Punto Ene! TRST - Trg G. Verdi 2 (galerija Tergesteo) od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 15.00 ob petkih od 8.30 do 12.30 Znanje, poštenost in stokovnost v korist Tvojemu domu in Tvoji poslovni dejavnosti Primorski dnevnik Št. 91 (20.719) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 19. APRILA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , POLITIKA - Neuspešna prva dva kroga predsedniških volitev Italija še brez predsednika Velika politična zmeda v Demokratski stranki DEŽELNE VOLITVE Kandidat desne sredine Renzo Tondo VOLITVE Gabrovec: Brez prisotnosti SSk ■ • I •■• «v* bi bili revnejši TRST - Igor Gabrovec ocenjuje, da bi bili slovenska manjšina in vsa deželna skupnost zelo obubožani brez navzočnosti Slovenske skupnosti v novoizvoljenem deželnem svetu, ki bo namesto dosedanjih 59 štel 49 članov in članic. Kandidat SSk v intervjuju pojasnjuje svoja gledanja na hudo krizo, ki jo preživlja italijanska politika, ter izraža bojazen, da bodo vsedržavna politična dogajanja pogojevala deželne volitve. Med uspehe svojega petletnega mandata 2008-2013 v deželnem parlamentu Gabrovec prišteva odpravo krivičnih hidrogeolo-ških omejitev na področju kmetijstva (posebno vinogradništva), med svoje neuspehe pa omenja zakonski predlog o zaščiti vina Prosecco DOC, ki ni bil odobren. Na 5. strani VOLITVE Waltritsch (DS) za večjo vlogo Gorice v deželi GORICA - Aleš Waltritsch, goriški kandidat Demokratske stranke za deželni svet, je na volilnih letakih zapisal, da je »Gori-čan, Slovenec in Evropejec«. Star je 49 let in vodi oglaševalsko podjetje. Bil je dva mandata v goriškem občinskem svetu, pet let pa v razširjenem odboru Trgovinske zbornice. Skozi leta je bil aktiven v večjem številu sredin, predvsem gospodarskih in slovenskih. Na goriški listi Demokratske stranke kandidira, ker verjamem v delo v prid naše skupnosti in našega ozemlja. Waltritsch je prepričan, da bi bila z zmago Debore Serracchiani in leve sredine Gorica bolj upoštevana na deželni ravni, potem ko jo je dosedanji predsednik Renzo Tondo pet let zapostavljal. Na 14. strani RIM - Po prvih dveh glasovanjih je Italija še brez novega predsednika republike. Francu Mariniju (na sliki), ki je bil na papirju skupni kandidat Demokratske stranke, desne sredine in Montijevega gibanja, na prvih volitvah ni uspelo dobiti dvotretjinske večine, v drugem krogu pa je glavnina volivcev desne in leve sredine oddala belo glasovnico. Situacija v teh pogojih zgleda brez izhoda, tako da je pričakovati, da tudi na današnjem tretjem glasovanju nihče od kandidatov ne bo prejel dvotretjinske večine. Za novega predsednika bo morda odločilno četrto glasovanje, ko je za izvolitev predsednika dovolj absolutna večina. Včerajšnji neuspeli glasovanji sta še bolj poglobili razhajanja in razkole v Demokratski stranki. Na 11. stranki DEŽELNA VLADA Več denarja za slovenske ustanove VIDEM - Deželna vlada je na zadnji seji v tej zakonodajni dobi razdelila državne prispevke slovenskim kulturnim ustanovam in institucijam. Vse slovenske primarne ustanove (skupaj jih je 21) bodo v tem letu dobile več denarja kot v lanskem letu, kar jim bo prišlo še kako prav za kritje proračunskih primanjkljajev, ki so nastali s prispevki za finančno leto 2012. Deželna vlada je potrdila svoj prvotni predlog, ki je doživel soglasje posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Na 9. strani TRST - Predsednik deželne uprave in ponovni kandidat desne sredine za predsednika Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo je v dopoldanskih urah na deželnem sedežu RAI v Trstu odgovarjal odgovarjal na vprašanja slovenskih medijev v deželi, popoldne pa se je udeležil volilnega shoda, ki ga je v Vidmu v njegovo podporo imel Silvio Berlusconi. Na 3. strani ZDA - Silovita eksplozija v tovarni v Teksasu Žrtev za zdaj od 5 do 15, vendar jih bo gotovo več Pogovor: ravnatelj SLORI Devan Jagodic Na 2. strani Prizadevanja Blažinove za dvojezično šolstvo Na 2. strani Rilkejeva pešpot: priziv na sodišče Na 4. strani Prof. Giorgio Conetti in oživljanje STO Na 8. strani Sto let Borisa Pahorja Na 10. strani Za čezmejno zdravstvo iščejo evropski denar Na 12. strani TEXAS CITY - Policija je potrdila, da je bilo v siloviti eksploziji v teksaški tovarni gnojil ubitih med pet in 15 ljudi, a bo število žrtev gotovo še naraslo. Mediji so najprej poročali celo o več deset žrtvah.Najmanj 160 je bilo ranjenih in se zdravijo v treh bližnjih bolnišnicah, je povedal predstavnik lokalne policije Patrick Swanton. Po njegovih besedah zaenkrat nič ne kaže na to, da ne bi šlo za nesrečo. Eksplozija je popolnoma uničila številne domove v majhnem mestu West. Na 11. strani Radio babe na Facebooku šepet ulice Montecchi / 18 9771124666007 2 Četrtek, 18. aprila 2013 ALPE-JADRAN / SLORI - Pogovor z ravnateljem Devanom Jagodicem pred današnjim občnim zborom Naša naloga spodbujanje strokovne razprave znotraj narodne skupnosti Pozitivna ocena opravljenega dela še posebej glede na težavne okoliščine, v katerih so delovali TRST - Sodelovanje pri številnih projektih, publicistična dejavnost in skrb za razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji je le nekaj dejavnosti, ki sodijo v repertoar Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI). Razvejano delovanje inštituta bo njegovo vodstvo predstavilo na drevišnjem občnem zboru v Narodnem domu, mi pa smo se o opravljenem delu ter načrtih v letu 2013 pogovarjali z ravnateljem inštituta Devanom Jagodicem. Kako bi ocenili opravljeno delo? Opravljeno delo bi ocenil pozitivno, predvsem glede na nelahke okoliščine, v katerih smo delovali. Lani smo vzporedno delali na 19 projektih, od katerih so se nekateri sicer nadaljevali iz prejšnjega leta. Zaradi finančnih rezov smo načrtno upočasnili nekatere projekte, ki jih izvajamo v naši režiji, vzporedno pa smo se posvetili iskanju alternativnih finančnih prilivov preko prijavljanja projektov na razne razpise oz. izvajanja raziskav po naročilu različnih javnih subjektov, od Dežele FJK do Pokrajin, občin in socialno-zdravstvenih okrajev. Nam lahko navedete najpomem-benejši projekt, za katerega menite, da je zaznamoval leto 2012? Omenil bi več projektov. Izpostavil bi na primer projekt Eduka, ki ga izvajamo v okviru Programa za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo. Gre za večplasten projekt, ki je namenjen promociji vrednot večjezičnosti in medkulturnega dialoga, zlasti med študenti in dijaki. Nadalje bi omenil trijezično publikacijo (v slovenščini, italijanščini in angleščini) o Slovencih v Italiji, ki se trenutno pripravlja in ki bo analizirala razvojne dinamike slovenske narodne skupnosti v Italiji od padca berlinskega zidu do danes. Pri pripravi publikacije sodeluje več strokovnjakov, njen izid pa je predviden za leto 2013. Izpostavil bi tudi sklop raziskav, ki spremljajo vprašanja slovenskega šolstva, jezika, identitete, mladih in društvene organiziranosti v longitudinalni perspektivi. Nenazadnje smo lani oktobra pripravili strokovne vsebine za prvo Deželno konferenco o slovenski jezikovni manjšini, takoj zatem pa pripravili zbornik aktov konference in ga posredovali Deželnemu svetu. No, ko ste že omenili mlade, bi vas vprašala, koliko mladih se je lani obrnilo na vas za pomoč pri podiplomskem izobraževanju? Naša kadrovska politika je že nekaj časa usmerjena v vključevanje mlajših sil. Na inštitutu smo v zadnjem obdobju pridobili kar nekaj novih sodelavcev. Vsako leto razpisujemo natečaj za diplomska in podiplomska dela, mladim pa nudimo podporo tudi pri pripravljanju diplomskih nalog in doktorskih disertacij. Še bolj kot pomlajevanje kadra pa bi izpostavil, da skušamo skrbeti za medgeneracijski prenos znanja med bolj izkušenimi in manj izkušenimi raziskovalci. Kakšne so vaše smernice za realizacijo ciljev v letu 2013? To leto bo zaznamovala bogata publicistična dejavnost. Iz Rima smo pred nedavnim prejeli spodbudne novice v zvezi s finančnimi sredstvi, kar nam daje upati, da bo letošnje delovanje potekalo v skladu z zastavljenimi cilji. V letu 2013 bodo potekale med drugim tudi priprave na 40-letnico ustanovitve inštituta, ki jo bomo obeležili leta 2014. Ob tej priložnosti načrtujemo nekaj javnih pobud, ki želijo spodbujati temeljit razmislek okrog odprtih vprašanj, povezanih s slovensko narodno skupnostjo v Italiji. K razpravi želimo seveda povabiti tudi druge manjšinske dejavnike. Kako je s prispevki javnih in zasebnih ustanov iz Italije in EU? Kar zadeva prispevke iz zaščitnega zakona, bi poudaril, da smo za leto 2012 prejeli skoraj četrtino nižjo dotacijo. Lansko leto so nam težave povzročale predvsem zamude pri izplačevanju teh prispevkov. Podobno se je dogajalo tudi z evropskimi projekti in raziskavami po naročilu. Plačila smo prejemali in še vedno prejemamo z veliko zamudo. Kljub temu pa bilanca kaže na dokaj stabilno stanje. Lani ste odprli tudi nov sedež. Kako se počutite v Ulici Beccaria? Tu se počutimo zelo dobro. Za selitev smo se odločili iz dveh temeljnih razlogov: po eni strani smo na ta način pridobili sodobnejše in bolj funkcionalne prostore, po drugi strani pa za nov sedež plačujemo nižjo najemnino, kar je v teh kriznih časih še kako dobrodošlo. Kje pa sicer vidite mesto slovenskega raziskovalnega dela v zamejstvu? Menim, da mora SLORI še naprej spodbujati strokovno razpravo znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji, po drugi strani pa se moramo tudi prilagajati novim izzivom in se uveljaviti kot aktivni člen znotraj vse bolj odprtega in brez- Devan Jagodic je zadovoljen z minulimi dosežki kroma mejnega prostora. V bodoče pa bo neizbežno nameniti primerno pozornost posodabljanju načinov in oblik prenosa raziskovalnih spoznanj v prakso. Ta tema na- mreč še vedno predstavlja šibko točko našega delovanja, saj se to pretakanje iz različnih razlogov žal prevečkrat ustavi. Sanela Čoralič Volitve Shod SSk v Ukvah UKVE - Na sredinem volilnem shodu stranke SSk v Ukvah je bilo veliko govora o rešitvah in predlogih za gospodarski in družbeni razvoj Kanalske doline. Tudi tam je glavna tematika gospodarska kriza, ki prizadane še posebno mlade, tako da so prisiljeni iskati delo daleč od lastnega doma. Osnova za preobrat je tudi v ovrednotenju jezikov vseh jezikovnih skupnosti, ki tam živijo. Pogoji so ugodni in veliko se lahko naredi, če vlada medsebojno spoštovanje in zaveda-njo o skupnem domu. Tak je bil povzetek včerajšnjega srečanja v Ukvah, kjer sta se kandidatinji SSk v okrožju Tolmeč Anna Wedam in Katja Dolhar srečali z občani. Spremljali sta ju deželna predsednica SSk Fulvia Premolin in pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek. Srečanja se je udeležil tudi župan Aleksander Oman. Domačinka Anna Wedam je poudarila potrebo, da se oblikuje taki šolski sistem, ki bi ovrednotil vse krajevne jezikovne skupnosti. Večjezična specifika je bogastvo in moč, ker odraža to kar je teritorij. Na tak način bo celotno območje bolj zanimivo tudi za evropske dimenzije, kjer bi se lahko našlo prepotrebna sredstva za prihodnji zagon. Katja Dolhar pa je povedala, da jo na Kanalsko dolino vežjo otroška leta, spregovorila pa je tudi o pomenu športno-turistične ponudbe, ki v Kanalski dolini še ni popolnoma izkoriščena. VIDEM - Poslanka Tamara Blažina o šolskih vprašanjih »Težave in stalna zavlačevanja postavljajo pod vprašaj obstoj dvojezične šole v Špetru« VIDEM - Poslanka Tamara Blažina se je v preteklih dneh ukvarjala posebno s problematiko šolstva in predvsem z vprašanji, ki zadevajo dvojezično šolstvo v videmski pokrajini. V zvezi s tem se je najprej srečala z deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame in preverila vzrok zavlačevanja pri uvajanju dvojezičnega šolstva v občini Tipana, za kar je Beltramejeva na decembrskem rimskem omizju omenjala neko peticijo občanov, ki naj bi se temu zoperstavljali. Blažinova je sicer zadevo podrobno preučila in izpostavila sogovornici dejstvo, da ni nobenih tehtnih razlogov za tako očitno nespoštovanje norme zaščitnega zakona, saj so se v tej smeri jasno izrekli tako starši kot sama občinska uprava Tipane. Katerakoli peticija, namišljena ali resnična, nima torej nobene pravne veljave in vsi se moramo sklicevati izključno na zakonske postopke. O tem je bilo govora tudi na srečanju, ki ga je poslanka imela z županom Eliom Berro, s katerim sta se med drugim tudi dogovorila o potrebi po ponovnem soočanju med upravama Tipane in Barda. To naj bi služilo za dogovor o dvojezični vzgojno izobraževalni ponudbi, ki bi lahko zaobjemala tako skupni vrtec kot tudi osnovno šolo. V tem smislu naj bi se čim prej sestali in določili skupni načrt, ki bi ga kasneje predstavili novi videmski pokrajinski upravi . Glede žgočih vprašanj dvojezičnega šolstva na vi-demskem se je poslanka Blažinova pogovorila tudi a pre-fektom Ivom Salemmejem. Poleg omenjenega vprašanja širitve šolske ponudbe, je bilo veliko govora o prostorskih težavah šole v Špetru, ki še vedno čaka na začetek postopka obnove. Sogovornika sta se strinjala, da je stanje že nevzdržno in da je potrebno v najkrajšem času sprožiti obnovitvena dela, saj bi v nasprotnem primeru postavili pod vprašaj sam obstoj šole. V tej zvezi bo potrebno zahtevati od špetrskega župana še bolj odločen nastop na vseh ravneh, da se nemudoma premakne zadevo z mrtve točke, predvsem glede pakta stabilnosti. Ob zaključku pogovora je poslanka Blažinova opozorila sogovornika tudi na zelo hudo stanje tednika Novi Matajur, ki že dalj ča- sa ne prejema državnih finančnih prispevkov, kar postavlja manjšinski tednik v vedno bolj nevzdržen položaj. Ob vseh problemih je poslanka Blažinova na omenjenih srečanjih prejela tudi nekaj spodbudnih zagotovil. Prefekt Salemme jo je seznanil s skorajšnjim odprtjem dvojezičnega okenca na čedajski občini, kar bo končno omogočilo možnost uporabe slovenskega jezika v odnosu do krajevnih javnih uprav. Ravnateljica Beltra-mejeva pa je ob pozitivni novici rahlo zvišane dotacije učnega organika za slovenske šole tudi zagotovila, da je končno pripravljen razpis za deželni urad za slovenske šole, predviden po 13. členu zaščitnega zakona in da se že sestavlja komisija za preverjanje kandidatov. To pomeni, da bo v kratkem objavljen natečaj za osebje tega organa, kar bo ne nazadnje rešilo dosedanjo nejasnost glede formalnega statusa zaposlenih na uradu. S tem naj bi se torej uredil tudi ta prepotreben segment slovenskega šolstva v Italiji, z željo seveda, da se bo natečaja udeležilo čim več primernih kandidatov. DEŽELNE VOLITVE - Srečanje s Stefanom Ukmarjem in Alešem Waltritschem SKGZ upa, da bo prevladala politika odprtosti in pozornosti do Slovencev TRST - Slovenska kandidata na listi Demokratske stranke, Aleš Wal-tritsch za Goriško in Stefano Ukmar za Tržaško, imata velike možnosti, da postaneta deželna svetnika. Potrebujeta široko podporo vseh in veliko osebnih preferenc, na podlagi katerih se bosta lahko uveljavila v okviru stranke, ki izraža kandidatko za predsednico Dežele Deboro Serracchiani. Takšno stališče je izšlo na srečanju, ki sta ga slovenska kandidata imela z vodstvom SKGZ. »Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo na deželnih volitvah v skladu z interesi svojih članic in celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji podpirala slovenske kandidate«, je poudaril predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič. Izrazil je željo in potrebo, da se bo uprava Dežele Furlanije Julijske krajine primerno spremenila in da bodo prevladale stranke in gibanja, ki imajo drugačno, bolj odprto vizijo glede bo- Stefano Ukmar (drugi z desne) in Aleš Waltritsch (tretji z desne) na srečanju s predstavniki SKGZ kroma dočnosti tega prostora. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je dosedanja deželna uprava povsem zanemarila speci-fiko, ki zadeva pozitiven odnos do slo- venske narodne skupnosti ter skoraj ničen odnos na mednarodnem scenariju. Ukmar in Waltritsch sta se strinjala z besedami predsednika Pavšiča in tudi sa- ma izpostavila povsem negativno politiko dosedanje deželne vlade do vseh bistvenih vprašanj, ki zadevajo razvoj in reševanje hudih gospodarskih težav v FJK. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 19. aprila 2013 3 DEŽELNE VOLITVE - Predsedniški kandidat desne sredine Renzo Tondo »Kljub krčenju finančnih virov ■ • ■ tv« smo bili pozorni do manjšine» TRST - Predsednik deželne uprave in ponovni kandidat desno sredinske koalicije za predsednika Renzo Tondo je imel včeraj intenziven dan, kajti iz Rima ga je prišel podpret vsedržavni voditelj LS Silvio Berlusconi. V jutranjih urah pa je na deželnem sedežu Rai v Trstu odgovarjal na vprašanja slovenskih medijev v deželi. Glede na uvodno vprašanje o tem, da je med Slovenci v deželi veliko kritik na račun deželne uprave, češ da do manjšine in njenih akutnih problemov ni pokazala zadostnega zanimanja, je Tondo takšne kritike zavrnil. Dežela je po njegovi oceni skušala biti konkretna, dejstvp pa je, da je zaradi zgodovine pri Slovencih ostala nezaupljivost do desnosredinskih uprav. Tondo ocenil, da se je uprava, neglede na kritike časopisov, vedno potrudila zagotoviti potrebna sredstva za slovenske ustanove. Letos tudi prvič predčasno v primerjavi s preteklostjo, je dejal Tondo, in tudi v višjih zneskih, ker so morali nadomestiti izgubo iz preteklosti. Poleg tega je dežela zagotovila tudi sredstva za evropske projekte Interreg, je dejal predsednik in poudaril ta doprinos v okoliščinah, ko je dežela doživela v petih letih milijardo evrov rezov finančnih virov. Torej kritika do uprave v tem pogledi ni dobrohotna, je ocenil Tondo. Kar zadeva gospodarske razmere je predsednik izrazil veliko zaskrbljenost zaradi njenih posledic v deželi, pri čemer je najbolj prizadeta Goriška oziroma Posočje, Na to najbolj vplivajo težave na Tržiškem, pove- zane z ladjedelništvom. Tu je Tondo omenil vlogo deželne finančne družbe Friulia, ki je mnogim podjetjem zagotovila pomoč. Ob tem se je dežela zavzela tudi za razvoj na območju Brd, ki imajo velik kmetijski in turistični potencial, je dejal Tondo. Ob tem je Tondo poudaril pomen zelo dobrih sosedskih odnosov s Slovenijo, pri čemer so zamenjave vlad sodelovanje nekoliko upočasnile. Z velikim zadovoljstvom je predsednik spomnil na srečanje treh predsednikov v Trstu. Bili so narejeni veliki koraki, je dejal in poudaril, da je treba sodelovanje na konkretni ravni spodbujati naprej na vseh področjih. Na vprašanje o problemih dvojezične šole v Špetru je Tondo odgovoril, da je deželna uprava za popravilo šole zagotovila sredstva. Dejal je, da šolo zelo dobro pozna, to je pravi nagelj v gumbnici za celotno deželno večkulturno stvarnost. Problem je po njegovem v dejstvu, da občina Špeter ne more začeti s popravili zaradi pakta stabilnosti, ki je ustavil finančna sredstva. Vsekakor je dežela pravkar posegla v Rimu, da doseže vsaj delen preklic pakta, kar bi sprostilo sredstva takov Špetrski kot tudi veliko drugih občinah, je dajal Tondo. Dodal je, da osebno spremlja zadevo in upa, da bo lahko v kratkem dal konkreten odgovor. Na očitek, da deželna v Reziji in Benečiji podpira (tudi finančno) skupine, ki so proti slovenski identiteti tistih krajev je Ton-do dejal, da skuša biti Dežela uravnotežena in mora pač poslušati vse glasove. Prostora Renzo Tondo, predsednik deželne uprave in predsedniški kandidat desne sredine na deželnih volitvah kroma je po njegovi oceni dovolj za vse. Kar zadeva tako imenovano »severno makroregijo« kot zamisel Severne lige, o kateri je tudi Tondo podpisal sporazum, je predsednik ocenil, da se je pretiravalo s polemiko, ko se je slika ob podpisu pojavila v