. Osem oseb je mrtvih, hudo ranjenih pa Za sadje, kakor je navajata točki 395 in 396 tarifnega nad dvajset. — Augleški pamik „Boston" je zadel ob ladijo. dela lĚ, znižala se je do preklica, toda najdalje^do konca „Charlowood", ki se je potopila. Utonilo je 16 oseb. decembra 1891, ako se oddaja v poljubni množini, tovorna cena lokalne tarife do postaje Ljubljana, državni kolodvor, iz Trzina od 11 kr. od 100 kg. na 8 kr., iz Domžal od 12 kr. na 10 kr. in iz Jarš-Mengiša od 14 Kr. na 11 kr. ; če se pa odda, oziroma če se plača voznine najmanj od 5000 kg. za voz, zniža se tovorna cena kalne tarife do postaje Ljubljana, državni kolodvor, iz Trzina od 10 kr. od 100 kg. na 6 kr., iz Domžal od U kr. na 8 kr., iz Jarš-Mei;giša od 13 kr. na 9 kr. in iz Kamnika od 16 kr. na 15 kr. Nakladanje in razkladanje morajo si stranke na svoje stroške priskrbeti. Zniža se potom kartiranja. Glavni dobitek bil od „Živnostenske r Praške jubilarne loterije a je I lačan banke v Pragi .i dne 20. oktobra iz- Srečka ser. 7859, št. 63 je bila od menialnične del- glavni niške družbe „Merkur" na Dunaji doposlana. Drugi dobitek srečka ser. 811, št. 43, v znesku 5000 gld. ali 4500 gld. v gotovim je zadelo 5 revnih obrtnikov v Ho sUmicu. Na vs^cega teh srečnih dobilcev pride 900 gld . Giontini trgovina s knjigami j m papirjem Največja zaloga slovenskih molitvenih knjig in sp isov za mladino in priprosto lj udstvo Imeniki se pošiljajo brezplačno. Zaloga vsakovrstnega papirja in pisnih potrebščin 9 kakor: pisarniškega, konceptnega in pismovnega papirja, zavitkov s firmo in brez nje, peres, tint, šolskih stvarij i. t. d. Dobro falagr*, nizke cene. • » Prodaja se Kdoi na debelo in na drobno. želi dobi cenik zastonj. ZALOGA goslij, kitar, citer, klavirjev (preigranih) strun in posamičnih sestavin. Šolske knjige za ljudske in v srednje šole 0) Telegram „Novicam". z Trst 30. okt. glasovi večine. ♦ Dr. Laginja je izvoljen fr* .. Budimpeštanske tržne cene z dne 28. oktobra 1891 Pšenica gld. 10 30 do 10 95, rž gli. 9 75 do 9.90, ječmen g d. 6.10 do 6 20, oves (novi) gld. 6.15 do 6.45. do 5.90. proso gld. 5,65- Kurzi na Dunajski borzi dne 29. oktobra Papirna renta ...........gld. 91 Srebrna „ ...........n 91 Zlata „ ..........„109 Mareijeva renta...... .... „101 Napoleondori (20 frankov)........„ 9 C. kr. cekini............n 5 Nemške marke..........57 oo. 35. 10. 40. 34. 59. 75. Jubilejske ustanove. Povodom praznovanja 401etnice Veličanstva cesar i a Frančiška J o ž e f a I. ustanovila je trgovska in obrtniška zbornica 8 ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Te ustanove se s tem za leto 1891 razpisujejo Prošnje naj se podpisani zbornici do 20. novembra dopošljejo, priloži naj se jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro-sitelj bil obrtnik ? da zdaj zaradi onemoglosti ne- more več delati in da je ubog. V Ljubljani dne 22. oktobra 1891. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Od p k Gustav Pire Tink in založba Blasnikovi nasledniki