časopisih. Dejal je, da se je pravkar vrnil z obiska v Munchnu, kjer je bil govor o severni alpski makroregiji. To mednarodno zamisel je podprla tudi Montijeva vlada. Tondo je dodal, da »prijatelji od Severne lige to inter- pretirajo po svoje«, on pa se zavzema za mednarodno alpsko makroregijo, ki naj obsega ves sistem Alp, vključno z Avstrijo in Slovenijo. Poleg tega pa dežela podpira prizadevanja za evroregijo, kot je bila zamišljena še pred leti. Tondo se je v tem okviru zavzel, če bo seveda izvoljen, za čimprejšnje srečanje s slovensko premierko Alenko Bratu-šek. Ob tem je Tondo spomnil na trenutek finančnih težav, ki ne pomagajo, vendar mora proces čezmejnega sodelovanja na vseh ravneh napredovati, kajti s prostim prehajanjem meja je postal naravna danost. Tondo se je v odgovorih dotaknil tudi energetskih vprašanj, ki so po njegovi oceni ključnega pomena. Gled uplinjeval-nika je spomnil, da se je zanj zavzela že Il-lyjeva deželna uprava, v kateri je bil sedanji tržaški župan Cosolini odbornik. Tudi sam je kot podjetnik ocenil, da je uplinje-valnik potreben, vendar je pozneje vzel na znanje, da mu skupnost tržaške pokrajine v celoti nasprotuje in je svoje mnenje spremenil. Vlada torej ne more vsiliti ničesar. Druga stvar so elektrovodi, ki jih je treba po njegovem uresničiti. Na očitek, da bi elek-trovod Videm-Okroglo izničil turistični potencial Nadiških dolin je Tondo odgovoril, da je glede tega zgled avstrijska Koroška, kjer cveti turizem, kljub elektrovodom, ki so nameščeni ob spoštovanju narave. Predsednik dežele je na očitek, da je dežela premalo naredila kar zadeva odnos do teritorija in kmetijstva na obrobnih območjih kot sta Benečija in Kras, odgovoril, da je to verjetno res. Vendar gre tudi tu za pomanjkanje sredstev, kajti na vseh področjih so pričakovanja od dežele večja od danih možnosti. Očitno so se sredstva krepko zmanjšala, kar se pozna. Vsekakor je Tondo poudaril, da je bil v svojem prvem mandatu prvi deželni predsednik, ki je financiral obnovo kraškega brega. Glede vinkulacij, ki ovirajo kmetijstvo pa je znano, da jih je velika večina evropskega in državnega izvora. D.U. supermercati & superstore 4 Četrtek, 18. aprila 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DEVIN-NABREŽINA - Napoved devinskega princa Carla Thurn und Taxisa Rilke: priziv na sodišče Devinski župan Kukanja izdal uredbo o odstranitvi pregrad z Rilkejeve poti, devinski princ pa je proti uredbi napovedal pritožbo na deželno upravno sodišče Princ bo moral pregrado na območju pri Kupčevih v Devinu odstraniti kroma O Rilkejevi pešpoti bo govor na sodišču. Devinski princ Carlo Thurn und Taxis je napovedal priziv na deželno upravno sodišče zoper uredbo, s katero mu je devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja ukazal, naj odstrani pregrade, s katerimi je zaprl dostop na tisto območje Ril-kejeve poti, ki je v prinčevi lasti. Kukanja je izdal uredbo v sredo. To je bilo tako rekoč dolžnostno dejanje. Župan je odgovoren za varnost na občinskem območju. Rilkejeva pešpot se nahaja na območju deželnega naravnega rezervata Devinskih sten. Vse poti in steze v naravnem rezervatu morajo biti dostopne javnosti. Zato jih ni mogoče zapreti. Kajti, kaj bi se zgodilo, če bi na tem gozdnatem območju zagorelo in bi bil dostop zaprt? Ali pa: kaj bi se zgodilo, ko bi se nekdo tam poškodoval in bi pregrada zaustavila ali zakasnila poseg reševalcev? Tako se je včeraj retorično vprašal Kukanja. Uredba poziva devinskega princa, naj v roku treh dni odstrani pregrade. Rok zapade jutri. Carlo Thurn und Taxis je včeraj ponovil, da je bil prisiljen zapreti dostop na Rilkejevo pešpot. Podjetju je poveril nalogo, naj preveri, ali je tisti del pešpoti, ki je v njegovi lasti (od avtokampa pri Se-sljanu do območja pri Kupčevih ob vhodu v Devin), varen. Po prvih pregledih ka- že, da naj bi na tem območju »neznanci« opravili nekatere povsem nezakonite posege. Kdo je to storil? Zakaj in kdaj? To so vprašanja, na katera bo devinski princ poiskal odgovor. Tudi na kazenskem sodiš- ču, če bo to potrebno, je sinoči napovedal. Pred kazensko ovadbo pa se bo devinski princ gotovo pritožil na deželno upravno sodišče. Odvetnici Tiziani Be-nussi je dal nalog, naj oceni županovo uredbo in naj vloži priziv na upravno sodišče. To naj bi odvetnica storila v začetku prihodnjega tedna, saj ima 60 dni časa za vložitev priziva. Odvetnica je vsekakor napovedala, da bo dal devinski princ odstraniti pregrade na Rilkejevi pešpoti v roku, ki ga predvideva županova uredba, to je najkasneje jutri. Ob tem pa je opozorila: »Princ mora odstraniti le pregrade, ne pa napise, ki opozarjajo na prepoved dostopa na zasebno lastnino. Ti napisi bodo ostali. Če bo kdo - kljub prepovedi - stopil na tujo lastnino, bo moral odgovarjati za to. Če pa se bo kdo med nahajanjem na lastnini devinskega princa poškodoval, bo za to odgovoren župan, ker je ukazal odstraniti pregrade. Vprašanje, kaj bo z Rilkejevo pešpotjo v prihodnosti, pa še ni bilo rešeno. Devinski princ je pripravljen prodati območje, ki je v njegovi lasti. Zahteva 500 tisoč evrov za vseh 30 hektarjev površine. Občina in Pokrajina Trst, ki je 30 let upravljala pešpot, nimata sredstev za odkup zemljišča. To bi - po mnenju župana Kukanje - lahko storila le Dežela Furlanija-Julijska krajina, saj sodi območje v deželni naravni rezervat. A na deželi vlada te dni brezvladje. Treba bo počakati na čas po volitvah, na novo deželno upravo. M.K. Gledališče Prešeren: koncert dveh glasbenih šol Glasbeno šolo Kočevje in Glasbeno matico povezujejo redni stiki in izmenjave. Glasbena šola Kočevje bo danes ob 18.uri z učenci Glasbene matice sooblikovala koncert v gledališču Prešeren v Boljuncu. Do sedaj so se srečanja odvijala v šolskih prostorih, pobratenje med občino Dolina in občino Kočevje pa je ponudilo lepo priložnost za praznik, ki bo zazvenel v slovesnem duhu, saj se bo kočevska šola predstavila z godalnim, pihalnim in simfoničnim orkestrom. Učenci Glasbene matice pa bodo poleg samostojnih točk sodelovali tudi z igranjem v orkestru gostujoče šole. Koncert se bo odvijal pod pokroviteljstvom občine Dolina. Vstop je prost. (ROP) V Rossettijevem gledališču Shakespeare v 90 minutah V veliki Rossettijevi dvorani se od danes zvečer do nedelje obeta veliko gledališke zabave, katere gonilna sila bo angleški bard William Shakespeare: komični par Zuzzuro in Gaspare bosta skupaj z Mauriziom Lombardijem v devetdesetih minutah nastopila v celovitem Shakespearovem opusu. Gre za parodijo Shakespearovih iger, ki jih vse igrajo le trije nastopajoči. Predstavo so avtorji Adam Long, Daniel Singer in Jess Winfield prvič predstavili leta 1987 na Edinburškem festivalu, čemur je sledilo devet let uspešnih ponovitev v londonskem Criterion Theatre. V Contradi akademija gojencev igralske šole Drevi bodo v Bobbiovem gledališču gojenci igralske šole Accademia Città di Trieste peti dveletni tečaj sklenili z uprizoritvijo Shakespearove tragedije Romeo in Julija. Mladi igralci Laura Antonini, Stefano Bartoli, Nathan Boch, Stefano Cutrupi, Matija Kralj, Agata Marchi, Valeria Meschnig, Federico Minca, Eros Emmanuil Papa-dakis, Giorgia Pavanello, Ylenia Pi-gnari in Aleksander Sovic bodo prav tako mladim protagonistom priljubljenega gledališkega dela nedvomno vdahnili svežino in predanost, je poudaril režiser Francesco Macedonio. O prvi svetovni vojni Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-julijski krajini prireja danes ob 17.30 v Skladišču idej na Korzu Cavour zasedanje o prvi svetovni vojni na Tržaškem. Sodelovala bosta Franco Ce-cotti in Fabio Todero. Muja sul mar Milje ob morju, med turizmom in traj-nostnim razvojem je naslov pobude, ki jo bodo predstavili danes ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Miljah. Niz prireditev bo trajal do 19. maja. Zaprti občinski izpostavi Tržaška občina obvešča, da bo občinska izpostava pri Sv. Jakobu zaprta od 22. do 26. aprila, tista pri Sv. Soboti pa od 22. do 30. aprila. Festival jadrnic Na tržaškem nabrežju bodo danes ob 11. uri odprli festival namenjen jadranju, pri katerem bodo s svojimi jadrnicami sodelovali številni svetovno znani proizvajalci. Festival bo trajal do nedelje. ZGONIK - Nobenega poviška davkov in tarif Imu nespremenjen Odobren proračun 2013 - V ponedeljek na prefekturi o carini na Proseški postaji Nobenih poviškov davkov in tarif občinskih storitev in uslug v zgoniški občini! Stopnja davka na nepremičnine Imu ostaja nespremenjena, podobno velja za vse druge občinske pristojbine in cene storitev. Tako je včeraj - na predlog občinske uprave -sklenil zgo-niški občinski svet. Odbor župana Mirka Sar-doča se je odločil za ohranitev lanskih obdavčitev, da ne bi v tem težkem kriznem obdobju še dodatno prizadel družine. Sklep je bil odobren z glasovi večinske liste Skupaj-Insie-me in svetnika Severne lige Gianfranca Me-lilla, medtem ko sta se svetnika Ljudstva svo-bode-UDC Denis Zigante in Piero Geremia vzdržala. Zigante je v svojem posegu ocenil ohranitev lanskih tarif kot »pozitivno dejstvo«. Obenem je menil, da bi »lahko storili več,« ni pa povedal, kaj in koliko ... Občinska skupščina je nato odobrila proračun 2013.Vreden je 3 milijone 379 tisoč evrov. Med tekočimi dohodki bo davek na nepremičnine Imu »prispeval« 630 tisoč evrov, davek na odpadke 355 tisoč evrov; tekoči prispevki Dežele znašajo 746 tisoč evrov, drugi prispevki Dežele pa 251 tisoč evrov. Upravni presežek bo znašal 154 tisoč evrov. Strošek za osebje bo znašal 804 tisoč evrov, to je 33,4 odstotka proračuna, kar je manj kot prejšnja leta. Javni vzgoji bo odštetih 146 tisoč evrov (6,1 odstotka), kulturi in športu 100 tisoč evrov (4,2 odstotka). Župan Sardoč je izrecno podčrtal, da bo občina namenila kar 13,3 odstotka sredstev za socialne službe (ali 319 tisoč evrov). Skupne investicije v javna dela bodo znašale 368 tisoč evrov: 125 tisoč evrov za tlakovanje cest, 50 tisoč evrov za javno razsvetljavo, 30 tisoč evrov za zbirna mesta za odpadke, 65 tisoč evrov za vzdrževanje premoženja, 21 tisoč za sedež civilne zaščite, 15 tisoč za prilagoditev naprav za ogrevanje in 62 tisoč za ostale po- Mirko Sardoč kroma sege (med katerimi so omenjeni načrtovanja, popravila zavarovanjih stavb, nakup opreme in vinkulirane vsote od prodaje nepremičnin). Proračun je bil odobren z glasovi levo-sredinske večine in svetnika Severne lige Me-lilla, medtem ko sta Zigante in Geremia glasovala proti. Občinska skupščina je nato soglasno sprejela sklep o sporazumu za upravljanje v združeni obliki tehničnega urada in skupnega urada za javna naročila med občinama Zgo-nik in Repentabor, ki ga je predstavil podžupan Rado Milič, medtem ko je odbornica Nadja Debenjak orisala tako imenovano »čezmej-no resolucijo« proti gradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Dokument so podprli vsi svetniki, razen predstavnikov Ljudstva svobode-UDC, ki sta glasovala proti. V svojem uvodnem poročilu je župan Sar-doč omenil vprašanje odhoda carine s Proseške postaje. Občina se je zavzela za ohranitev carinske službe, posegla je pri tržaški prefekturi in poseg je imel pozitiven učinek: v ponedeljek bo na prefekturi srečanje, na katerega je pre-fektinja Francesca Adelaide Garuzi povabila predstavnike občine, carine in obeh prizadetih podjetij Interland in Fratelli Prioglio. M.K. Marko Pisani kroma REPENTABOR - Resolucija »Ne!« podzemski železnici na Krasu Repentabr-ska občina noče nove podzemske železniške proge Nabrežina-Diva-ča. Na torkovi seji je občinski svet odobril dokument, v katerem je obsodil nameravano gradnjo železniške trase, ki naj bi stekla tudi po občinskem ozemlju, in sicer pod zemljo. V tako imenovani »čezmejni resoluciji,« ki so jo odobrile že številne druge prizadete občine, je izražena »zaskrbljenost zaradi nedemokratičnega načina sprejetja te odločitve, ki škodi prizadetim prebivalcem in se ne meni za njihove zakonite sklepe.« Odločitev je bila sprejeta brez gospodarsko-fi-nančnega načrta, ki bi resno izpričal razmerje med stroški za gradnjo infrastrukture (kaže milijardo evrov) in prihrankom časa potovanja vlakov na tem odseku (približno 4 minute). Taka odločitev je v obdobju izredno hude in trajne gospodarske krize še toliko bolj nesprejemljiva. Gradnja podzemske železnice za prevoz blaga je zato povsem neupravičena. Razvoj železniškega prometa ostaja glavna alternativa prekomernemu porastu števila tovornjakov v cestnem prometu, nova trasa pa sploh ni potrebna. V dokumentu je prelagana druga rešitev: čim prej naj se s soglasjem krajevnih uprav in prizadetega prebivalstva pripravi resen in finančno sprejemljiv načrt za posodobitev obstoječe železniške proge. V razpravi so številni svetniki opozorili na nesmiselnost podzemske železniške proge. Projekt je zelo drag in predstavlja neznanko, saj je kraško podzemlje neraziskano, gradnja bi lahko imela nepredvidljive posledice, predvsem za podtalnice. Posegel je tudi svetnik Ljudstva svobode Dorjan Gomizelj, in sicer s svetopisemsko prispodobo: »Ta projekt je Krstnikova glava na krožniku.« Čezmejno resolucijo so podprli vsi svetniki, razen Gomizlja, ki se je vzdržal. M.K. / TRST Četrtek, 18. aprila 2013 5 VOLITVE - Pogovor s kandidatom Igorjem Gabrovcem »Brez SSk v deželnem svetu bi bila obubožana vsa manjšina« Igor Gabrovec je vstopil v volilno kampanjo z eno prednostjo in z eno oviro. Za kandidata Slovenske skupnosti pomeni nedvomno prednost petletna dejavnost v deželnem svetu, kjer si je nabral veliko izkušenj in gradil tudi volilni konsenz. Njemu v korist pa gotovo ne igra dejstvo, da ga del javnosti hočeš nočeš doživlja kot poklicnega politika, kar v sedanjih razmerah ni ravno kompliment, prej nasprotno. Najbrž tudi zaradi tega je Ga-brovec, ki je za kampanjo najel avto-dom, vseskozi izpostavljal potrebo po radikalni prenovi politike. To je vaša druga deželna volilna kampanja, v čem se je razlikovala od prve? Ta volilna kampanja je po petih letih popolnoma različna, zelo različna tudi od kampanje za nedavne parlamentarne volitve. Pričakovati je bilo vroče in polemično soočenje, v resnici pa imamo skoraj vtis, da se ni zgodilo nič. Politična dogajanja na državni ravni so zasenčila vse ostalo. Zakaj takšna kampanja, čeprav ima Dežela zelo velike pristojnosti? Gotovo je vse skupaj pod vtisom velike krize, ki ni samo gospodarska, ampak tudi družbena in navsezadnje politična. Politika in politiki so na državni ravni izgubili verodostojnost, deželno politiko pa že nekaj časa pogojuje škandal o stroških svetniških 41-letni Igor Gabrovec je bil v deželni svet prvič izvoljen pred petimi leti kot neodvisen na listi Slovenske skupnosti skupin. V javnosti se je ustvarilo negativno razpoloženje do politike. Prišli smo do tega, da se je marsikateri politik celo sramoval prihajati med ljudi. Vi ste se kdaj sramovali, da ste politik? Ne, ker verjamem v pošteno politiko, drugače se z njo ne bi ukvarjal. Med svojim mandatom sem bil v stalnem stiku z ljudmi, moje delo je bilo vseskozi pred očmi in kritično presojo javnosti. Zato sem zadnje dneve kampanje namenil prav ljudem, ustanovam in institucijam, s katerimi sem delal pet let. Z njimi sem podal obračun opravljenega dela in, zelo skromno, jih tudi prosil odpuščanja zaradi morebitnih napak in neuspehov. Politika bo pridobila na verodostojnosti, ko bo prva dala zgled, kar se doslej žal ni dogajalo... Prav imate. Javnost pa mora ve- deti, da sem bil med predlagatelji znižanja plač in raznih finančnih dodatkov deželnih svetnikov in odbornikov. Zavzemal sem se tudi za drastično omejitev finančne razpoložljivosti svetniških skupin in predsedstva deželne vlade. Kaj štejete kot vaš neuspeh? Veliko truda in napora sem vložil za zaščito in ovrednotenje kmetijstva, posebno vinogradništva v sklopu zaščite vina Prosecco DOC. Ta zakon mi žal ni uspelo spraviti pod streho, a predstavlja odlično startno izhodišče v novem mandatu, seveda če bom znova izvoljen. Kaj pa uspeh? Zelo sem zadovoljen, da mi je uspelo odpraviti krivične hidrogeološke vinkulacije, ki so posebno na Krasu, a tudi drugod, tako močno bremenile kmetijstvo. Zakaj ste izbrali kot volilno geslo Drevesa se svojih korenin zavedo? Drevesa nas predstavljajo v povezavi z drugimi, saj vemo, da niso nikdar osamljena in rastejo v gozdu skupaj z ostalimi drevesi. Drevesa poganjajo korenine v zemlji in mi v tej zemlji imamo korenine že poldrugo tisočletje. Drevesa se rodijo, rastejo in umirajo ter se nato na novo rodijo, tako kot ljudje. In kaj imajo drevesa in zakonitosti narave skupnega s politiko? Tudi politika bi morala slediti zakonitostim narave. V tej kampanji sem večkrat citiral novega papeža Frančiška, ki je z nekaterimi simbolnimi dejanji odvzel Cerkvi faraonski blešč, ki jo je preveval v zadnjih desetletjih. Tudi politika potrebuje frančiškanskega duha, več skromnosti in več poslušanja. Ste slišati še kar optimist. Od kod ta vaš optimizem? Ko smo lani domačini po desetih letih znova zmagali v devinsko-nabre-žinski občini, sem si rekel, da ni druge izbire kot ta, da zmagamo tudi na deželnih volitvah. Leto prej smo zmagali v tržaški občini in pokrajini in ne vidim, zakaj ne bi zmagala tudi Debora Ser-racchiani. Zakaj bi morali po vašem ljudje glasovati za Slovensko skupnost? Za ohranitev slovenske prisotnosti v deželnem svetu, ki bi bil brez zastopstva SSk močno obubožan. Brez SSk bi bili obubožani tudi slovenska manjšina in celotna deželna stvarnost. Zakaj pa preferenca Igorju Ga-brovcu? Zato da nadaljujem to, kar sem delal zadnjih pet let. Nekatere stvari smo rešili, druge še čakajo na rešitev. Kar se mene tiče, mislim, da je petletni mandat premalo, da se človek izkaže, zato prosim ljudi, da mi potrdijo zaupanje in da zaključim delo, ki sem ga začel skupaj s Slovensko skupnostjo. S.T. VOLITVE - Veliko ljudi na shodu vodje Gibanja 5 zvezd »Boj« na morju (brez žrtev) med Grillom in Bandellijem Beppe Grillo je včeraj pod večer po pričakovanju napolnil Borzni trg in se v svojem običajnem polemičnem slogu spravil predvsem na Demokratsko stranko zaradi rimskih dogajanj z novim predsednikom republike. Predstavnike DS je vsekakor spet pozval, naj podprejo kandidaturo profesorja Stefana Ro-dotaja, kar bi lahko olajšalo vladno zavezništvo med Gibanjem 5 zvezd in levo sredino. Grillo je govoril predvsem o državnih zadevah, zelo malo o deželnih vprašanjih, za kar si je prislužil polemični očitek De- tako lahko ogledal zapuščeno staro pristanišče. bore Serracchiani, da njegovo gibanje dejansko Na morju pred Velikim trgom sta Grilla pričakala želi potrditev Renza Tonda. gumenjaka gibanja Un'altra Regione (Druga de- Grillo je v spremstvu nekaterih somišljeni- žela) »kapitana« Franca Bandellija. Njegov gu-kov iz Gradeža priplul na pomol San Carlo (Au- menjak je nekaj časa zasledoval Grillovo jadrni-dace) kar z jadrnico (foto Kroma).Z morja si je co (bivši komik je bil ves čas v kabini), na kar so Bandellijevi pristaši razobesili nekaj transparentov. Na enem je pisalo (foto Kroma) »Cicio, no xe per bar-ca« (Čič ni za barko), kar naj bi pomenilo, da Grillo ni primeren oziroma vešč jadranja. Zasledovanje za potrebe novinarjev in fotografov je trajalo le nekaj minut. Bandelli se je z gumenjakom vrnil na nabrežje, Grillo (njegovo jadrnico je spremljalo več plovil) pa se je izkrcal na slavnem mestnem pomolu. GABROVEC IN UKMAR Vodstvo SDGZ opozorilo kandidata leve sredine na težave gospodarstva Slovensko deželno gospodarsko združenje je gostilo na svojem sedežu v Trstu slovenska kandidata na bližnjih deželnih volitvah Stefana Ukmar-ja in Igorja Gabrovca. Do obeh srečanj je prišlo na pobudo kandidatov leve sredine, ki sta izrazila željo, da bi se soočila z združenjem, ki je kot osrednja krovna organizacija slovenskih podjetnikov v Italiji nosilec interesov malega podjetništva v deželi FJK. Predstavniki SDGZ, začenši s predsednikom Nikom Tenzejem, so kandidatoma orisali delovanje in strukturo Združenja in povezanih podjetij ter težave s katerimi se spopadajo njeni člani v tem težkem trenutku. Kandidatoma so nakazali tudi nekaj možnih potez, ki bi jih lahko deželna uprava udejanjila ter s tem pripomogla k hitrejšem izhodu iz krize (od plačilne discipline, do olajšanja kreditiranja podjetij in drugih možnih ukrepov, ki so v dometu dežele, tudi preko svojih povezanih struktur kot so npr. Mediocredito ipd.). Poudarek je bil tudi na evropskih projektih in priložnostih, ki jih mora naša dežela in gospodarstveniki izkoristiti ob skorajšnjem vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo. Govora je bilo tudi o viziji razvoja glavnega mesta dežele ter ključnih problematik kot so pristanišče, prostocarinske cone, uplinjevalnik ter pomanjkanje prometnih zvez in infrastrukture, ki postavljajo Trst na obrobje, čeprav se nahaja v centru Evrope. Sogovorniki so se strinjali, da je v tem trenutku nobena izbira najslabša izbira, saj sta v teh težkih časih negibnost in neodločenost, tudi in predvsem o pomembnih tematikah, pogubni. Predsednik sekcije trgovcev Ervin Mezgec se je dotaknil delikatnega problema velikih trgovskih centrov, ki z ene strani prinašajo nova delovna mesta, na drugi strani pa ubijajo malo trgovino v centrih mesta in okoliških vaseh, posledica tega je tudi opustošenje mestnih središč. Oba kandidata sta se obvezala, da bosta v tematikah, ki zadevajo gospodarstvo, v stalnem stiku z vodstvom in uradi SDGZ ter bosta skušala z organizacijo čim bolje sodelovati, ne glede na to, kakšen bo volilni izid in če bosta v zmagovalni koaliciji ali v opoziciji. Volitve Protest pristašev SKP Kakšna pravna država nekaj, to je naslov pobudi, ki jo bo Stranka komunistične prenove izvedla danes ob 11.30 na Velikem trgu pred prefekturo. Navzoč bo tudi strankin vsedržavni tajnik Paolo Ferrero. Komunistična prenova še enkrat obsoja togost upravne birokracije, ki je povzročila izločitev Levice, ki je bila odkrito antika-pitalistična in proti liberalizmu. Zaključni shod UDC Stranka UDC, ki podpira kandidaturo Ren-za Tonda, bo svojo volilno kampanjo zaključila danes ob 18. uri v volilnem »gazebu« med Ulicama Dante in San Nicolo. Močnik o Narodnem domu pri Sv. Ivanu Kandidat Slovenske skupnosti za deželni svet Peter Močnik se je srečal s funkcionarji, ki na Deželi sledijo obnovi Narodnega Doma pri Sv. Ivanu, ki že predolgo čaka, da postane uporaben za namene, ki sta jih določili krovni organizaciji na podlagi zaščitnega zakona. Funkcionarji so Močniku obljubili, da bi moralo biti letos načrtovanje zaključeno, nakar bo treba pridobiti sredstva in razpisati delo. Zadevi bo treba pozorno slediti v upanju, da se ne postavijo nove zapreke, meni kandidat SSk. Ukmar (DS) o količnikih davka na zemljišča Stefano Ukmar, ki je sinoči nastopil na volilnem srečanju v osmici pri Žigonu v Zgoni-ku, pojasnjuje vprašanje davka IMU na zazidljiva zemljišča v tržaški občini. Slovenski kandidat Demokratske stranke si je prizadeval in dosegel znižanje (in ne ukinitev, kot smo pomotoma zapisali v včerajšnjem intervjuju) količnika IMU od 9,7 na 7,6 promilov. 6 Petek, 19. aprila 2013 TRST KRUT - Velikonočni izlet v Rim in Lacij Večno mesto vsakokrat očara svoje obiskovalce Zadnjega petka v mesecu marcu je skupina, ki se je prijavila na Kru.tov velikonočni izlet, odpeljala iz Trsta proti Laciju v pričakovanju, da bo južneje naletela na manj deževno in hladno vreme. A temni oblaki so jim sledili in skupino na velikonočno nedeljo dodobra namočili. Tega dne je bilo na programu potepanje po Ciociariji, hriboviti in slikoviti pokrajini, ki se razteza jugovzhodno od Rima. Zanimiva mesteca, zgrajena na vrhu gričev, kot so Alatri in Ve-roli ter Boville Ernica s srednjeveško zasnovo in lepo ohranjenimi obzidji ter vhodnimi vrati, kamnito tlakovanimi dostopi in uličicami, so tu- di premočena in ovita v meglice prevzela obiskovalce. Obiskali so tudi opatijo Casamari z veličastno cerkvijo, oratorijem in vrtovi, kjer med golimi kamnitimi zidovi domujeta tišina in samota. Skupina si je v štirih dneh ogledala še vilo Adriano in s panoramsko vožnjo dobila preblisk nad starorimskimi zgradbami in spomeniki, obiskala baziliko sv. Petra in se sprehodila preko najznamenitejših ulic in trgov. Udeleženci so si bili edini, da Rim obiskovalcu ob vsakem srečanju nudi nove občutke in ga očara z atmosfero, ki je lastna samo temu dobesedno večnemu mestu. SMRT - Danes pogreb Vinka Ferfolje Dober veter, dragi Vinko! »Ho, kako je kaj?«, je globoko za-donel nekoliko hripav Vinkov glas v pozdrav komurkoli je vstopil k Čupi; Vinka sicer prvi trenutek ni bilo na spregled, ker je imel, kot vedno, polne roke dela, je pa že s samim nasmehom, ki ga je bilo zaznati v njegovem pozdravu, dal pri-šlecu občutek, da je zopet doma, na varnem. Tistega močnega in topline polnega pozdrava žal ne bomo slišali več; Vinku je sreča med skorajda routinskim zdravniškim posegom obrnila hrbet in ga prepustila nemilosti usode. Njegov glas in nasmejane oči pa nas bodo še naprej spremljale, kadarkoli bomo v Sesljanu, ker je Vinku Ferfolji, ki je bil dolga leta zadolžen pri Čupi za sedež in pomole, uspelo iz te obveze narediti mnogo več: Čupo je spremenil v varen domač pristan. To mu je uspelo, ker je dejansko do najmanjše potankosti vedno preverjal varnost vsake posamične zanke, da privezov in pomolov sploh ne omenjamo. Nad Tržaškim zalivom se je lahko znesla še tako orkanska burja in silovita nevihta, pa vendar kdor je imel barko pir-vezano v Sesljanu, je vedel, da bo Vinko, čim bodo razmere to dovoljevale, preveril trdnost privezov, pa tudi ponudil zavetišče po-morcem, ki bodo za to prosili; kajti zahtevnost morja, ki zlahka preseže v neizprosnost, naredi iz vsakega tujca dobrega znanca, če ne celo prijatelja. In to je bil verjetno ključni nauk, ki ga je Vinko na skoraj neopazen način vcepil prav vsakomur, ki je imel srečo, da ga je spoznal. Z nasveti ni skoparil kot tudi z orodjem ne, ko je bilo treba popraviti katerokoli okvaro, in to ne samo na morju, ampak tudi v domačem Sesljanu. Če je pri tem koga izučil, da si bo naslednjič sam znal pomagati, mu je bilo to v veliko veselje, s katerim pa se ni nikoli ponašal. To, da je iz marsikaterega jadralca naredil pokončnega pomorca, si je Vinko priznal le z napol skritim nasmehom. Zadoščenja v očeh pa ni mogel prikriti, ko je tekla beseda o uspehih sina Adriana ali o vnukih Ivanu in Martini. Neutrudljivi delavec je svoji ženi Marčeli do zadnjih dni prigovarjal, naj si le prihrani energije in časa za oddih, da bi uživala ob vnukih. Za sesljansko morje pa mu je tokrat le zmanjkalo energije in Vinko, ki je rad od-plul na kržarjenje s prijatelji, se je na poslednjo plovbo v najbolj skrivnostno morje odpravil sam. Dober veter, Vinko! Prijatelji pri Čupi Včeraj danes Danes, PETEK, 19. aprila 2013 LEON Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.45 - Luna vzide ob 13.06 in zatone ob 2.38 Jutri, SOBOTA, 20. aprila 2013 NEŽA VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,5 stopinje C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 67-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj C. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino [13 Lekarne Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. aprila 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. AMBASCIATORI - 16.15, 20.00 »Pas-sione sinistra«; 17.50, 21.30 »Oblivion«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Nella casa«. CINECITY - 16.20, 18.50, 21.20, 22.15 »Attacco al potere«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Scary Movie«; 16.30, 20.00, 22.15 »Razza bastarda«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Passione sinistra; 16.40 »I Croods«; 16.40, 21.50 »Due agenti molto speciali«; 19.00 »Come un tuono«; 16.15, 18.50, 19.45, 21.30 »Oblivion«. FELLINI - 16.45 »Le avventure di Tad-deo l'esploratore«; 18.45, 21.00 »Co-me un tuono«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Attacco al potere«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Razza bastarda«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 20.15 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«; 18.15, 22.10 »Benvenuto presidente«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 20.30, 21.15, 22.15 »Scary Movie«; 19.05, 23.10 »G.I. Joe 2«; 21.20 »Hyde Park na reki Hudson«; 15.05, 17.00 »Kru-dovi«; 20.20, 22.50 »Padec olimpa«; 15.35, 18.10, 20.45, 23.15 »Pozaba«; 15.30, 18.00 »Srečen za umret«; 16.50, 18.50 »Zambezia«; 15.20, 17.15 »Zambezia 3D«; 18.05, 19.00, 20.05, 23.10 »Zavetje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 22.15 »Oblivion«; Dvorana 2: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Hitchcock«; Dvo- rana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scary Movie«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »I Croods«; 18.30, 20.20, 22.15 »Ci vediamo domani«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.00 »Scary Movie«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Oblivion«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »At-tacco al potere«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.10 »Passione sinistra«; 17.30, 19.50 »Un giorno devi andare«; Dvorana 5: 22.10 »Hitchcock«. Sari in Alexu se je pridružila mala zvezdica Tya Z njimi se veselimo in vso srečo jim želimo presrečni nonoti, bisnonoti, stric in teta Čestitke S Izleti 50-LETNIKI POZOR, POZOR! 1. junija ste vabljeni na izlet v neznano. Informacije in vpis (do 30. aprila): Ren-zo Tavčar 338-3916147 ali 040327135. POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela). SEKCIJA OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI: v nedeljo, 21. aprila, z odhodom ob 9. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah »Po poteh spomina« - ogled muzeja v Lipi, vasici na Hrvaškem, ki so jo nacifašisti 30. aprila 1944 požgali in umorili 269 prebivalcev. Popoldan posvečen odkrivanju Istre. Vpisovanje od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure v Knjižnici P. Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Tel.: 040-213945. IZLET Z MUZEJSKIM VLAKOM - Združenja staršev Openskega ravnateljstva organizirajo v soboto, 4. maja, celodnevni izlet s parno lokomotivo po Bohinjski progi do Bleda s kosilom in animacijo (projekt Welfare Dežele FJK). Kdor bi si želel na izlet lahko pokliče na tel. št. 347-0473606 (Tamara) in 349-3595560 (Roberta). Ugodna cena. Še nekaj prostih mest! Kolo življenja se vrti, dragi župan, zdaj nono si postal ti. Za to je mala TYA poskrbela. Naj bo deklica zdrava, srečna in vesela! Vsi na Občini Zgonik. SI Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it). NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo popoldanske govorilne ure za starše danes, 19. aprila, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. Vabljeni vsi starši. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2013/14. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol, Nabre-žina Kamnolomi 25, najkasneje do srede, 15. maja, do 17. ure. Podrobnejše informacije na tel. št. 0402017375 (Urad za šolstvo). danes, 19. aprila, ob 20.30 v Klubskem prostoru SSG 0 Mali oglasi BOX za avto dajem v najem v Šked-nju, Ul. Soncini 78: 17 kvadratnih metrov, opremljen z vodo in elektriko; 130,00 evrov mesečno. Tel. št.: 347-7334719. DAJEM V NAJEM komaj prenovljeno malo stanovanje na Kozini. Za informacije: 392-2225821. IZKUŠENA GOSPA išče delo. Nudi pomoč pri negi starejših oseb in gospodinjstvu. Poklicati po 14. uri na tel. št. 338-749701. PODARIMO mlade mucke. Pokličite ob popoldanskih urah tel. št.: 040213996. POLETNE GUME znamke yokohama, 205-45 R16 in platišča iz aluminija, znamke OZ racing, prodam. Tel. 3482693442. PRODAM avto seat ibiza, po zelo ugodni ceni. Tel. 040-44631. PRODAM izvrstno domače ekstrade-viško oljčno olje iz dolinskega Brega. Tel. 339-1539753. STANOVANJE veliko 85 kv.m, delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040220729. ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m, primerno za sečnjo drvi in pašnik, v bližini Zgo-nika, dostopno po gozdni cesti, prodam za 6.000 evrov. Tel. 3402857674. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 21. aprila. Tel. 040-229439 [d Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Tel. št.: 040-228511. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. 040-291498. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni. Tel. št.: 040229270. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel. št.: 335-6045771 V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta spomladanska osmica. Tel. 3467590953. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Ži-gon. Tel. št.: 040-229198. / TRST Četrtek, 18. aprila 2013 7 Zadruga Naš Kras vabi na odprtje fotografske razstave Branka Lenarta "KRKMCB - Uuu.h o avtorjevih delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan glasbeni intermezzo Trio AP Group: Andrej Piijevec - bass, Davide Tomasetig - kitara, Franko Reja - kitara danes, 19. aprila ob 20. uri v Kraški hisi v Repnu |jDokrovite|jhre¡^^ Ü3 Obvestila PIKAPOLONICA: ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 1. julija do 6. septembra. Informacije na www.melanie-klein.org. CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na prvi trening za prireditev ob 10. obletnici društva, ki bo danes, 19. aprila, od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu Majence, da prinesejo na županstvo vzorce (7 steklenic »bordolese«) najkasneje do ponedeljka, 29. aprila. Za občinsko razstavo oljčnega olja, pa se vzorce olja (1 steklenica 500 ml in 1 250 ml) izroči najkasneje do danes, 19. aprila. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse članice, člane in simpatizerje na redni letni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v Saležu danes, 19. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Večer bosta popestrila MoPZ Rdeča zvezda in MePZ Rdeča zvezda. Ob tej priliki bo mogoče poravnati članarino za letošnje leto. Za zaključek bo tako kot običajno družabno srečanje članov društva ob pogostitvi. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi danes, 19. aprila, na redni občni zbor na sedežu, Ul. Mazzini 46, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju. Loterija 18. aprila 2013 Bari SS 4D 1S 16 81 Cagliari S 90 13 84 S9 Firence B4 83 S4 8 19 Genova 61 24 73 90 83 Milan 46 S0 11 70 18 Neapelj 49 11 6S 31 10 Palermo SS 29 S8 26 4S Rim 27 9D S8 SB BD Turin 14 S7 42 27 6B Benetke S6 S7 72 10 9 Nazionale 37 S 76 18 28 Super Enalotto Št. 47 27 30 35 39 49 69 jolly56 Nagradni sklad 1.721.186,70€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 23.952.127,87 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 3 dobitniki s 5 točkami 86.059,34 € 707 dobitnikov s 4 točkami 370,51 € 28.094 dobitnikov s 3 točkami 18,51 € Superstar 62 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitnik s 4 točkami 37.051,00€ 128 dobitnikov s 3 točkami 1.851,00 € 1.868 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.366 dobitnikov z 1 točko 10,00€ 29.279 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € prej do novice «j Zbor Jacobus Gallus vljudno vabi na koncert Ubi caritas www.primorski.eu1 TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 19. aprila, ob 20.30 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na praznik »Pokušnje domačega kruha, vina in ekstradeviškega olja« v soboto, 20. aprila. Prisotni bodo ocenjevali prva 4 uvrščena vina, ki bodo prejela kolajno občinstva. Začetek ob 20. uri. Za prisotnost je nujna rezervacija: tel. št. 040-411635 ali 3494599458. KD SLOVAN IN JUS PADRIČE vabita vaščane, da se v nedeljo, 21. aprila, udeležijo čistilne akcije »Zad za kalom« in po vasi. Zbor prostovoljcev bo ob 8.30 Zad za kalom. S seboj prinesite delovno orodje in dobro voljo! SKD PRIMOREC vas vljudno vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 21. aprila, v Ljudskem domu v Trebčah ob 8. uri v prvem in v ponedeljek, 22. aprila, v Ljudskem domu v Trebčah v drugem sklicanju ob 20.30. AŠD MLADINA vabi na predstavitev smučarske sezone 2013/14 za baby-miški in dečki naraščajniki v ponedeljek, 22. aprila, ob 20.30 v domu Albert Sirk. Toplo vabljeni! BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom - Ul. Gruden 72/1) v aprilu bodo srečanja v ponedeljek, 22., torek, 23. in sredo, 24. aprila, od 16. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda). GLASBENA MATICA vabi svoje članice in člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 23. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. KRU.T IN NŠK obveščata prijavljene za voden ogled tržaške sinagoge, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, da se zberejo ob 16.15 v Ul. S. Francesco na trgu pred sinagogo. Informacije na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it ali pri Narodni in študijski knjižnici v Ul. S. Francesco 20, tel. 040-635629, trst@knjiznica.it. KRU.T obvešča, da se v ponedeljek, 22. aprila, ob 10. uri nadaljuje 2. ciklus delavnice »Razgibavajmo možgane«, ki jo vodi prof. Vali Tretnjak, na društvenem sedežu. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini sporoča cenjenim bralcem, da bo v ponedeljek, 22. aprila, zaprta. SKGZ obvešča, da bo Zbor posameznikov SKGZ za Tržaško v ponedeljek, 22. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). SKLAD MITJA ČUK vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v ponedeljek, 22. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 18.00 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju. JUS PROSEK vabi člane na občni zbor, ki bo v torek, 23. aprila, ob 20.30 v prostorih Kultutnega doma Prosek -Kontovel. danes, 19. aprila, ob 20.30 cv cerkvi Sv. Trojice na Katinari^ SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v prvem sklicanju, ki bo 26. aprila, ob 18.00 na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Velikonočne košarice. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo vadba Pilatesa v maju vršila s spremenjenim urnikom, in sicer ob torkih in petkih v Trubarjevi dvorani NSŠ S. Gregorčič v Dolini ob 19. uri. Nadalje obvešča, da vadba v torek, 30. aprila, odpade. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj, sestavljen iz 4. srečanj, v ital. »Spoznajmo vino: ...iz Vinograda v Kozarec«, ki bo potekal v Vinoteki v Zgoniku od srede, 8. maja, dalje. Sodelujejo: strok. Adriano Bellini, Društvo Kraških Vinogradnikov in Vinoteka Zgonik ter s sponzorstvom Radio Punto Zero. Potekale bodo tudi degustacije različnih vrst vin. Info in prijave do srede, 5. maja (največ 25 udeležencev), na: jes.stoka@live.com ali 349-0645406. 0 Prireditve DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira predavanje in predstavitev knjige: »Boris Čok - V siju mesečine« danes, 19. aprila, ob 18.00 v baru na Razdrtem. GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-VEL vabi danes, 19. aprila, ob 20.30 v društveno gostilno na Kontovelu na predstavitev knjige zgodovinarja Ful-via Colomba »Prosecco perché? Le nobili origini di un vino triestino«. JAMAIKA ...ONE LOVE - Potopisno predavanje predsednice SKD Primorec Sabine in podpredsednice Sonie bo danes, 19. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KD SKALA organizira danes, 19. aprila, ob 20.30 v Gropadi celovečerni koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4 pod vodstvom Fulvija Ju-rinčič. Toplo vabljeni. KNJIŽNICA DIVAČA vas vabi danes, 19. aprila, ob 18. uri, da prisluhnete predavanju Marjete Marinčič z naslovom Medvedja zgodba - način življenja v naravi. Marjeta Marinčič je avtorica fotografij naključnih srečanj z največjo, v Sloveniji živečo zverjo, ki poslušalcu vzamejo sapo in vzbudijo spoštljivost do narave. Fotozgodba o rjavem kosmatincu izpod notranjskega Snežnika je znana v tujini in doma, med ljubitelji narave in strokovnjaki. Lepo vabljeni, da se nam pridružite. SKD BARKOVLJE, SKD I.GRBEC IN SKD S.ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo na ponovitev gledališke predstave v izvedbi gledaliških skupin osnovnošolcev tržaških mestnih šol »Skok v pravljični svet z Groznim Gašperjem« danes, 19. aprila, ob 19.30 v prostore SKD I. Grbec, Škedenjska ul. 124. Režija in mentorstvo Elena Hu-su, Boža Hrvatič in Patrizia Jurinčič. SKD GRAD OD BANOV vabi na predstavitev knjige »V siju mesečine«, ki bo danes, 19. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih. Avtor Boris Čok nam bo v pogovoru razkril o tradicijah in ustnem izročilu nam bližnjih vasi. Vabljeni! ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 19. aprila, ob 20.00 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave »Krkavče - Istria.Terra« Branka Lenarta. O avtorju in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bo ustvaril trio AP Group: Andrej Pirje-vec - bass, Davide Tomasetig - kitara, Franko Reja - kitara. Postavitev bo na ogled do 18. maja ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.00-12.30 ter 15.00-17.00). ZBOR JACOBUS GALLUS vljudno vabi na koncert »Ubi caritas«, ki bo danes, 19. aprila, ob 20.30 v cerkvi Sv. Trojice na Katinari. ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na ogled razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Guglielmotti, Sanja Mikac in Nikol Kerpan. Odprta bo vsak delavnik do 24. aprila, od 17. do 19. ure, z izjemo danes, 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure. KD - MLVS ANAKROUSIS vabi v soboto, 20. aprila, ob 20.30 v dvorano KD Skala (Gropada 82) na celovečerni koncert »Pravzaprav ljubezen« MePZ Zborallica iz Stične pod vodstvom Janje Omejec. Toplo vabljeni. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, bo na ogled od 20. aprila do 19. maja, razstava »Umetniška dela 20. stoletja« z več kot 200 slikami številnih umetnikov iz območja Alpe Adria. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0013.00 in 16.00-19.00. Info: 3317403604 ali info@skerkcenter.it. DUHEC V GLEDALIŠČU SDD Jaka Štoka vabi na ogled gledališke igre Fantom in Kulturni dom ali Duhec v proseškem gledališču v izvedbi osnovnošolske gledališke skupine SDD Jaka Štoka. Premiera bo v nedeljo, 21. aprila, ob 18.00 v Kulturnem domu na Proseku. SKD TABOR - PROSVETNI DOM OP-ČINE vabi v nedeljo, 21. aprila, ob 20. uri na gostovanje SDD Jaka Štoka s predstavo S. Mrožka »Na odprtem morju«, režija Gregor Geč. Vabljeni! SKD ŠKAMPERLE in Odbor za počastitev padlim v NOB od Sv. Ivana in s Kolonje, vabita v nedeljo, 21. aprila, ob 11.00 pred spominsko ploščo v Narodnem domu pri Sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Vse udeležence vabimo, naj v znak želje po miru, s seboj prinesejo cvetico. SZSO - TRST organizira tradicionalno Jurjevanje, praznik obljub, v nedeljo, 21. aprila, v Mačkoljah. Zbiranje je ob 8.00, ob 8.30 bo glavni zbor, kateremu bo sledila sv. maša z obljubami. V jutranjih urah bodo na vrsti igre po starostnih vejah, ob 12.00 skupno kosilo za vse, ob 15.30 pa taborni ogenj. V slučaju zelo slabega vremena bo Jur-jevanje potekalo v dvorani na Dolgi kroni. DSI vabi v ponedeljek, 22. aprila, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na okroglo mizo o slikarju Zoranu Mušiču v slovenski kulturni in družbeni zavesti. O zborniku Videnja Zorana Mušiča, ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, bodo spregovorili Niko Grafenauer, Alenka Puhar, Gojko Zupan in Barbara Dovjak. Začetek ob 20.30. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v torek, 23. aprila, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlih za svobodo, z začetkom ob 8.45 pred obeležjem 51 talcev v Ul. Ghe-ga. Prisotna bo tudi delegacija iz Postojne, predstavniki občine z županom in Zveza borcev. VLJUDNO VABLJENI na ogled dokumentarnega filma o zgodovini slovenskega hip hopa »V letu hip hopa«, ki ga bomo v sklopu Svetovnih dne-vov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v torek, 23. aprila, ob 17.00 na šoli za prevajalce in tolmače (Ul. Filzi 14, 5. nadstropje, predavalnica M5). Vabljeni! V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v sredo, 24. aprila, ob 15. uri. Na sporedu petje in recitacije učencev OŠ Finžgar in priložnostna misel Roberte Chissich, odbornice SKD Barkovlje. LJUDSKI DOM v Podlonjerju, Ul. Ma-saccio 24, vabi v četrtek, 25. aprila, od 13. ure dalje na tradicionalni praznik ob Dnevu osvoboditve. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v četrtek, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja koncert v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice. Vstopnice dobite v Trstu: ZSKD, Ul. S. Francesco 20, od ponedeljka do petka 9.00-13.00. Organiziran je avtobusni prevoz iz Dom-ja, Trga Oberdan in Opčin. Informacije in rezervacije na info@zskd.org, tel. 040-635626; Adriatica, Ul. S. Laz-zaro 13, od ponedeljka do petka 9.0018.00, sobota 10.00-12.30. BOLJUNSKA ŽUPNIJA IN MLADINSKI DOM - Boljunec prirejata v nedeljo, 28. aprila, ob 18. uri v dvorani Mladinskega Doma, potopisni prikaz s projekcijo fotografij tržaškega škofijskega romanja v Sveto Deželo. Prikaz in spremno besedo bo podala učiteljica gospa Ida Klarič. Toplo vabljeni. ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013: v Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorga-nizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Na-brežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorganizaciji SKD Igo Gruden. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v soboto, 4. maja, celovečerni koncert Mladinskega MoPZ Vinko Vodopivec ob 60-letnici skladateljeve smrti. Dirigent Ambrož Černe. Začetek ob 20.30. Vabljeni! Prispevki Ob 30. obletnici smrti Bruna Crissani-ja darujeta Irma in Karin 100,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Germanota Pierija darujeta Mirjana in Dorči 25,00 evrov za AIL - Italijansko združenje za levkemijo. Namesto cvetja na grob Sergiota Can-cianija darujejo Silvine prijateljice 140,00 evrov za SKD V. Vodnik. V spomin na Mirko in Iztoka Lavren-čiča darujeta sestrični Neva in Van-da 50,00 evrov za Sklad Bubnič - Ma-gajna. V spomin na Angela Carlija daruje Ada Carli, Trebče 74, 50,00 evrov za godbo Viktor Parma. MAJA, hvala za lepa skupaj preživeta leta na kotalkarski plošči. Adijo! Morana Iskreno sožalje svojcem. Zadnji morski pozdrav VINKOTU! Adrianotu, Marčeli in svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. Klapa Ob izgubi dragega Vinkota, dolgoletnega sodelavca Kraškega vodovoda, izrekajo družini iskreno sožalje uslužbenci in upravitelji 8 Četrtek, 18. aprila 2013 TRST / ZGODOVINA IN SPORAZUMI - Zaslužni profesor mednarodnega prava Giorgio Conetti o Svobodnem Trstu Korenine, »revival« in utvare svobodne tržaške drame absurda Tržačan, ki se ima za državljana Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), je v torek vložil na Deželno upravno sodišče (DUS) FJK zahtevo po razveljavitvi nedeljskih deželnih volitev. Utemeljitve so sledeče: Italija na območju tržaške pokrajine ni suverena država; ustanovitev avtonomne Dežele Furlani-je-Julijske krajine leta 1963 oz. priključitev območja STO pod njeno okrilje ni bila zakonita; italijansko sodstvo in samo upravno sodišče v Trstu nimata nobenih pristojnosti. Volitev ne bi smelo biti, »nezakoniti« DUS pa naj tožbo zoper predsednika Renza Tonda, Deželo FJK, predsednika italijanske vlade ter notranjega in pravosodnega ministra prenese na vlado v Rimu. To je šele zadnja pobuda gibanja Svobodni Trst (Trieste Libera), ki zatrjuje, da Trst ni v Italiji, slovenska obala pa da ni v Sloveniji (Hrvaška bi se morala odreči severnemu delu Istre), češ da STO s pravnega vidika še obstaja. »Te teze so zgrešene, še bolj pa absurdne,« pravi priznani profesor mednarodnega prava Giorgio Conetti, tržaški strokovnjak, ki poučuje na univerzi Insubria v Comu. Pred leti je Conetti sopredsedoval mešani komisiji slovenskih in italijanskih zgodovinarjev, oktobra 2012 pa mu je šolski minister Francesco Profumo podelil naziv zaslužnega profesorja mednarodnega prava. Na tem področju bi težko našli večjega izvedenca. »Tega gibanja ne poznam dobro, njihove teze pa so znane. Videl sem letake, v kioskih pa tudi naslove nekega časopisa, ki pogosto piše o tem (La voce di Trieste, op. nov.). Najprej sem se vprašal, kdo podpira gibanje oziroma kdo ga financira iz ozadja,« pravi profesor. Giorgio Conetti razlaga, da Svobodni Trst zagovarja starodavne teze, ki od časa do časa in v različnih oblikah spet vznik-nejo: »Vemo, da je zamisel o STO svojčas uživala določeno podporo javnega mnenja. To se je odražalo v političnih gibanjih, ki so zagovarjala STO tudi po njegovi odpravi. Gibanje za samostojnost Trsta je dalj časa nastopalo na volitvah in v nekaterih primerih zbralo tudi 10.000glasov, če me spomin ne vara.« Še starejša pa je tema avtonomije, ki je pod avstro-ogrskim cesarstvom zagotavljala Trstu določene privile- Profesor Giorgio Conetti in demonstracija gibanja Svobodni Trst (suka: http//robertaine r.blogspotjt) gije. Avtonomijo so Tržačani najprej odločno branili, nato pa je bila v času fašizma zamolčana. Pozneje je predstavljala enega od treh programskih stebrov Liste za Trst, avtonomistično gibanje pa (v malem) še obstaja in zahteva uvedbo pokrajin s posebnim statutom po zgledu Trenta in Bocna. »To so zakoreninjene teme, ki jih včasih spet oživljajo v slogu 'revivala', čeprav z različno intenzivnostjo. Osupljivo pa je, da so obudili celo STO (smeh), in sicer z absurdnimi trditvami, ki jih ni težko izpodbijati,« meni Conetti, ki se strinja, da gibanje žanje zanimanje tudi z obljubljanjem ekonomskega razcveta (Trst naj bi postal neke vrste Singapur ali Hong Kong) v času recesije. Pristaši Svobodnega Trsta trdijo, da londonski memorandum (1954) in osimski sporazumi (1975) ne morejo prevladati nad pariško mirovno pogodbo, ki je nakazala pot za dejansko ustanovitev STO. Conetti omenja, da je Manlio Udina v svojem delu Gli accordi di Osimo (Osimski sporazumi) natančno in nazorno obrazložil zadevo. »Londonski memorandum je razveljavil določila mirovne pogodbe, ki so bila v nasprotju z memorandumom, saj so se ob privoljenju vseh podpisnic strinjale svetovne velesile. Memorandum so poleg Italije in Jugoslavije podpisale Velika Britanija in ZDA, Sovjetska zveza in Francija pa sta z uradnimi dopisi izrazili svoje privoljenje. Strinjali pa so se tudi vsi ostali,« razlaga profesor mednarodnega prava. Države leta 1954 niso predlagale odstranitve točk, ki zadevata STO, z dnevnega reda Varnostnega sveta OZN: to se je zgodilo po podpisu osimskih sporazumov, ko sta izbris sočasno zahtevali Ita- lija in Jugoslavija. Varnostni svet je bil pristojen za imenovanje guvernerja STO, a ga ni nikoli imenoval, guverner pa je bil predpogoj za dejansko delovanje te državice: »Guverner STO je predstavljal kompromisno rešitev s slabim precedensom, saj je Društvo narodov med obema vojnama imenovalo komisarja za mesto Gdansk. Kakorkoli že, STO se ni nikoli uveljavilo in velesile so z memorandumom potrdile, da načrt ni izvedljiv. Brez dokončnega statuta pa STO ni moglo obstajati. Kot vemo, je bila ustanovljena začasna vojaška uprava.« V memorandumu ni izraza »začasna uprava«, govor je le o »upravi«. Coni A in B sta prešli pod italijansko in jugoslovansko civilno upravo, za Veliko Britanijo in ZDA je bila ta rešitev dokončna. Res pa je, da prenos suverenosti v memorandumu ni omenjen. »Drži. To dvoumnost, ki je povzročila nesporazume in utvare, je žal zahtevala italijanska vlada, ki se ni hotela jasno odpovedati coni B. Zato je v besedilu samo izraz uprava: italijanska stran je trdila, da njena suverenostpo neuspehu STO še vedno zaobjema obe coni. S to trditvijo se razni pravniki (med njimi Udina) niso strinjali in naposled se je izkazalo, da je napačna.« Dejstvo je, da sta se Italija in Jugoslavija od leta 1954 na teh ozemljih obnašali kot suvereni državi. Osimski sporazumi so to stanje potrdili, Združeni narodi pa so ga vzeli na znanje brez ugovorov. Aljoša Fonda LITERATURA Združeni narodi so pred 36 leti »izbrisali« STO V uvodu knjige nekdanjega tržaškega rektorja Manlia Udine Gli accordi di Osimo (Lint 1979) je jasno razloženo, kako je londonski memorandum izrinil nekaj določil (4. in 21. člen ter več priloženih aktov) pariške mirovne pogodbe, končni pečat pa so dali osimski sporazumi. V delu so besedila vseh treh mednarodnih dogovorov, priloženi dokumenti, dopisi diplomatskih in vladnih predstavnikov raznih držav, italijanski in jugoslovanski akti. Udina razlaga, da se je cona A po odhodu italijanskih oblasti in ob neuspeli ustanovitvi STO (zaradi nezaupanja med velesilami v letih hladne vojne) spremenila v nikogaršnjo zemljo (terra nullius) pod vojaško upravo. V memorandumu ni izrecne omembe suverenosti, v mednarodnem pravu pa imajo veliko težo posredna priznanja in tudi molk. Tako so države (podpisnice in ne) z raznimi dokumenti de facto sprejele italijansko in jugoslovansko suverenost v dveh conah. Predstavnik Sovjetske zveze pri ZN je 12. 10. 1954 z uradno noto pozdravil memorandum, ki »bo prispeval k zmanjševanju napetosti v tej evropski regiji«. Tekst memoranduma so prejeli vsi člani Varnostnega sveta in nihče ni zahteval razprave: za doktrino je molk tiho privoljenje. Ukinitvi »zarodka« STO se ni nikoli zoperstavila nobena država, leta 1977 pa je generalni tajnik ZN na poziv Italije in Jugoslavije dokončno umaknil z dnevnega reda Varnostnega sveta točki »imenovanje guvernerja STO« in »vprašanje STO«. (af) OKOLJE - Trojica izvedencev s predstavniki okoljevarstvenikov Negovanje zelenih površin in pravilno obrezovanje dreves Zelene mestne površine so dragoceno bogastvo in ne smejo v nobenem primeru postati problem. V to so prepričani v društvih ter organizacijah Triestebella, Italia Nostra, Legambiente in Trafioriepiante, ki so pred časom povabili medse tri izvedence. Paolo Parmeggiani, agronom in član krajinske komisije za občini Milje in Dolino, je obravnaval pomen pravilnega gojenja zelenih površin kot sestavnega dela krajine, ki vpliva tudi na naše dobro počutje. Giuliano Sauli, naravoslovec in vsedržavni predsednik Italijanskega biotehniškega združenja AIPIN, je prikazal primere ozelenitve kamnolomov, prometnih žil in stavb. S predvajanjem zanimivih zgodovinskih posnetkov je pokazal spremembo, ki so jo doživele zelene površine in krajina predvsem v spodnjem delu Glinščice ter kraškega roba, ki sta del dolinske in miljske občine. Vrtnarski izvedenec Giorgio Valvason je razložil, kako pravilno sadimo in predvsem kako obrezujemo drevesa - seveda le, če je to potrebno, »kajti zdravega drevesa ne smemo obrezovati«. Zal so skoraj povsod razširjene »barbarske« metode obrezovanja kot na primer prirezanje dreves, ki ne kvari samo njihovega videza, ampak povečuje nevarnost visokih dreves, je trdil Valvason. Zanimivemu govoru predavatelja je sledil praktičen prikaz obrezovanja drevesa zunaj konferenčne dvorane v hotelu Sonia pri Domju. Dolinska županja Fulvia Pre-molin je povedala, da je njena občinska uprava sprejela sklep, ki ureja vzdrževanje zelenja ob cestah. To ni pravilnik javnih in zasebnih zelenih površin, ki so ga sestavila vsa štiri zgoraj omenjena združenja, je pa vendar prvi korak k ozaveščanju prebivalcev za bolj pozorno in pravilno uporabo zelenih površin. Med strokovnjaki zelenih površin in občinstvom se je razvila živahna diskusija o vseh obravnavanih temah, predavatelji in organizatorji so si nato ogledali še zelenico pri Dom-ju in Lakotišču, ki ločuje naselji od novega avtocestnega omrežja. Preverili so stanje rastlin tri leta po »naporni« ureditvi zelenice, ki je sledila gradnji odseka hitre ceste Lakotišče - Rabujez. SSG, ZTT - Drevi v Kulturnem domu v Trstu Srečanje z umetnico Majo Gal Štromar Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem vabi na klepet z vsestransko umetnico Majo Gal Štromar, ki bo danes, 19. aprila, z začetkom ob 20.30 v klubskem prostoru Kulturnega doma v Trstu. Bogato umetniško ustvarjanje pesnice, pisateljice, gledališke igralke in režiserke Maje Gal Štromar izstopa po svoji raznolikosti, inovativnosti in izvirnosti. Preizkuša se tudi v filmu, v otroški književnosti in gledališču, vodi gledališke seminarje, kjer pri udeležencih usmerja pozornost ne samo na njihovo nastopanje, pač pa tudi na njihovo vsakdanje harmonizirano počutje. Vedoželjno raziskuje vedno nova področja umetnosti in človeške duše, z zanimanjem gleda na bližnje kulture -med drugim ima za seboj celo vrsto prevodov iz francoskega in italijanskega jezika. Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla njena dvojezična pesniška zbirka z naslovom Boginja z zamudo (2011), ki je sad različnih sodelovanj. Avtorica si je »izmenjala prevod« s pesnico Liliano Visintin, dogovorili sta se namreč, da si vzajemno prevedeta pesniški zbirki, iz italijanščine v slovenščino (L.Visintin, Maja Gal Štromar Preden luna izpuhti, ZTT, 2010) in iz slovenščine v italijanščino. Pri projektu Boginje z zamudo je sodelovala tudi Tinkara Kovač, ki je uglasbila nekatere poezije in s pesnico posnela zvočno knjigo priloženo knjižni izdaji. Večerno srečanje z Majo Gal Štro-mar v gledališču bo potekalo v obliki neformalnega pogovora z vsestransko umetnico, ki se bo dotaknila vseh svojih ustvarjalnih strasti. Ob tej priložnosti se bo njena poezija srečala z glasbo harmonikarja Aleksandra Ipavca, ki bo ustvaril skupaj s pesnico nekaj utrinkov in temu dodal še nekaj svojih skladb. Večer bo vodila urednica Založništva tržaškega tiska Martina Kafol. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 19. aprila 2013 9 ZAŠČITNI ZAKON - Sklep deželnega odbora Več denarja za kulturne ustanove naše manjšine VIDEM - Deželna vlada je na včerajšnji zadnji seji v tej zakonodajni dobi razdelila državne prispevke slovenskim kulturnim ustanovam in institucijam. Vse slovenske primarne ustanove (skupaj jih je 21) bodo dobile več denarja kot v lanskem letu, kar jim bo prišlo še kako prav za kritje proračunskih primanjkljajev, ki so nastali s prispevki za finančno leto 2012. Deželna vlada je potrdila svoj prvotni predlog, ki je doživel soglasje posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Slednja se bo sestala znova danes, ko se bo ukvarjala s finančnimi prispevki iz deželnega zakona za Slovence. Sklep deželne vlade je predlagal pristojni odbornik Elio De Anna, ki je izrazil zadovoljstvo, da bodo slovenske ustanove dobile več prispevkov, s katerimi bodo lahko nekoliko bolj optimistično načrtovale svojo prihodnost. Manj javnih prispevkov bodo letos namenili javnim ustanovam za izvajanje dvojezičnosti in krajevnim upravam vi-demske pokrajine. ŽARIŠČE Prvoaprilska v t • v t • sala in se kaj Aleš Brecelj RAZDELITEV PRISPEVKOV IZ ZAŠČITNEGA ZAKONA USTANOVE PRISPEVEK 2012 v evrih PRISPEVKI 2013 v evrih Prae (Primorski dnevnik) 373.860 573.640 Goriška Mohorjeva 164.066 274.500 Novi Matajur 139.500 233.400 Mladika 55.025 92.060 Most (Čedad) 86.125 144.060 Založništvo tržaškega tiska (ZTT) 49.213 82.340 Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) 187.318 301.810 Slovensko stalno gledališče (SSG) 434.000 624.360 Narodna in študijska knjižnica (NŠK) 249.550 402.090 Glasbena Matica 618.450 996.470 Glasbeni center E. Komel 179.654 289.450 Zveza slovenskih kulturnih društev 154.845 249.490 Slovenska prosveta 51.848 83.540 Zveza slovenske katoliške prosvete 51.848 83.540 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 157.093 253.110 Kulturni dom-Gorica 77.810 125.370 Kulturni center Lojze Bratuž-Gorica 77.810 125.370 Dijaški dom S. Kosovel-Trst 129.503 208.660 Dijaški dom S. Gregorčič -Gorica 77.190 124.370 Kinoatelje-Gorica 43.400 69.930 Inštitut za slovensko kulturo - Čedad 38.750 62.440 Borut Pahor Francozom pojasnil priložnosti v luči privatizacije; slaba udeležba slovenskih podjetij PARIZ - Predsednik Slovenije Borut Pahor je včeraj na poslovnem zajtrku slovenskih in francoskih podjetij v Parizu pojasnil poslovne priložnosti v Sloveniji, zlasti v luči pričakovane privatizacije. Razprava je bila osredotočena na banke in živilsko industrijo. Udeležba slovenskih podjetij na zajtrku je bila zelo slaba, predsednik bi si želel boljše.Približno polovica slovenskih podjetij je udeležbo odpovedala tik pred zdajci. Slovensko gospodarstvo so zastopala štiri podjetja: avtomobilski grozd ACS, Elan, Riko in Trimo, medtem ko je bila udeležba na francoski strani občutno močnejša. Alstom, BNP Paribas, Lactalis, Lafarge, Societe Generale, Total - to je le nekaj zvenečih imen na seznamu francoskih udeležencev, med katerimi je bilo kar nekaj bank. Pahor je obžaloval šibko udeležbo slovenskih podjetij. »Želel bi si, da bi jih bilo več. Ko smo v Sloveniji, si vsi želimo, da bi imeli take obiske, ko taki obiski so, pa - vsaj v današnjem primeru - ni tistih poslovnih partnerjev, ki vsaj glede na udeležbo francoske strani lahko tukaj dobijo dodatne reference za svoje poslovne priložnosti,« je povedal. Med Francozi naj bi bilo največ zanimanja za podjetja na energetskem področju, omenja se Nuklearna elektrarna Krško, je bilo mogoče slišati v Parizu. Med podjetji, ki naj bi zanimala Francoze, se je sicer v minulih tednih neuradno omenjalo Mercator in Petrol, na današnjem zajtrku pa je bila, kot je povedal predstavnik Medefa, še posebej živahna razprava o bankah in živilski industriji. Slovenski predsednik je tako včeraj v Parizu preverjal zanimanje Francozov za nakup slovenskih podjetij, prihodnji teden pa bo potipal še utrip v Nemčiji. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Na prehodu letošnjega marca v april si je italijanska davčna uprava (Agenzia delle Entrate) privoščila nelepo šalo na račun nekaj tržaških avtomobili-stov, med katerimi sem bil tudi podpisani. Preteklega 2. aprila se je namreč okrog 14.30 pri nas zglasil poštar in mi po podpisu v zadevni register oddal priporočeno pismo tržaške izpostave omenjene uprave. V njem mi je ta ustanova sporočala, da nisem plačal prometnega davka (bollo) za svoj avtomobil za leto 2010, in terjala od mene več kot 300 evrov doplačila. Naj poudarim, da niti na ovojnici niti na sedmih straneh pisma z odgovarjajočimi obrazci za plačilo kazni ni bilo nobenega datuma. Pisalo pa je, kdo je na tržaškem pokrajinskem uradu davčne agencije odgovoren za postopek proti meni in kje naj se v Trstu zglasim, da zadevo poravnam. Seveda sem bil precej razkačen, ker sem vedel, da sem omenjeni davek pravočasno plačal na pošti in ker sem kmalu nato našel zadevni odrezek poštnega tekočega računa. Jezil sem se tudi, ker sem kar nekajkrat brezuspešno telefoniral (bilo je okrog 15.30) na tržaško izpostavo agencije, da bi poskušal stvar obrazložiti. Naslednjega dne sem okrog 10. ure ne ravno židane volje stopil v urad državne davčne uprave nekje v Rojanu. Tedaj sem na svoje veliko začudenje opazil, da je zaradi domnevnega neplačila omenjenega davka vedno za leto 2010 čakalo vsaj 10 (deset) strank! Ob vsem tem sem bil še bolj jezen. Spraševal sem se namreč, in to povedal neki ne ravno prijazni uslužbenki, kako je mogoče, da odgovorni funkcionar, ki je vodil moj postopek in verjetno tudi tistega od ostalih 10 ali več strank, ni posumil, da nekaj ni v redu, ko se je zaradi istega domnevnega prestopka znašlo v kaši toliko oseb? Kar vem, na Tržaškem in še kje avtomo-bilisti redno plačujejo to in druge pristojbine in so v zvezi s tem davčni utaje-valci zelo redki. Med drugim te tudi sile javnega reda pri nas med nadziranjem prometa prav lahko ustavijo, in če se to zgodi, te skoraj gotovo povprašajo, ali lah- ko dokažeš, da si omenjeni davek pravočasno plačal. Neka uradnica je opazila nemajhno število bentečih oseb, ki so čakale v bližini okenca, namenjenega zapletom v zvezi s plačilom prometnega davka. Prijazno nam je svetovala, naj izpolnimo neki samocertifikacijski obrazec in naj priložimo kopije dokumentov, ki potrjujejo plačilo davka. Vse to naj bi oddali v recepciji rojanskega davčnega urada. Nekateri so se ravnali po njenem nasvetu, večina pa nas je vztrajala, da zadevo neposredno poravnamo na mestu samem. Odprli so novo okence in zadeva je stekla za spoznanje hitreje. Sam sem prišel na vrsto okrog 12. ure. Uradnici, ki me je sprejela, sem nekoliko razburjeno prikazal svoje razmišljanje v zvezi s funkcionarjem, ki je bil v Trstu odgovoren za postopek ali postopke in ki bi po mojem moral opaziti, da ob tolikih enakih primerih nekaj ne odgovarja. Povedano mi je bilo, da je vsa zadeva prišla iz Rima, o mojem vplačilu davka prek poštnega tekočega računa pa mi je bilo rečeno, da sploh ni bil nikjer evidentiran in da o njem ni niti sledu. Ker sem se močno začudil, sem vprašal, kako je to mogoče. Uradnica mi je ravnodušno povedala, da informacijski sistem, ki ga uporablja davčna uprava, ni usklajen s tistim, ki ga uporablja italijanska pošta. Zato je treba vse poštne tekoče račune, ki zadevajo razne davščine, na novo pretipkati, da jih sprejme informacijska mreža davčne uprave. Svetovala mi je še, naj v prihodnje plačujem to pristojbino v stavnicah za loterijo! Neverjetno! Niti pomisliti nočem, kaj bi se zgodilo, če ne bi razpolagal s tistim odrezkom! Staromodni tipi, kot sem sam, jemljemo pošto resno in že desetletja hodimo tja, tudi kadar je treba državi plačati to in ono. O tistem, da lahko prek stavnic plačuješ nekatere davke, sem sicer nekaj vedel, toda državna ali paradržavna pošta je pač pošta in po načelu »Svoji k svojim« greš tja, kadar imaš opravka z državo in njenimi institucijami! To bi ne nazadnje narekovala tudi zdrava pamet ... Toda kaže, da je zdrava pamet postala v Italiji (in še kje!) nekoliko redka tva-rina. Postavljam si namreč vprašanje, kako bi se dalo povprečno mislečemu tujcu obrazložiti bizarni izid zadnjih italijanskih parlamentarnih volitev in tudi pisano dogajanje po njih. Prav tako bi taisti tujec težko razumel, zakaj se državne televizijske mreže od prehoda iz analogne v digitalno prizemeljsko tehniko oddajanja marsikje tako slabo vidijo. Takšno je tudi področje med tržaško in goriško pokrajino. Tam smo nekateri že kar nekajkrat poklicali na pomoč tehnike za namestitev anten, ki seveda niso prišli zastonj. Pred kakima dvema mesecema ali več je državna radiotelevizija RAI iz neznanih razlogov spet zamenjala frekvence oddajanja svojih TV mrež. Rezultat je pri nas in še kje porazen: RAI 1, RAI 2, RAI 3, »naš« RAI 3 bis, RAI News itd. se vidijo en dan na teden da, tri pa ne. Podčrtati pa velja, da od začetnega prehoda na digitalno prizemeljsko tehniko televizijske mreže skupine Mediaset niso več poznale težav z vidljivostjo. Rahlo sumim, da to ni odvisno samo od golega naključja. Morda nekaterim ni prav, da bi ljudje gledali kritične programe, kot sta npr. »Presadiretta« in »Report«. Gledalci naj se raje uspavajo s predvajanjem oddaj, kot so »Veliki brat« in druge njej podobne, med katerimi se radodarno kažejo tudi brhke in pomanjkljivo oblečene mladenke. Tako ne bodo videli in se ne bodo neposredno seznanili z nekaterimi naravnost neverjetnimi in prav gnusnimi primeri, ko na območjih, kjer so razpisana velika javna dela, še vedno prihaja do povezav in delitve plena med politiko, gospodarstvom in celo organiziranim kriminalom. Kot je bilo prikazano v zadnji oddaji programa »Report«, ki je bila na sporedu po tretji državni mreži RAI preteklo nedeljo, 14. aprila 2013, ni pred takšnimi zelo umazanimi posli imun niti sam Rim! Italijanska davčna uprava, računsko sodišče in drugi kontrolni organi vedo, kako nekateri še naprej brez sramu tratijo milijone in milijone evrov dav-koplačevalskega denarja? Edinost poziva slovenske volivce, naj se vpišejo v volilne sezname. »Re-klamacijska doba se bliža svojemu koncu in gotovo je še med našimi volilnimi upravičenci ljudi, ki še niso prišli pogledat volilskega imenika in se še niso prepričali, ali so vpisani v volilskem imeniku, ali ne. Gotovo je tudi še takih, ki jih je morda ta ali oni njihov prijatelj ali znanec opozoril, da niso vpisani v volilskem imeniku, ali da so nepravilno vpisani, pa vzlic temu še niso storili nič, da bi si zagotovili svojo volilno pravico. Pozivljamo torej vse one, ki bodisi na ta ali oni način še niso izpolnili svoje dolžnosti napram sebi samim kot občinarjem, ki morajo tudi nositi breme občinskih davkov, in napram svojemu narodu, ki zahteva od njih, da se tudi oni udeleže volilnega boja, ki naj prinese narodu pravice, ki mu gredo. A še nekaj moramo opozoriti naše volilce v zadevi reklamacij. Dolžnost naših volilcev ni samo, da zagotove sebi in našim volilcem volilno pravico in tako kolikor mogoče okrepe in pomnože naše vrste, temveč morajo gledati tudi na to, da ne bodo zlorabljali volilne pravice v svoje namene naši nasprotniki, ki so v volilski imenik vtihotapili gotovo marsikaterega svojega človeka, ki nima volilne pravice, ki je morda že zdavnaj mrtev, ki ni avstrijski državljan, ki ne plačuje dovolj davka za dotični volilski razred, ki ne biva dovolj časa v tržaški občini, ki je pod varuštvom ali skrbništvom, ki uživa oskrbo siromakov iz javnih sredstev. Opozarjamo tudi na to, da so izključeni od volilne pravice oni, ki so bili obsojeni radi hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverjenja in goljufije, deležnosti pri njih, sovodstva, nepoštenega ravnanja v kreditnih opravilih, vlagučarstva, idr. Opozarjamo torej naše volilce, da se zanimajo pri pregledovanju vo-lilskih imenikov tudi na to, ali so nasprotniki vtihotapili take svoje ljudi v volilski imenik, ki po zgoraj navedenem nimajo volilne pravice!« TA TEDEN A PHIHDHSKI DHEYHIK T BI... Ill JLIL . II lllfl IIIUIUII I1IJUIII I I Ifi. .1 PRED 50 LETI Primorski dnevnik se tokrat ukvarja s cvetličarstvom. »Mednarodna cvetlična razstava v Trstu, na kateri sodeluje, kot vsako leto, tudi tukajšnji cvetličarji, nam daje povod, da nekaj napišemo o cvetličarstvu na Tržaškem ter opozorimo javnost in pristojne organe na nekatera važna vprašanja, ki jih je treba čimprej rešiti, da se bo cvetličarstvo na našem področju lahko razvijalo in zavzelo tisto mesto, ki mu pripada. Trst je velik potrošnik in mu domača proizvodnja še v veliki ne zadostuje, v neposredni bližini pa so v nekaterih krajih ugodni pogoji za cvetličarstvo. Na Tržaškem se je cvetličarstvo začelo razvijati po drugi svetovni vojni in sicer najprej na Proseku in Kontovelu ter v Križu, zdaj pa se širi že na zgoniško občino in se poraja tudi v tržaškem predmestju ter v Miljah. Ob koncu lanskega leta je cvetličarstvo na našem področju zavzemalo skupno dvain-trideset hektarjev površine. Vrednost celotne proizvodnje znaša približno šestdeset milijonov lir letno, od tega približno dvainpetdeset milijonov lir za trg. S cvetličarstvom se ukvarja približno tristo družin. Kakor smo že omenili, domača proizvodnja še od daleč ne zadostuje potrebam domačega trga, ki razen domače proizvodnje absorbira še za nad dvesto petinšestdeset milijonov lir uvoženega cvetja, tako rezanega kot okrasnega. Iz vsega tega se nam vsiljuje vprašanje, če je mogoče pri nas razširiti cvetličarstvo in povečati proizvodnjo, za katero imamo tako hvaležno tržišče. Po mnenju strokovnjakov in ustanov, ki se s tem ukvarjajo, lahko pozitivno odgovorimo na to vprašanje. Cvetličarstvo bi se lahko še zelo razvilo in proizvodnja bi se znatno zvišala, toda danes primanjkujejo še dodatne in dopolnilne naprave, da bi se ta panoga kmetijskega gospodarstva lahko razširila, s čimer bi se znatno izboljšali življenjski pogoji zainteresiranega prebivalstva!« 10 Četrtek, 18. aprila 2013 KULTURA / LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je bilo včeraj znanstveno srečanje Pahoriana danes Prvih 100 let tržaškega pisatelja Borisa Pahorja Včeraj je v prostorih kluba Cankarjevega doma v Ljubljani v čast visokega življenjskega jubileja pisatelja Borisa Pahorja potekalo celodnevno znanstveno srečanje Pahoriana danes. Na slavnostnem dogodku so številni gosti, prijatelji in sodelavci spregovorili o življenjski poti in literarnem opusu Borisa Pahorja. Uvodni slavnostni nagovor je pripadel predsedniku uprave Mladinske knjige Petru Tomšiču. Sledil je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontel, ki je v svojem nagovoru izpostavil, da Boris Pahor in njegova dela predstavljajo opomin, kaj se zgodi, ko se ideologija spajdaši z močjo. »Po Vladimirju Bartolu, ki pa se je z odselitvijo Trstu odtujil, je Boris Pahor prvi tržaški Slovenec, ki je v tem mestu slovensko besedo zastavil ne nekemu komercialnemu, temveč umetniškemu cilju. Z njim je slovenska beseda v Trstu, dotlej beseda kamnarjev, pekov, mleka-ric, postala tudi beseda umetniške lepote,« je med drugim v svojem pismu (o) prijatelju Pahorju razmišljal Alojz Rebula. S pismom je bila na srečanju zastopana tudi urednica založbe Bompiani Elisa-betta Sgarbi, ki je poudarila, da je Trst mesto mnogoterih duš, »Pahor (pa) jih združuje v svoji osebnosti kot človek in kot pisatelj, vendar z neko dodatno vrednostjo, ki izhaja iz njegove slovenske pripadnosti.« Francoski literarni in filmski kritik Jean-Luc Douin je v svojem prispevku obudil spomine na prva srečanja s sla-vljencem, Marta Verginella pa je spregovorila o pomenu telesa pri Pahorju. Ev-gen Bavčar je izpostavil, da človek kot telesno bitje obstaja, dokler ima besedo, odlika literarnih del Pahorja pa se kaže Ob koncu celodnevnega simpozija je udeležence nagovoril sam slavljenec Boris Pahor rosa prav v tem, da besedo daje (tudi) umrlim. Redna profesorica na Filozofski fakulteti v Trstu Christina Benussi je spregovorila o romanu V labirintu in italijanskem neorealizmu, književnik in režiser Giorgio Pressburger pa o problemu dvojne identitete. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za španski prevod Nekropole, se je v svojem referatu dotaknila prevajalske problematike. Založnik Pierre Guillaume de Roux in prevajalka Andrée Lück Gaye sta podrobno predstavila preboj Pahorjevih del v Francijo, slovenist Peter Schreber pa vstop del Borisa Pahorja v nemški jezikovni prostor. Viktor Blažič se je s svojim pismom vrnil v čas revije Zaliv, krožek okoli revije Zaliv pa je bila tudi tema Miroslava Košute, katerega prispevek ni bil le hvalisavo opevanje jubilanta, kot je dejal sam, ampak srčen, a kritičen oris njune skupne poti. Celodnevni sklop pre- davanj je zaključila literarna zgodovinarka Tatjana Rojc s tekstom »Trst kot analitična enota Pahorjeve biti«. Ob koncu je beseda pripadla še Borisu Pahorju, ki je med drugim dejal, da mu je na nek način nerodno, ker prisostvuje dogodku, na katerem se je govorilo o njem in o njegovemu delu, kar pa naj bi se praviloma dogajalo, ko pisatelja ni več. RoŠa DANES ODPRTJE 15. videmski Far East Film V Vidmu se danes pričenja vsakoletna prireditev, posvečena azijski kinematografiji, Far East Film Festival. Letošnji 15. festival se bo ob 20. uri uradno začel s podelitvijo nagrade za življenjsko delo. Na oder gledališča Teatro Nuovo Giovanni da Udine bo stopil Južni Korejec Kim Dong-ho, ki je režiser, igralec, predvsem pa ustanovitelj Busan International Film Festivala, torej najpomembnejšega filmskega festivala v Aziji. Priznanje bo prejel kot dolgoletni ambasador južnokorejske kinematografije v svetu in kot človek, ki je bistveno prispeval k njenemu preporodu. Pod sojem žarometov bosta takoj za njim južno-korejski režiser Ryoo Seung-wan in njegov brat, priznani igralec Ryoo Seung-bum, ki bosta predstavila svoj novi akcijski film The Berlin File. A še večja pozornost bo zatem posvečena svetovni premieri japonskega filma It's Me, It's Me. V dvorano bosta namreč stopila v Vidmu priljubljeni režiser bizarnih in surealnih filmov Miki Satoshi in pa igralec in pop-zvezda Kazuya Kame-nashi. Ljubitelji "j-pop" glasbe zagotovo ne smejo zamuditi dogodka. Bogata ponudba novih in starih filmov (od južnokorejskih romantičnih komedij, japonskih intimističnih prikazov in hongkonških filmov bojnih veščin tja do tajskih srhljivk), srečanj z avtorji, poglobitev ter drugih dogodkov vsako leto privablja v Videm izredno številno publiko. Velike pozornosti bodo zaradi aktualnosti zagotovo deležni južnokorejski filmi, toliko bolj pa letošnji film-presenečenje: severnokorej-sko-belgijsko-angleška koprodukcija Comrade Kim Goes Flying. Naj omenimo še retrospektivo, posvečeno hongkonškemu starosti, režiserju Kingu Huju. V tem sklopu bo danes v gledališču Giovanni da Udine ob 15.30, pred uradno otvoritvijo, na ogled njegova mojstrovina A Touch of Zen iz leta 1971. Celotni program prireditve je na ogled na spletni strani HYPERLINK "http://www.fareastfilm.com/"www.fa-reastfilm.com. Peter Jevnikar OPERA - Mozartova La clemenza di Tito prvič v Trstu Nadpovprečna produkcija, ki pa ni povsem prepričala glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Zdi se skoraj neverjetno, da Mozartova opera La clemenza di Tito še nikoli ni bila uprizorjena v Trstu, kot je neverjetno, a žal res, da se to po drugi svetovni vojni ni zgodilo zaradi imena protagonista, ki bi lahko v našem mestu sprožilo protest ignorantov, preden bi jim kdo objasnil, da ne gre za dolgoletnega predsednika sosednje Jugoslavije, temveč za rimskega cesarja. Vzroke pozabe, ki je partituro potisnila na zaprašene police, lahko iščemo v okoliščinah, ki so botrovale njenemu rojstvu: le par mesecev pred smrtjo je Wolfgang Amadeus Mozart dobil naročilo za resno opero, s katero bi v Pragi praznovali kronanje cesarja Leopolda II. Imel je manj kot en mesec časa in moral je uglas-biti libretto, ki ga ni sam izbral, temveč mu je bil vsiljen zaradi vsebine, ki je poveličevala cesarsko dobroto in milost. Če upoštevamo, kakšno pot je Mozart prehodil od svojih prvih otroških oper do trilogije igrivih dram na librette Lorenza da Ponteja, pa do Čarobne piš-čali, zlahka razumemo, da je povratek k Pietru Metastasiu pomenil skladatelju nezaželen zasuk, tudi če je dramo nekoliko priredil Caterino Mazzola'. Je pa tudi res, da je Mozartova glasba znala imenitno streči prosojni geometriji klasične dra-maturgije z lepoto, ki je bila sad prečiščene abstrakcije, kot zagledana v notranje simetrije in le občasno vzburjena zaradi človeških strasti, ki so se vsekakor oglašale z neprikrito silovitostjo. Rezultat je za nekatere hladna kiparska kompozicija, mnogi pa znajo ceniti vzvišeno uravnovešenost, s katero skladatelj oplaja tradicionalne sestavine italijanske opere 18. stoletja z novimi elementi, s hotenjem, ki kljub sponam tradicije išče dramaturško resnico in prepričljivost. Scena, ki jo je za tržaško postavitev izdelal Pier Paolo Bisleri, zelo lepo ponazarja tako okvir kot vsebino opere: gre za model, ki ga je Andrea Palladio izdelal za prelepi Teatro Olimpico v Vicenzi, kot idealna projekcija klasične tragedije s strogostjo arhitektonske perspektive. Kostumografi-nja Françoise Raybaud-Pace je podprla sce-nografovo zamisel z izbiro kostumov, ki so se ogradili od realistične sodobnosti z rimskim imperijem ter umestili protagoniste v Mozartovo dobo, režiser Jean Louis Grinda pa je izbral zlato srednjo pot, ki je spoštljivo sledila tekstu. Ob teh premisah je jasno, da imajo interpreti nelahko nalogo, v prvi vrsti dirigent, ki mora z orkestrom najti zvočno prosojnost, lahkotnost, pa tudi ekspre-sivnost, vse to v klasičnem okviru, ki ne dopušča samovoljnih zasukov. Naloga je le delno uspela Gianluigiju Gelmettiju, mojstru, ki svoje delo opravlja dokaj resno in zavzeto, ni pa pokazal pravega sozvočja do partiture, ki bi potrebovala nekaj več odtenkov, pa tudi suvereno odmerjeno napetost, ki bi osmislila navidezno statičnost nekaterih prizorov. Orkester je vsekakor muziciral na dobrem nivoju, še posebno nekateri solisti med pi- halci, ki so v koncertantnem slogu due-tirali s pevci. Nelahka je tudi izbira pevske zasedbe, tu pa je pokazalo vodstvo gledališča dokaj srečno roko, ki je tako v prvi kot v drugi zasedbi našla nekaj odličnih pevcev. Na premieri sta najbolj prepričljivo in stilno dovršeno nastopili obe mezzosopranistki v moških vlogah, Laura Polverelli kot Sesto in Annunziata Vestri kot Annio; Vitellia, so-pranistka Eva Mei, ki je v svoji karieri dolgo let blestela kot izvrstna interpretka Mozartove glasbe, je nekoliko izgubila dekliški lesk in milino glasu, ne pa vrhunske tehnike, ki ji še vedno omogoča dobre interpretacije; Servilia je bila sibirska sopranistka Irina Dubrovskaya, na dobri poti k osvajanju stilnih zakonitosti, protagonist opere, tenorist Giuseppe Filianoti, pa nam je podaril nekoliko nasprotujoče si vtise: v srednjih legah je glas dokaj lepo zaokrožen in izoblikovan, v višjih pa kaže probleme, ki omadežujejo fraziranje z neprijetnim for-siranjem. Šesterico protagonistov je zadovoljivo dopolnil Marco Vinco kot Publio, kot tudi zbor, ki ga pripravlja Paolo Vero: če bi skladnost nadgradil z nekoliko bolj žlahtno oblikovano zvočnostjo, bi si zaslužil brezpogojno pohvalo. Produkcija je vsekakor na nadpovprečnem nivoju in si je prislužila dolge aplavze občinstva, ki je svoje navdušenje pokazalo predvsem do najboljših pevcev, ponovitve bodo na tržaškem odru do 27.aprila. Katja Kralj Perun passato migliore I Ministri Alternativni rok, grunge Godzillamarket / Warner Music, 2013 Ocena: ★★★★★★★ Ti Ministri ne posedajo v rimskih institucionalnih uradih in ne segrevajo stolčkov v parlamentu, daleč od tega, mlad trio je doma v Milanu in že nekaj let s svojo energično glasbo in angažiranimi besedili spodbuja mlade generacije h kritičnemu razmišljanju. Pred šestimi leti so se fantje pojavili na italijanski glasbeni sceni s prvencem I soldi sono finiti. Plošča je takrat vsebovala evro kovanec (!), v knjižici pa je bilo podrobno razloženo, koliko znašajo stroški, s katerimi se morajo mladi glasbeniki soočati pri snemanju in produkciji svoje glasbe in koliko minimalni zaslužki. V teh šestih letih sta prišli na dan še dve plošči, pred skromnim mesecem je zagledal luč nov album Per un passato migliore, glasbeni recept milanskih glasbenikov pa ostaja nespremenjen. Pevec in basist Davide Autigliano, kitarist Federico Dragogna in bobnar Michele Esposito so se tudi tokrat odločili za alternativni rok, tu pa tam pomešan z grunge glasbo. Na plošči lahko prisluhnemo tudi prijetnim baladam, kot sta Se si prendono te in I tuoi weekend mi distruggono, v katerih nas objame topel Au-tiglianov glas. Sound albuma pa je v glavnem bolj agresivno nastrojen, in to razberemo že v uvodni Mammut, še bolj pa v naslednji Comunque. Gre za prvi single plošče, tipičen komad v »ministrskem« stilu in ostra kritika italijanski družbi, ki bo prav gotovo postal live uspešnica. Dragogneve kitare igrajo glavno vlogo prav v vseh skladbah, tako tudi v najbolj pop-rok komadu La pista anarchica, v katerem se fantje posmehujejo nekaterim »neresnim« novinarjem ... Polna energije je tudi poskočna Spingere, še boljša pa je Mille settima-ne, po kateri lahko brez obotavljanja izjavim, da spada danes Autiliano med najboljše rok pevce italijanske glasbene scene. Za konec se je milanski trio odločil še za umirjeno, pol akustično Una palude, s katero zaključuje šestdesetminutno ploščo. Per un passato migliore vnovič potrjuje, da sodijo komaj tridesetletni Ministri v sam vrh italijanske glasbe. / ITALIJA, SVET Petek, 19. aprila 2013 1 1 RIM - Franco Marini »pogorel« že na prvem glasovanju Italija še brez predsednika Zmeda v Demokratski stranki RIM - Po prvih dveh glasovanjih je Italija še brez novega predsednika republike. Francu Mariniju ki je bil na papirju skupni kandidat Demokratske stranke, desne sredine in Montijevega gibanja, v prvem glasovanju ni uspelo dobiti dvotretjinske večine, v drugem krogu pa je glavnina volivcev desne in leve sredine oddala belo glasovnico. Situacija v teh pogojih zgleda brez izhoda, tako da je pričakovati da tudi na današnjem tretjem glasovanju nihče od kandidatov ne bo prejel potrebne dvotretjinske večine. Za novega predsednika bo morda odločilno četrto glasovanje, ko je za izvolitev predsednika dovolj absolutna večina. Marini »pogorel«, a bo menda še vztrajal 80-letnega Marinija ni želel podpreti del Demokratske stranke, pa tudi ne stranka Levica, ekologija in svoboda (SEL), sicer Bersanijeva zaveznica. Po slabem rezultatu Marinija v prvem krogu - prejel je le 521 glasov (potreboval bi jih 672) - je bilo drugo glasovanje dejansko brezpredmetno, saj so prazne glasovnice oddali tako poslanci Berlusconijevega Ljudstva svobode, kot večina Demokratske stranke. Rezultat prvega glasovanja je predstavljal veliko razočaranje za Pier Luigija Bersanija, saj je imel Marini na papirju skoraj 800 glasov, največ nasprotnikov pa je imel med demokrati. Nekdanji predsednik senata je sinoči, kljub pekočemu porazu, dal razumeti, da se za sedaj ne namerava umakniti iz predsedniške tekme. Lep uspeh profesorja Stefana Rodotaja Beppe Grillo, čigar Gibanje 5 zvezd je v predsedniški boj poslalo profesorja prava Stefana Rodotaja (230 glasov v drugem krogu), je tudi včeraj ponovil, da bi bila izvolitev Marinija katastrofa za državo in državljane. Gre za ZLATO (999,99 %%>) za kg 34.180,46 € +256,13 SOD NAFTE (159 litrov) 97,69 $ +0,12 EVRO 1,3045 $ -0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. aprila 2013 valute evro (povprečni tečaj) 18.4 17.4 ameriški dolar 1,3045 1,3129 japonski jen 128,40 128,61 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,875 25,854 danska krona 7,4553 7,4562 britanski funt 0,85480 0,86130 madžarski forint 297,97 294,54 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7002 0,7005 poljski zlot 4,1147 4,1145 romunski lev 4,3729 4,3698 švedska krona 8,5008 8,4727 švicarski frank 1,2164 1,2149 norveška krona 7,5870 7,5550 hrvaška kuna 7,6147 7,6130 ruski rubel 41,2100 41,3250 turška lira 2,3422 2,3549 avstralski dolar 1,2633 1,2691 braziljski real 2,6207 2,6094 kanadski dolar 1,3362 1,3469 kitajski juan 8,0632 8,1041 indijska rupija 70,4070 71,1660 južnoafriški rand 11,9538 12,0304 Objem s koordinatorjem Ljudstva svobode Angelinom Alfanom ni prinesel sreče vodji Demokratske stranke Pier Luigiju Bersaniju ansa kandidata, ki ga je dejansko izbral Berlusconi, je menil. Označil ga je za človeka sistema, ki naj bi poskrbel, da bo Berlusconi obdržal svoj položaj. Grillo je bil zelo kritičen do dogovora med % & \ Berlusconijem in Bersanijem »Voditelji levice in desnice so se ponoči sestali v neki sobi in odločali o usodi 60 milijonov ljudi,« je poudaril Grillo sinoči v Trstu in Gorici. Zagotovil je še, da bo njegovo gibanje vztrajalo pri Rodotaju, ki so ga včeraj podprli tudi predstavniki stranke SEL Nichija Vendole. Ne gre za običajne »ostrostrelce«, temveč za volivce (poslance, senatorje in zastop- nike deželnih uprav), ki so javno utemeljili svojo izbiro. Zbegani Bersani, na obzorju Prodi Največji poraženec včerajšnjih glasovanj je vsekakor vodja DS Bersa-ni, ki se mu stranka razkraja. Glavnina nasprotnikov njegovega dogovora z Berlusconijem, ki je sinoči nastopil na volilnem shodu v Vidmu, je oddala belo glasovnico, nekateri so glasovali za nekdanjega turinskega župana Sergia Chiamparina, drugi pa za Romana Prodija. Nekdanji ministrski predsednik in predsednik Evropske komisije uživa podporo ne samo med pristaši župana Firenc Mattea Renzija, temveč tudi med mnogimi Bersanijevimi sopotniki. Kar upravičeno najbolj skrbi Ber-sanija in njegove sodelavce pa so teh urah ostre kritike, ki na račun (že spodletelega?) dogovora z Berlusconijem o Mariniju prihajajo s strani članov in volivcev DS. Na Facebooku in Twitterju so se včeraj kar vrstile zahteve po Ber-sanijevem odstopu. ZDA - V siloviti ekploziji v tovarni v Teksasu po uradnih podatkih od 5 do 15 mrtvih Število žrtev bo gotovo večje Po vsej verjetnosti je šlo za nesrečo - Eksplozija, do katere je prišlo po požaru, popolnoma uničila številne domove v majhnem mestu West TEXAS CITY - Policija je potrdila, da je bilo v siloviti eksploziji v teksaški tovarni gnojil ubitih med pet in 15 ljudi. Najmanj 160 je bilo ranjenih in se zdravijo v treh bližnjih bolnišnicah, je na novinarski konferenci povedal predstavnik lokalne policije Patrick Swanton. Eksplozija je popolnoma uničila številne domove v majhnem mestu West. Število žrtev lahko še naraste, je dejal Swanton. Mediji so sicer najprej poročali o več deset žrtvah, česar pa oblasti niso potrdile. Potem ko prva poročila s prizorišča eksplozije niso izključevala možnosti kriminalnega dejanja, je Swanton dejal, da zaenkrat nič ne kaže na to, da ne bi šlo za nesrečo. Kot je pojasnil že pred tem, so se gasilci v zgodnjih večernih urah v sredo odzvali na požar v tovarni. Kmalu so ugotovili, da gre za zelo resno situacijo, zaradi česar so nemudoma sprožili evakuacijo mesta z okoli 2800 prebivalci. Okoli 15 minut pozneje je odjeknila eksplozija. Številne gasilce še vedno pogrešajo. Eksplozija je bila tako močna, da so jo slišali tudi 75 kilometrov daleč. Po navedbah ameriškega geološkega centra USGS je imela moč potresa z ma-gnitudo 2,1. Tovarna leži ob robu mesta, le nekaj sto metrov stran od hiš, šole in doma za ostarele. Bližnje stavbe so bile vse močno poškodovane, več hiš je eksplozija celo popolnoma uničila. Reševalne ekipe hodijo od hiše do hiše in iščejo preživele in morebitne žrtve, poroča BBC. Uradni vzrok eksplozije, ki je odjeknila v sredo malo pred 20. uro po lokalnem času, sicer še ni znan, po navedbah reševalnih služb pa bi jo lahko povzročil amonijak. Družba, ki je lastnica tovarne, naj bi ga po nekaterih navedbah na prizorišču hranila 20 ton, še navaja BBC. Prizadevanja gasilcev, da bi pogasili ogenj v tovarni, je oviral močan veter. Gasilci so skušali zavarovati ogromen rezervoar, poln kemikalij, ki v eksploziji ni bil poškodovan. Reševalci pa se tudi bojijo, da bi lahko veter širil nevarne pline V požaru in kasnejših eksplozijah je po besedah predstavnika lokalne policije Patricka Swantona (spodaj) umrlo od pet do petnajst ljudi ansa RIM - Vrhovno sodišče Berlusconijevo zaslišanje prestavili tudi na bližnja poseljena območja. Aprila leta 1947 je prav tako v Teksasu med nalaganjem gnojila, amonijevega nitrata, na tovorno ladjo prišlo do eksplozije. Več kot 600 ljudi je umrlo, več tisoč pa je bilo ranjenih. Sredina silovita eksplozija je odjeknila tik pred 20. obletnico spopada med oblastmi in močno oboroženimi pripadniki sekte v bližnjem mestu Waco. Takrat je umrlo več kot 80 ljudi. (STA) RIM - Italijansko vrhovno sodišče v Rimu je prestavilo včerajšnje zaslišanje, na katerem bi odločalo o prošnji nekdanjega premiera Slivia Berlusconija, da se sojenji v primeru Ruby ter glede davčnih utaj, iz Milana prestavita v Brescio. Nov datum zaslišanja je tako 6. maj, poročajo tuje tiskovne agencije. Vrhovno sodišče je ugodilo prošnji za prestavitev današnjega zaslišanja Berlusconije-vih odvetnikov, saj imajo ti kot poslanci v italijanskem parlamentu obveznosti glede volitev predsednika države, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Sodišče v Rimu bo tako svojo odločitev o prestavitvi dveh sojenj italijanskemu medijskemu mogotcu izven Milana odločalo šele maja. Berlusconijevi odvetniki si sicer sojenja drugje želijo zato, ker so prepričani, da sodniki v Milanu »stvar-jajo sovražno okolje« za njihovo stranko. Berlusconi je v procesu Ruby obtožen, da je imel odnos s prostitutko, znano pod vzdevkom Ruby, ko je bila ta še mladoletna, kar je v Italiji kaznivo dejanje. Dolžijo ga tudi zlorabe oblasti, ker naj bi Ruby s pritiski na policijo leta 2010 spravil iz zapora. 1 2 Četrtek, 18. aprila 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Zdravstveno podjetje vzpostavilo sodelovanje z agencijo Informest Jasnega cilja še nimajo, V t V V i Iti ze iščejo evropski denar Agencija Informest se bo aktivirala za iskanje evropskih sredstev, ki bi goriškemu zdravstvenemu podjetju omogočili pripravo čezmejnih projektov skupaj s šempetr-sko bolnišnico. »Začenjamo s projektom čezmejne porodnišnice, nato pa bomo preverili možnost sodelovanja tudi na drugih področjih,« pojasnjuje direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli, ki je včeraj ob prisotnosti goriškega župana Ettoreja Romolija podpisal dogovor o sodelovanju s predsednico Informesta Silvio Acerbi. Prisoten je bil tudi Bernard Spaz-zapan, predsednik komisije za zdravstvo pri Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS-GO), medtem ko ni bilo nikogar iz šempetrske bolnišnice. »Informest bo preveril, kako naj pripravimo projekte, s katerimi bi uspeli priti do denarja iz evropskega programskega obdobja 2013-2020,« pojasnjuje Bertoli, medtem ko Romoli opozarja, da je treba iskati sodelovanje s slovenskimi partnerji, ker je teža Gorice na deželni ravni premajhna zaradi omejenega števila prebivalcev. »Ustvariti moramo skupen prostor z 80 tisoč koristniki zdravstvenih uslug, ker le tako bomo na naši strani lahko konkurirali z Vidmom in Pordenonom,« poudarja Romoli, ki je prepričan, da bo pri navezovanju čez-mejnih stikov pomembno vlogo odigral EZTS GO. Hkrati se župan veseli, da bo Informest končno napravil nekaj konkretnega za Gorico. ČEMU DENAR? Mimo lepih besed kako pa se bo pravzaprav začelo delo agencije Informest za uresničitev projekta čezmejne porodnišnice? Bertoli pojasnjuje, da bodo meseca maja organizirali štiri srečanja med zdravniki iz goriške in šempetrske bolnišnice, ki bodo služila medsebojnemu spoznavanju. »Tako bomo razumeli, kako sta organizirana oba porodniška oddelka in kakšne storitve nudijo v Šempetru,« poudarja Bertoli in pojasnjuje, da jim bo primerjava koristila za pripravo projekta, s katerim zaprositi za evropska sredstva. Čemu bo služil evropski denar, po Bertolijevih navedbah še ni mogoče napovedati, iz Romolijevih besed pa je mogoče razbrati, da bi župan iz Bruslja rad dobil finančna sredstva za posodobitev goriške porodnišnice, ki danes ne odgovarja zakonskim predpisom. Romoli je včeraj govoril o 200.000 evrih, ki jih je po njegovih besedah v današnjih pogojih nemogoče dobiti, z dobrim evropskim projektom pa bi se do njih lahko dokopali. PARIZ JE »CHIC« Dogovor med Informestom in zdravstvenim podjetjem torej še ne predstavlja pravega koraka v smeri skupne čezmejne porodnišnice v šempetrski bolnišnici, glede katere imata Romoli in Bertoli različne poglede. »Rad bi razmišljal o skupnem prostoru, ne pa o Italiji in Sloveniji. V današnji Evropi ne bi smelo biti razlik, če koristim zdravstvene storitve v eni ali drugi državi,« poudarja Bertoli, Romoli pa ima glede tega nekaj dvomov, ki so vezani na kraj rojstva otrok. »Če si zdravim nogo, ni velikih razlik, kje opravim zdravljenje. Drugače je z rojstnim krajem,« je prepričan Romoli, ki vztraja pri tem, da se najde pravna rešitev, na podlagi katere bo na dokumentih otrok iz Italije, rojenih v Šempetru, zapisano, da so rojeni v Gorici. Župan je s tem v zvezi omenil tudi državljanstvo, ki naj bi ostalo zapisano na dokumentu v povezavi s krajem rojstva. Da ni ravno tako, je med včerajšnjim srečanjem na Informestu župana opozorila funkcio-narka zdravstvenega podjetja Chiara Strut-ti, ki bo sledila izvajanju projekta. »Moja hči se je rodila v Parizu, vendar je takoj zatem pridobila italijansko državljanstvo, saj je le to vezano na vpis v matično knjigo ene izmed občin, v katerih prebivata starša,« je povedala Struttijeva in dejala, da njena hči zaradi svojega rojstva v Parizu ni nikoli imela težav. Ravno nasprotno, »ko je morala ob najrazličnejših priložnostih povedati, kje je rojena, je vse skupaj bilo zelo "chic',« je povedala Struttijeva, prisotni pa so ugotavljali, da se roditi v Šempetru očitno ni tako »chic« kot v Parizu. V ROKAH POLITIKE V šempetrski bolnišnici so o vzpostavitvi sodelovanja med zdravstvenim podjetjem in Informestom obveščeni, zdaj pa pričakujejo njune konkretne predloge. Marco Gergolet, pomočnik direktorja šempetrske bolnišnice za strokovno medicinske zadeve in hkrati član EZTS GO, poudarja, da so v Šempetru pripravljeni na sodelovanje, hkrati pa pričakujejo, da bodo v Gorici razjasnili svoje cilje. »Maja bomo izpeljali štiri delovne obiske v goriški in šempetrski bolnišnici, kar bi lahko bilo zarodek skupnega projekta,« pojasnjuje Gergolet in opozarja, da se ima glede čez-mejnega sodelovanja v zdravstvu za neozdravljivega optimista, čeprav priznava, da je uspeh skupnega projekta odvisen od številnih faktorjev. Eden izmed teh je nedvomno vezan na politično voljo. V nedeljo in ponedeljek bodo v Furlaniji-Julijski krajini deželne volitve, njihov izid pa bo odločilen tudi za goriško zdravstvo in za projekt skupne porodnišnice. V prejšnjih letih leva sredina na deželni ravni ni bila ravno dovzetna za potrebe goriškega zdravstva in niti za vzpostavitev čezmejnega sodelovanja; projekt skupne magnetne resonance je propadel med Illyjevim mandatom. Tudi v zadnjih petih letih desnosredinskega vodenja dežele ni bilo dosti boljše, tako da je za napoved o uspehu projekta čezmejne porodnišnice treba počakati še nekaj dni. Novi deželni upravitelji bodo morali povedati, ali nameravajo ohraniti goriški porodniški oddelek, čeprav se v njem rojeva le nekaj več kot tristo otrok na leto, ali pa hočejo uresničiti projekt skupne čezmejne porodnišnice, tako da bi se goriški otroci rojevali v Šempetru. Ne glede na to kateri kraj rojstva bo zapisan na njihovi osebni izkaznici. Danjel Radetič GORICA-RIM Povabilo za papeža Nadškofa Carla R.M. Redaellija je na zasebnem srečanju sprejel papež Frančišek; msgr. Redaelli je bil v delegaciji škofovske konference dežel FJK, Veneto in Južna Tirolska. Med srečanjem v apostolski palači, ki se ga je udeležil tudi direktor nadškofijskega tednika Mauro Ungaro, se je papež seznanil s stanjem na našem koncu, v pogovoru, ki je trajal poldrugo uro, pa so sodelovali tudi ostali škofje. Msgr. Re-daelli je med drugim uradno povabil papeža na obisk Gorice in Ogleja. Frančišek bo goriškemu nadškofu izročil 29. junija letos na Trgu sv. Petra palij, ki predstavlja vez metropolita s papežem. Dogodek bo spremljajo štiristo romarjev iz Goriške. Šempetrska bolnišnica GORIŠKA Usposobili so izvedence v čezmejnem zdravstvu Na Videmski univerzi se je zaključil drugi mednarodni podiplomski tečaj, v okviru katerega so usposobili 14 izvedencev čezmejnega zdravstva. Udeleženci, ki so že zaposleni v raznih zdravstvenih ustanovah, prihajajo iz bolnišnic Vidma, Gumina, Gorice, Tržiča, Pordenona, Trevisa, Celovca in Slovenj Gradca. Med tečajem so se poglobili v metode za izboljšavo zdravstvenih storitev, ki temeljijo na mednarodni izmenjavi znanja in izkušenj. Videmska univerza je osemnajstmesečni podiplomski tečaj priredila v sodelovanju z avstrijsko akademijo Geie, s koroško visoko znanstveno šolo in slovenskim inštitutom za javno zdravstvo. Oktobra se bo začela tretja izvedba podiplomskega tečaja; med sodelujoče partnerje bodo vključili še univerzi iz Zagreba in Celovca ter Primorsko univerzo. VILEŠ-GORICA Termične kamere za ugotavljanje prometnih nesreč Upravni svet avtocestnega podjetja Autovie venete je včeraj odobril načrt za namestitev sistema video nadzora na novo avtocesto Gorico-Vileš, ki bo omogočal ugotavljanje prometnih nesreč v realnem času. Gre za zelo ino-vativen sistem, ki ga namerava podjetje Autovie venete prvič preizkusiti ravno na novem avtocestnem odseku. Na podlagi načrta bodo ob novi avtocesti med Gorico in Vilešem vsakih petsto metrov namestili drog, na katerem bo pet videoka-mer, od katerih bosta dve termični, kar bo omogočilo video nadzor tudi v nočnih urah. Namestitev sistema, vrednega 2,5 milijona evrov, mora odobriti še podjetje ANAS, z njegovim nameščanjem pa bodo začeli, ko bo nova avtocesta dograjena. Poleg kamer bodo ob avtocesti namestili tudi več senzorjev, ki zbirajo prometne podatke. Gradbena dela med Gorico in Vi-lešem medtem potekajo s polno paro. Jutri ob 22. uri se bo začelo rušenje stare cestninske postaje v Vilešu, ki se bo zaključila v nedeljo, 21. aprila, ob 8. uri. Med nočno zaporo bo cestninska postaja zaprta. Avtomobilisti, namenjeni v Gorico, bodo morali zapeljati z avtoceste v Palmanovi ali Redipulji. Avtocesta v Vilešu TRŽIČ - Lažni bombi ohromili promet v mestnem središču Voda namesto eksploziva Eno so našli pod uredništvom časopisa Il Piccolo, drugo pred banko v Ulici IX Giugno Pod uredništvom dnevnika Il Piccolo in pred banko v Ulici IX Giugno v Tržiču so včeraj zjutraj našli lažni bombi. Prvo so odkrili ob 6. uri, drugo le petnajst minut kasneje. Alarm za lažno bombo pod tržiškim uredništvom časopisa je sprožil stanovalec tamkajšnjega stanovanjskega bloka, ki je po poklicu varnostnik in je takoj klical policijo in enega novinarja. Drugo lažno bombo je odkril delavec romunskega rodu, ki se je odpravljal na delo in je nemudoma obvestil sile javnega reda. Kmalu zatem so policisti zavarovali območje. Pod vtisom zaradi nedavnega dogajanja v Bostonu je bil alarm med krajani še toliko večji, tako da so policisti prepovedali promet v celotnem mestnem središču. Na kraj so prišli policisti iz tržiškega komisariata in iz Gorice, kmalu za njimi pa še pirotehniki. Z robotom so odprli najprej prvo, nato pa še drugo lepenkasto škat- Zapora (zgoraj) in pirotehnik na delu pred sedežem dnevnika (desno) bonaventura lo. Obe sta bili oviti s celofansko folijo, iz njiju je štrlelo tudi nekaj električnih kablov. V škatlah ni bilo eksploziva, pač pa le plastični vreči, polni vode. Na paketih je bil napis FAI, ki je kratica mednarodnega anarhističnega gibanja (Fe-derazione anarchica internazionale); zraven napisa je bila narisana zvezda. Odkritje lažnih bomb je popolnoma ohromilo promet v tržiškem mestnem središču in posledično na vseh cestah, ki vodijo v Tržič. Zaprti sta bili namreč glavni ulici Fratelli Rosselli in IX Giugno, kar je povzročilo kar nekaj ne- všečnosti tako domačinom kot vsem, ki delajo v središču mesta. Policija je sprožila preiskavo, zato da bi ugotovili, kdo je izdelal lažni bombi ter ju namestil pod uredništvo in pred banko, v bližini katere sicer živi eden izmed novinarjev tržiške redakcije dnevnika. V zadnjih časih je bil časopis že nekajkrat tarča groženj; v uredništvo je pred nekaj leti prispelo pismo z belim prahom, kar je sprožilo alarm zaradi an-traksa, pred kratkim pa je eden izmed novinarjev prejel pisemsko ovojnico z naboji, so še povedali v Tržiču. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 19. aprila 2013 13 GORICA - Jamstveni sklad za najemodajalce Prihranek na najemnini bo marsikateri družini v stiski olajšal življenje Naproti želijo priti goriškim lastnikom nepremičnin, ki ne dajejo v najem stanovanj iz strahu, da najemnik ne bo plačeval najemnine. Obenem želijo priskočiti na pomoč tistim goriškim družinam, ki sicer imajo dohodek, a je ta tako skromen, da se s težavo prebijajo iz meseca v mesec, saj so najemnine po tržnih cenah obremenjujoče. Pomagali bodo hkrati tudi družinam, ki nimajo pogojev, da bi v kratkem prišle do Aterje-vega neprofitnega stanovanja. »Osemdeset do sto evrov mesečnega prihranka na najemnini bi jim seveda olajšalo življenje,« so včeraj povedali na goriški občini, kjer so predstavili protokol, ki naj bi ga v roku nekaj tednov podpisala ob občini še podjetje za stanovanjske gradnje Ater in goriška zveza malih nepremičninskih lastnikov (UPPI). »Namen protokola je pripeljati lastnike do tega, da dajo v najem svoja neizkoriščena stanovanja. Teh je v Gorici na pretek,« je opozorila odbornica za socialo Silvana Romano; ob njej so bili Aterjev direktor Massimiliano Liberale, predsednik goriške zveze UPPI Claudio Figar in občinski svetnik Michele Punteri, ki ga je mestna uprava zadolžila, da spremlja stanovanjsko problematiko. Da bi spodbudile potencialne najemodajalce, bodo za najemne pogodbe jamčile javne institucije. »Rado se namreč dogaja, da lastniki puščajo stanovanje prazno iz Praznih stanovanj je na pretek bojazni, da bi najemnik ne plačeval. S protokolom bomo to nevarnost odpravili. To nam bo omogočil jamstveni sklad, t.i. Etični nepremičninski sklad, iz katerega bomo črpali v primeru zamujanja s plačili najemnin, a tudi v primeru škode, povzročene na stanovanju, ki bo znašala toliko, kolikor mesečna najemnina. Poleg tega bodo lastnikom nepremičnin priznali znižanje davka IMU, dokler ne bo občina s pravilnikom določila ustrezne davčne olajšave,« so še pojasnili. Na osnovi protokola naj bi občina v sodelova- nju z Aterjem evidentirala najemnike, ki bi imeli pravico do stanovanja po dogovorjeni najemnini - sicer že imajo mnoge evidentirane, saj se ljudje v stiski obračajo na občinske službe -, obenem bo spodbujala lastnike stanovanj, da pristopijo k pobudi in da tudi sami podprejo jamstveni sklad; vanj bo občina prispevala pet tisoč evrov, isti znesek bo dal na razpolago tudi Ater, ki bo med drugim pristojen za ocenitev morebitne škode v stanovanju. Najemodajalec bo lahko sklenil, da bo v sklad vsak mesec prispeval dva odstotka mesečne najemnine; pod tem pogojem bo imel tudi pravico do črpanja iz sklada, medtem ko bo moral najemnik kot jamstvo vnaprej plačati tri mesečne najemnine. Zveza UPPI bo nazadnje določila vsebino najemnih pogodb, omogočala bo tudi srečevanje med lastniki in najemniki. Protokol so predstavili, čeprav ni še podpisan, zato da privabijo potencialne najemodajalce, ki so jim na razpolago na občini (odbornica Silvana Romano in socialne službe), na Aterju in pri zvezi UP-PI. Na pobudo goriške občine bodo za vzdrževanje stanovanj in popravila v njih skrbeli občani, ki so se odzvali na razpis za promoviranje obrtniških poklicev med brezposelnimi. Nazadnje tudi razmišljajo, da bodo goriški protokol »izvažali« v druge kraje, stik so na primer že navezali s Pordenonom. ŠTARANCAN-RENČE - Izid knjige okronal jubilejne pobude »Pobratenje naših dveh občin bo služilo tem, ki prihajajo za nami« S prijateljstvom in sodelovanjem premoščajo vse meje, delujejo v korist krajevnih skupnosti in pripravljajo prihodnost za mlajše generacije. Tako lahko povzamemo duha, ki preveva odnose med pobratenima občinama Štarancan in Renče-Vogrsko pa tudi slovensko-italijansko knjigo »Bratje v svobodi / Fratelli nella liberta - Renče-Štarancan«, ki so jo izdali ob 35-letnici pobratenja in so jo včeraj predstavili v Štarancanu. V dvorani gledališča Pij X., ki so jo do zadnjega kotička napolnili poleg krajanov tudi otroci tamkajšnje večstopenjske šole, sta slovenske goste sprejela župan Lorenzo Presot in odbornik Ric-cardo Marchesan, obenem koordinator organizacijskega odbora, ki je na italijanski strani skrbel za jubilejne pobude. V delegaciji iz pobratene občine pa sta bila predvsem predsednik Krajevne skupnosti Borut Zorn in župan Renč Aleš Bucik. »Knjiga, ki predstavlja zgodovino naše skupnosti in zgodovino našega prijateljstva, je čudovita in nas navdaja s ponosom,« je dejal župan Presot. Zorn je izpostavil prizadevanja, na katerih sloni 35 let sodelovanja: »Ta naša prizadevanja trajajo že dolga leta, a so pomembna predvsem zato, ker bodo služila prihodnosti. V knjigi se bodo morale zrcaliti tudi generacije, ki bodo prišle za nami. Posluževati se je moramo zato, da bo imelo naše prijateljstvo trdne temelje in da ga bodo navdihovale vrednote, ki nas združujejo.« Župan Bucik je pojasnil, da je do pobratenja prišlo »v tež- kih časih hladne vojne, toda ravno v težkih časih se rojevajo trdna in iskrena prijateljstva ter trajni medčloveški odnosi«. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k prijateljstvu med občinama - omenil je VZPI-ANPI -, in poseben pozdrav namenil mladini v dvorani. Izid knjige »Bratje v svobodi / Fratelli nella liberta« je sklenil triptih pobud, s katerimi so obeležili 35-letnico pobratenja. Besedila so v slovenskem in italijanskem jeziku, glavnino zaseda zgodovinski pregled GORIŠKA BRDA - Akcija vinarjev Bo ime za bivši tokaj kaj to, jakot ali kaj še? Ob vstopu Hrvaške v EU utegne priti do zapletov tudi glede terana Pri Konzorciju Brda je nedavno tega stekla akcija za preimenovanje »sauvigno-nassa«, nekdanjega točaja in še prejšnjega tokaja. Ker je tokaj stara furlanska sorta, ki takoj za rebulo najbolj identificira Goriška Brda, se briški vinarji zavedajo, da ga pri četrtem izboru imena ne gre polomiti. Že tako vlada na trgu precejšnja zmeda: po uvedbi tretjega, dokaj ponesrečenega in težko iz-govorljivega imena, so si nekateri vinarji skušali pomagati s fantazijskimi poimenovanji ali pa premetankami imena tokaj, kot na primer »jakot« (tokaj, prebrano z desne proti levi) ali pa »kaj to« ipd. Potem ko je Madžarska leta 1993 v sporazumu z EU dosegla, da se ime tokaj lahko uporablja le še za vina, proizvedena na Madžarskem, so slovenski vinarji tokaj preimenovali v točaj. Pa se tudi to ime ni smelo obdržati, saj se je Madžarska nad imenom, ki je bilo preveč podobno njihovemu tokaju, pritožila. Sicer pa madžarski in furlanski tokaj nimata nič skupnega, saj je madžarski tokaj sladko vino, ki ga pridelujejo na popolnoma drugačen način. Slovenski pristojni organi so na pisno opozorilo Madžarske iz junija 2006 glede pomena varstva označb geografskega porekla vin ukrepali tako, da so prepovedali uporabo naziva točaj. Do januarja 2007 so morale biti vse zaloge točaja umaknjene s prodajnih polic, zato so vinarji nalepke z imenom »sauvignonasse« lepili kar čez stare. »Enostavno nam ni preostalo drugega, kot da izberemo ime, ki je botanično in registrirano hkrati. Že takrat smo vedeli, da to ne bo dobra izbira, kar se je pokazalo tudi na trgu, saj je ime preveč komplicirano, težko izgovorljivo. Prodaja je na ta račun padala,« se spominja Aleš Kri-stančič, direktor Konzorcija Brda. Tako je padla odločitev, da tej sorti vina izberejo novo ime, ki bo izražalo briško identiteto, bo šlo lepo v uho in bo sprejemljivo za tržišče. »To pač moramo storiti, če želimo ohraniti sorto, ki je v Brdih ni malo: 11 odstotkov Brd ali 200 hektarjev je posajenih s tokajem. Za primerjavo - v Furlaniji je 1.500 hektarjev tokaja. To je sorta, ki za rebulo najbolj identificira Brda, ima svoje karakteristike, lepo se stara, skratka, je všečno vino Aleš Kristančič fotok.m. z dolgo tradicijo v Brdih. Vsak vinar se je glede imena doslej poskušal po svoje znajti in ga promovirati pod svojim imenom, vsi pa se strinjamo, da to ni dobro, zato smo šli v akcijo,« dodaja Kristančič. Nabor imen zbirajo s pomočjo bralcev Primorskih novic. Izmed prispelih predlogov bodo izbrali najbolj všečnega. O predlogu se bodo poenotili tako vinarji kot stroka, nato pa bodo ime tudi zaščitili. »To bo zadnja izbira imena, popravnega izpita ne bo, to kar bomo izbrali, bo tudi ostalo,« opozarja sogovornik, ki nam je za pokušino postregel z nekaj prispelimi predlogi, kot so bart, kaj to, jakot, brkaj, zlatan ... Favorita zaenkrat še ni, pravi. Izbor imena bodo razglasili na letošnjem Prazniku češenj. Stroka pa medtem že opozarja, da lahko ob vstopu Hrvaške v EU pride do podobnih zapletov tudi glede terana, saj ga imajo v Istri tudi Hrvatje. Teran je sicer zaščiten v Sloveniji, a bi ga prav zato kazalo zaščititi tudi na ravni EU. (km) Borut Zorn (z desne), Aleš Bucik in Lorenzo Presot včeraj v Štarancanu c. visintini stikov med občinama, od začetkov do današnjih dni, poseben poudarek je namenjen pobratenju šol iz obeh občin. K temu so dodali pričevanja nekaterih posameznikov, ki so zaznamovali začetke medobčinskega prijateljstva, in pa pripoved o pobratenju skozi fotografije. Pri včerajšnji predstavitvi so sodelovali osnovnošolci iz Štarancana in mladi igralci iz gledališke delavnice La Barraca, ki so prebrali nekaj odlomkov iz knjige v obeh jezikih. Na vrsti je še predstavitev v Renčah 14. junija. EDINI GORIŠKI SLOVENEC S KONKRETNO MOŽNOSTJO IZVOLITVE 21. - 22. APRIL 2013: A. Aleš GLASUJ ZA PRISOTNOST GORIŠKE NA DEŽELI www.waltritsch.eu Volilno politično sporočilo - Messaggio politico elettorale Comm. resp. - odg. narocinik L. 515/93 Patrizia Peressin, PRSPRZ59A65E098Z WaHritsch 14 1 4 Četrtek, 18. aprila 2013 GORIŠKI PROSTOR DEŽELNE VOLITVE - Kandidat Demokratske stranke Aleš Waltritsch Volivce nagovarja kot Goričan, Slovenec, Evropejec Kulturo je treba povezati s turizmom - Tondov načrt hitre železnice je brezsmiselna blodnja Aleš Waltritsch je na volilnih letakih zapisal, da je »Goričan, Slovenec in Evropejec«. Star je 49 let in vodi oglaševalsko podjetje. Bil je dva mandata v goriškem občinskem svetu, pet let pa v razširjenem odboru Trgovinske zbornice. Skozi leta je bil aktiven v večjem številu sredin, predvsem gospodarskih in slovenskih. Zakaj kandidirate? Zakaj na listi Demokratske stranke (DS)? Kandidiram, ker verjamem v delo v prid naše skupnosti in našega ozemlja in ker sem prepričan, da skupaj lahko spremenimo upravljanje naše dežele. Z DS, ker verjamem v vrednote odprtosti, sožitja, pozornosti do teritorija in razvoja, do dela in socialne oskrbe za vse po zgledu evropske socialdemokracije. Gre za vrednote, s katerimi sta me starša Carla in Marko spodbudila tudi k javnemu udejstvovanju. Kateri mora biti prvi sklep nove deželne vlade v korist Goriške? Predsedniška kandidatka Debora Serracchiani je napovedala, da bo njen prvi sklep imenovanje odbornika z Goriškega. Prisotnost predstavnika našega prostora v odboru je nujna, da lahko prekinemo dosedanjo deželno politiko odtujenosti. Seveda so pomembni še nekateri sklepi: od sprostitve deželnih in občinskih izplačil v korist podjetij do zmanjšanje stroškov deželnega sveta, od ukinitve 10-evrskega »ticketa« za napotnice in zdravstvene storitve do ukrepov proti predvsem mladinski brezposelnosti, od uvajanja prozornosti do zmanjšanja birokracije. Kateri so aduti goriškega teritorija, ki jih dežela ni primerno ovrednotila? Čezmejno sodelovanje je eden izmed glavnih adutov, saj je Gorica lahko središče marsikatere evropsko naravnane pobude, začenši s čezmejnim zdravstvom. Potrebna je tudi usklajena turistična politika, Aleš VValtritsch ki naj aktivno promovira naše kraje, njihove naravne in umetniške bisere, vinarstvo, gostinstvo, zgodovino in kulturne dogodke. Naslednje leto bo stoletnica začetka prve svetovne vojne, ki je najbolj razdejala ravno Goriško, zato bi bilo nepojmljivo, da bi dežela to še naprej prezirala. Podpirate ohranitev ali ukinitev goriške pokrajine? Današnja ureditev pokrajin, vseh, ne samo goriške, ne odgovarja potrebam ljudi in prostora. Moramo dodobra premisliti njihov smisel in jim dodeliti močno vlogo povezovanja in usklajevanja posegov na teritoriju ter tako razbremeniti tudi nekatere dejavnosti, ki jih danes opravlja, še bolj zbirokratizirano, dežela. Drugače je ukinitev skoraj neizbežna. Nujno pa je premisliti vlogo vseh javnih uprav. Prepričano podpiram zveze občin, seveda, ko do tega pride na pobudo samih krajevnih uprav. Je še mogoče sklestiti stroške deželne uprave? Kje so potrate? Kolikšna naj bo plača deželnih svetnikov? Prepričan sem, da se lahko marsikaj naredi. Potrate so v razpršenosti, v birokraciji, v slabi uporabi vseh možnosti, ki jih tehnologija nudi, v neusklajenosti med raznimi oddelki. Zakaj na primer nimamo enotnega deželnega nabavnega središča za zdravila in zdravniške pripomočke? Kar zadeva plače deželnih svetnikov, bo DS že v prvih tednih vložila zakonski osnutek, po katerem naj se stroški znižajo za vsaj polovico: plača deželnih svetnikov ne bo višja od plače župana glavnega mesta pokrajine; sredstva za svetniške skupine bodo razpolovljena in dodeljena le za vnaprej določene vrste stroškov, življenjske rente bodo ukinjene. Kaj je in česa dežela ni naredila za Slovence? Katere bodo vaše pobude v korist manjšine? Dežela se je požvižgala na klice slovenskih ustanov v krizi. Nova uprava bo morala izpostaviti prijaznejši odnos s Slovenci, aktivno bo morala sodelovati z našimi ustanovami, poskrbeti za financiranje deželnega manjšinskega zakona, izboljšati pravila uporabe sredstev iz zaščitnega zakona in zagotoviti trajnejše, sistemsko financiranje, poskrbeti za veliko boljše izvajanje zaščite. Občine so »talke« pakta stabilnosti. Kako bi ukrepali? Treba je takoj sprostiti plačila vseh že opravljenih del, za katera imajo občine na razpolago finančna sredstva. Čim prej moramo tudi doseči 30-dnevni plačilni rok, ki ga veleva Evropa. Z državo mora dežela skleniti novo pogodbo, po kateri bodo iz pakta stabilnosti izvzeta evropska sredstva, naložbe v šolska poslopja (ki jih je treba čim prej posodobiti) in javno lastnino. Kaj menite o projektu hitre železnice in njegovem učinku na goriški Kras? Tondov načrt je brezmiselna blodnja. Železniško povezavo med Benetkami in Trstom je seveda treba izboljšati in poso- dobiti, tega se vsi zavedamo, ko se peljemo z vlakom v italijanska mesta. To pa še zdaleč ne pomeni posegati v okolje po Ton-dovem načrtu. Zato raje obnovimo obstoječo traso, ki bo še vsaj 20 let odgovarjala vsem najbolj optimističnim napovedim porasta prometa. Je neizogibno, da v času krize najhujši rezi prizadenejo kulturo? Sploh ne. To so le prepričanja desne sredine. Kultura ima velik socialni, združevalni in izobraževalni pomen, s pravilnim vrednotenjem in promocijo postane tudi zelo zanimiva gospodarska dejavnost, povezana s turizmom. Tega se dobro zavedajo v drugih evropskih državah, to moramo uveljaviti tudi mi. Kultura je še posebno pomembna, ko govorimo o Slovencih. Kako bi nagovorili znanca, ki v nedeljo ali ponedeljek ne namerava na volišče? Lahko neposredno izberemo tako predsednico dežele kot predstavnike v deželnem svetu. Ne sme nam biti vseeno, kdo bo vodil in soustvarjal politiko dežele, predvsem v teh težkih trenutkih. Ponujamo odprto, evropsko naravnano vizijo. Slovenci bomo večinoma volili isto predsednico, naj s preferenčnim glasom izvolimo tudi Aleša Waltritscha, edinega slovenskega kandidata na Goriškem, ki ima možnost izvolitve v deželni svet. Katera sredstva uporabljate za komuniciranje v volilni kampanji, kdo jo financira in koliko vas bo stala? Čim več neposrednih stikov z ljudmi, posegi v vseh medijih, začenši z za vse nas prepotrebnim slovenskim časopisom Primorski dnevnik, ter na spletu, z letaki in dopisnicami. Kampanjo smo začeli s trijezičnimi plakati, ker je naš prostor več-kulturen in smo ponosni, da to lahko pokažemo. Kampanja bo vredna nekaj tisoč evrov, financirajo pa jo stranka, krožki, somišljeniki in seveda sam kandidat. RONKE - Intermodalni pol Površna ocena naravnih vrednot Legambiente v bran živalskim vrstam »V postopku za gradnjo novega intermodalnega pola ob ronškem letališču je ocena naravnih vrednot površna, saj ne upošteva prisotnosti številnih rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi so nekatere zelo redke.« Tako poudarja predsednik pokrajinskega krožka sklada WWF Claudio Siniscalchi in opozarja, da so na območju ob letališču opravili temeljito ornitološko študijo. Ugotovili so prisotnost številnih ptic, nekatere med njimi so zelo redke, kar še zlasti velja za pepelastega lunja (lat. Circus cyaneus). Siniscalchi pojasnjuje, da je na južnem delu letališča večje območje, ki je bilo nekoč namenjeno kmetijstvu, sedaj pa je že več let zapuščeno. Zaradi tega ga je zaraslo grmičevje, kjer imajo ptice izredno dobre pogoje za gnezdenje. Območje so naselile tudi številne ptice ujede, med grmi imajo svoja skrivališča lisice in jazbeci, več je tudi srn. V dokumentaciji za gradnjo intermodalnega pola ni o omenjenih živalskih vrstah niti besedice, kot da bi vseh teh živali ne bilo. »Nižinski del naše dežele je zelo gosto naseljen, zato pa je zapuščeno območje ob letališču še kako pomembno iz naravoslovnega vidika,« poudarja Siniscalchi in predlaga, naj se ohrani grmičevje ob železnici južno od letališča tudi, ko se bo začela gradnja intermodalnega pola. »Urediti bi morali tudi večji travnik in okrog njega posaditi avtohtona drevesa, tako da bi lahko zagotovili novo zatočišče pticam,« pravi predsednik pokrajinskega krožka sklada WWF, ki ima nekaj priporočil tudi za parkirišče intermodalnega pola. Po njegovih besedah je treba upoštevati, da danes parkirišče ob letališču ni skoraj nikoli polno, ko bodo uresničili novo železniško povezavo, pa bo avtomobilov še manj. Siniscalchi poudarja tudi, da je treba po parkirišču posaditi avtohtona drevesa, hkrati pa na streho večnadstropnega parkirišča namestiti fotovoltaične panele. GRADEŽ-GORICA - Gibanje 5 zvezd »Kdor ni transparenten in sposoben, naj se nas boji« Beppe Grillo v Gorici (zgoraj) in Gradežu bumbaca Vodjo Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla je včeraj sredi dneva v Gradežu pričakalo kakih tisoč ljudi, nekaj tisoč pa jih je bilo sinoči na goriškem Travniku. Po avtih sodeč mnogi so prišli tudi iz ostalih pokrajin, sredi pogostega ploskanja pa je travniško množico nagovarjal poldrugo uro. »Naše upanje je, da bo FJK prva dežela petih zvezd v Evropi. To bi bilo velikansko zadoščenje in znak spremenjenih razmer, ki pripravljajo novo prihodnost vseh mladih, tako na desni kakor na levi,« je izjavil Grillo in, kakor je bilo pričakovati, vsebino svojih besed uglasil zlasti na državno politiko. Krajevnih poudarkov skoraj ni bilo. »Parlament lahko opravlja zakonodajalsko funkcijo, a Ber-sani je sokriv, da je demokracija v Italiji blokirana. Z Demokratsko stranko se ne bomo dogovarjali ... Izvajali bomo naš program v prepričanju, da stvari lahko naredimo bolje od ostalih,« je zakričal v mikrofon in »obdelal« tudi Berlusconija: »To je genij. Osvojil je moje programe in jih šel razglašat na televizijo, kamor jaz ne morem. Kmalu bo organiziral svoj V-day. Zanj glasuje devet milijonov ljudi: vprašajmo se, kakšna družba smo.« Izpostavil je včerajšnje dogajanje okrog volitev predsednika republike in navedel škandale zadnjega časa, v katere je politika vpletena, začenši z banko Monte dei Paschi. »O meni trdijo, da sem najbolj nevaren Evropejec: poglejte me, sem samo bivši komik. Pravijo, da sem fašist, antisemit .... V resnici naš edini cilj je spremeniti politiko. Kdor ni transparenten in sposoben, se nas mora bati,« je zaključil. Volitve DEMOKRASKA STRANKA »Pisus, prava farsa« Za poslanca Demokratske stranke Giorgia Brandolina predstavlja pravo farso zgodba o prispevkih iz evropskega sklada Pisus, ki jih je deželna vlada Renza Tonda porazdelila med samo šestimi od petnajstih občin, ki so imele pravico do denarja. Bran-dolin opozarja, da bo morala nova deželna vlada sanirati nastali položaj. Po njegovih besedah so občine, med njimi so na Goriškem Krmin, Gradišče in Tržič, polagale v sklad Pisus velika upanja, Tondo pa jih je vse po vrsti razočaral. SLOVENSKA SKUPNOST Marilka Koršič v Pevmi Kandidatka Slovenske skupnosti na deželnih volitvah Marilka Koršič se je v sredo v športno-kulturnem centru v Pevmi srečala z občani, s predsednikom pevmske lovske družine Mariom Leopolijem in predsednikom združenja krajevna skupnost Pevma-Štemaver-Oslavije Lovrencom Per-soglio. Beseda je med drugim tekla tudi o problemih lova predvsem na merjasca in o novem zbirnem centru za divjad, ki ga je lovska družina uredila v Pevmi s prispevkom goriške pokrajine. Ker je bila na večeru prisotna tudi podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki je odgovorna tudi za lov, je bilo srečanje še zanimivejše. Leo-poli je med drugim potožil, da odgovorni deželni odborniki vedno zapostavljajo goriške lovce, saj raje obiskujejo lovce iz drugih pokrajin. V desetih letih ni nihče prišel z dežele v Gorico ne na mašo ob praznovanju zavetnika lovcev sv. Huberta in ne na obvezno vsakoletno razstavo trofejev. Tudi v teh odnosih se mora nekaj spremeniti, so ugotavljali udeleženci srečanja. ITALIA VREDNOT Oskrba starejših občanov Kandidatka Italije vrednot za deželni svet Donatella Gironcoli glede oskrbe starejših občanov opozarja, da v Furlaniji-Julijski krajini ni pravega nadzora nad delovanjem domov upokojencev. Po njenih besedah bi morala dežela opravljati redne kontrole, saj bi tako preverila, ali domovi odgovarjajo zakonskim predpisom. Gironcolijeva opozarja tudi, da goriška občina namerava oddati v upravljanje zasebnikom dom za starejše občane Culot v Ločniku, kar je po njenem mnenju nedopustno. DEMOKRASKA STRANKA Podpora iz Romansa Župan iz Romansa Davide Furlan je podprl kandidaturo Omarja Greca (Demokratska stranka) za deželni svet. Fur-lan in Greco sta se srečala v prejšnjih dneh; v svojem pogovoru sta med drugim obravnavala prednosti pa tudi težave, ki jih bo prinesel Ikein komercialni park. Grecov zaključni volilni shod bo danes ob 17. uri na Trgu Republike v Tržiču; ob njem bo županja Silvia Altran. DEMOKRASKA STRANKA Kakovost v zdravstvu Kandidatka Demokratske stranke za deželni svet Sara Vito opozarja, da v goriški pokrajini zelo dobro deluje odontostoma-tološka služba zdravstvenega podjetja. Lani je njuni ambulanti v Gorici in Tržiču obiskalo 4155 ljudi, med katerimi je bilo veliko otrok. »Prizadevati si moramo, da bomo še naprej imeli na voljo kakovostne zdravstvene storitve, kakršne nudi naša odontostomatološka služba,« poudarja Sara Vito, ki bo svojo volilno kampanjo sklenila danes ob 18.30 na turistični kmetiji Le Giarine v Foljanu Redipulji. KOMUNISTIČNA PRENOVA Ne dajejo navodil Iz krožka Komunistične prenove iz Ronk in Foljana sporočajo, da ne bodo dajali nikakršnih navodil svojim članom in volivcem o tem, koga naj podprejo na deželnih volitvah. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 19. aprila 2013 15 Zalotili obsojenega Policisti so med poostrenim nadzorom nad prometom ob nekdanjem štan-dreškem mejnem prehodu ustavili za pregled kombi, v katerem je bilo enajst romunskih državljanov. Za enega izmed njih, 29-letnega S.G., se je izkazalo, da je pred časom zoper njega sodišče iz Milana izdalo zaporni nalog. Mladenič je bil v Milanu osojen zaradi kraje. Policisti so ga aretirali in ga prepeljali v goriški zapor, kjer bo presedel deset mesecev. Evropska tržnica Z današnjim dnem se v goriško mestno središče vrača Evropska tržnica. Napovedanih je 120 domačih razstavljavcev in ponudnikov z raznih koncev Evrope. Dogajanje bo do nedelje potekalo od 9.30 do večernih ur. Priznanje za pisateljico V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo drevi ob 20. uri slovesnost ob podelitvi devetega priznanja Kazimir Humar. Letošnja dobitnica je vzgojiteljica, pisateljica in kulturna delavka Mariza Perat. Nastopili bodo osnovnošolci iz Pevme. V Gorici o avtizmu Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo danes ob 16.30 srečanje o avtizmu, ki ga prirejata združenje Ge.CO in ustanova Asperger; predavali bodo psihologi in nevropsihiatri. Fotografije z »všečki« Na sedežu mladinskega središča Punto giovani v Gorici bodo danes ob 18.30 odprli fotografsko razstavo del, ki so nastala v okviru čezmejnega natečaja v organizaciji združenj MSOI, E-Fronta in Collettivo MY. Na temo »Običaji in navade« so udeleženci objavili posnetke na Facebooku, tako da bodo danes razstavili tiste, ki so zbrali največ »všečkov«. V Fari o planetih V astronomskem observatoriju v Fari bo nocoj ob 20.30 Simone Kodermaz predaval o planetih, Zhijing Feng pa o nanotehnologiji. Humanitarna akcija Na šempetrskem Trgu Ivana Roba bodo danes zaradi izjemno pozitivnega odziva občanov in podjetij ponovili akcijo »Dan za spremembe«. V proti potrošniškem duhu bodo predajali uporabne predmete v ponovno uporabo. Akcija bo potekala med 10. in 17. uro. Kdor bo na našel kaj primernega zase, bo za izbrano odštel vsaj 0,50 evra in s tem doniral v šolski sklad OŠ Ivana Roba za socialno ogrožene otroke. (km) Principe v knjigarni V knjigarni LEG na goriškem Kor-zu bo danes ob 18. uri srečanje z muzikologom in germanistom Qui-rinom Principejem; z njim se bo pogovarjal Riccardo Martinelli. Arhitektura za otroke Danes ob 17. uri bo v avli novogo-riške mestne hiše arhitekturna delavnica za otroke od petega do dvanajstega leta z naslovom »Preobleka javnega prostora«. Po sprehodu po mestu bodo postavili kartonasto kuliso in jo oblikovali v trg. (km) Interlokulus v Solkanu V solkanski galeriji Dimenzija napredka bo drevi ob 20. uri odprtje razstave Eneja Gale »Interlokulus: Ko zadošča peristaltika«. Umetnikov projekt vključuje risbe, oljne slike in instalacijo kipcev. (km) Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj in Robert Cotič ŠTEVERJAN - Na Bukovju Izvrstni Tik Tak teater bo drevi pripovedoval »Pravljice (za odrasle)« Na sedežu kulturnega društva Briški grič na Bukovju v Števerjanu bodo nocoj ob 20.30 uprizorili komedijo »Pravljice (za odrasle)«, v kateri nastopajo Goričanom dobro znani Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj in Robert Cotič. S predstavo, ki jo sestavljajo trije komični monologi, je novonastali Tik Tak teater iz Gorice osvojil priznanje festivala Komigo 2012, Robert Cotič pa je pred kratkim prejel v Novi Gorici priznanje za najboljšo glavno moško vlogo na letošnjem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin Severne Primorske. Nocojšnji privlačni gledališki dogodek v Števerjanu prireja Briški grič v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in s festivalom Komigo 2013; vstop bo prost. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. M Izleti •j Čestitke Naša tajnica Nataša Ferletič je mamica postala in bo malega GABRIELA pestovala skupaj z očkom Dujanom. Vsi pri društvu Tržič se z njimi veselimo in jim srečno življenje želimo. Gledališče SPDG prireja enodnevni izlet v Ptuj v soboto, 18. maja. Odhod iz Gorice ob 6.30, ogled z vodičem razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, mesta in Ptujske gore. Ob 17. uri vrnitev s postankom v Trojanah; vpisovanje in informacije na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro ali po tel. 0481-390688 vsak dan med 19. in 20. uro (Saverij Rožič, ki bo vodil izlet). KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. avgusta do 4. septembra); letovanja -Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od 7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta v Pariz, da poravnajo zadnji obrok plačila za izlet v ponedeljek, 29. aprila, od 10. do 11. ure v Gorici na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. KROŽEK KRUT obvešča zainteresirane za letovanje na Mali Lošinj, ki se niso še prijavili, naj pohitijo, saj se zaključuje vpisovanje. Tiste, ki pa so se že vpisali prosijo, da v teku meseca aprila, potrdijo njihov vpis z akontacijo, direktno na sedežu goriškega KRUT-a, Korzo Verdi 51/int. vsak torek od 9. do 12. ure. SPDG prireja v nedeljo, 21. aprila, kolesarki izlet namenjen kekcem in družinam po kolesarkih stezah v okolici Gorice; zbirališče ob 9.30 na parkirišču goriške športne hale v Podgo-ri. Dolžina proge približno 18 km, obvezna čelada, otroci obvezno v spremstvu staršev; informacije po tel. 3288292397 (Robert) ali 333-1581015 (Dino) v večernih urah, zaželjena je prijava udeležencev. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE!« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 20. aprila, ob 20.30 »Jesus Christ Superstar«; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA v Gorici poteka niz otroških predstav z naslovom »Nedelja v gledališču (z mamo in očetom)« v skupnem sodelovanju Ana-Thema teatra iz Vidma, združenja Terzo teatro iz Gorice in Kulturnega doma: v nedeljo, 21. aprila, ob 16.30 »Ostržek - Pi-nocchio«; rezervacije vstopnic po tel. 0432-21740499, informacije na tel. 0481-33288. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 19. aprila, ob 20. uri »Ljudožerski ples« (Tommaso Santi); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Scary Movie 5«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Oblivion«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tre-no di notte per Lisbona«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Ženska, ki poje« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Scary Movie 5«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Oblivion«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »At-tacco al potere - Olympus has fallen«. Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Pas-sione sinistra«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Un giorno devi andare«; 22.10 »Hitchcock«. Koncerti ODHOD AVTOBUSA (ŠE NEKAJ PROSTIH MEST) OB 15.30: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Predprodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz z odhodom ob 15.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531495. GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: danes, 19. aprila, ob 20. uri koncert dua Arparlando (Tina Žerdin in Christine Leibbrand - Kuegerl, harfa); informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 0038653354016, blagajna@kulturnidom-ng.si, vstopnice uro pred koncertom na gradu Kromberk. V DVORANI INCONTRO v Podturnu v Gorici bo danes, 19. aprila, ob 20.30 violinski recital mladega Aleša La-vrenčiča. Predstavil bo dela J. S. Bacha, F. Schuberta, L. M. Škerjanca, N. Paganinija in H. Wieniewskija. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v soboto, 20. aprila, ob 20.15 bo izvenabonmajski koncert deškega zbora iz Dubne (Rusija); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred predstavo (tel. 003865-3354013. □ Obvestila 60 LET SOVODENJSKEGA VRTCA: občina in učno osebje vrtca naprošata vse, ki bi imeli zanimive podatke, dokumente, fotografije in osebna pričevanja, predvsem o prvih desetletjih delovanja, da se obrnejo na urade županstva in posodijo gradivo, ki bo fotokopirano in takoj vrnjeno lastniku. Na osnovi zbranega gradiva želijo zasnovati priložnostno razstavo. AGENCIJA ZA PRIHODKE obvešča, da so uradi v Gorici in Tržiču odprti od ponedeljka do petka od 8.45 do 12.30, ob ponedelkih in sredah tudi od 14. ure do 16.30; informacije in rezervacije po tel. 848800444 ali na spletni strani www.agenziaentrate.gov. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KROŽEK KRUT iz Gorice obvešča, da je pisarna odprta ob torkih od 9. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je odprta med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro, zaprta je ob ponedeljkih. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih 10.00-19.00 in ob torkih in četrtkih 15.00-19.00. POSOŠKA JAMARSKA ŠOLA - Scuola di Speleologia Isontina organizira v sodelovanju z jamarskim klubom Kraških krtov tečaj speleologije za vse, ki jih zanimajo kraške jame, še zlasti tiste, ki niso dostopne vsakomur. Teoretični del tečaja, v obliki predavanj, bo potekal v Gorici, v Ul. Vittorio Veneto 7, na sedežu združenja Punto Giovani, vsak četrtek od 2. maja do 6. junija. Praktični del predvideva obisk kraških jam v naši okolici in uporabo jamarske opreme ob nedeljah od 5. maja do 2. junija; za informacije in vpisovanje jamarski klub Kraški krti (micheledelo@tisca-li.it), tel. 333-1635865; več na www.scuolaspeleoisontina.it. PRI ZVEZI DELOVNIH INVALIDOV ANMIL v Ulici Cantore v Gorici (tel. 0481-531953), ki je odprt ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih dopoldne, in v ulici Leopardi v Tržiču, ki je odprt ob torkih in sobotah dopoldne, je mogoče dobiti obrazce CUD 2012, INPS in INPDAP brezplačno. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154. ZDRUŽENJE SOS ROSA sklicuje redni občni zbor v torek, 23. aprila, ob 16.30 na sedežu v Ul. Diaz 5 (2. nadstropje) v Gorici. KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur. 15 Prireditve V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v ponedeljek, 22. aprila, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo ayurvedske masaže. Vodila bo Leticia Morris; vstop prost. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na slovesnost podelitve 9. priznanja Kazimir humar vzgojiteljici, pisateljici in kulturni delavki Marizi Pe-rat danes, 19. aprila, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slovesnosti bodo učenci OŠ Josip Abram iz Pevme udeležence popeljali v svet pravljic Marize Perat. Majda Zavadlav bo utemeljila priznanje. NA SEDEŽU ANMI v Ul. San Francesco 44 v Tržiču bo danes, 19. aprila, ob 18. uri srečanje z novinarjem Faustom Biloslavom z naslovom »I nostri maro. 2012-2013 Odissea in India«. SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja v sredo, 24. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih predavanje o Tolminskem puntu s filmom. Predaval bo zgodovinar Branko Marušič. OBČINA DOBERDOB, VZPI TER DOMAČA DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE prirejajo v spomin na 25. april 1945, dan oborožene vstaje proti nacifašizmu in osvoboditve italijanskega naroda, v četrtek, 25. aprila, ob 10. uri mašo za padle v NOB v cerkvi v Doberdobu; polaganje vencev na spomenike padlim: ob 10.45 v Doberdobu, ob 10.55 na Poljanah, ob 11.05 na Palkišču, ob 11.15 bo osrednja slovesnost ob spomeniku padlim v Jamljah, slavnostni govornik bo Jože Pirjevec. Sodelovali bodo pihalni orkester Kras, mešani pevski zbor Hrast, kulturno društvo Kremenjak. VZPI-ANPI PODGORA IN SKRD PAG LAVEC prirejata svečanost ob obletnici osvoboditve v četrtek, 25. aprila, ob 10. uri pri spomeniku padlih v narodnoosvobodilni borbi v Podgori. Borčevske organizacije in krajevna društva bodo polagala vence, slavnostni govornik bo zgodovinar Štefan Čok, svečanost bodo popestrili nastopi pevskih zborov iz Šempetra in Podgore ter recitacije. ŠTANDREŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI IN KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prirejata proslavo v četrtek, 25. aprila, ob 11.15 pred spomenikom na trgu v Štandrežu. Govornik bo Aleš Waltritsch, sodelovali bodo taborniki, pela bo vokalna skupina Sraka, na programu bodo tudi prebiranja na temo vlaka spomina. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Franca Fonzar por. Manig iz bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 10.30, Ada Ognibene vd. Cassano z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.30, Silvana Trevi-san por. Tomasin, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. 1 6 petek' i9- aPri|a 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Planica kandidira za nordijsko SP 2019 LJUBLJANA - Slovenska vlada je dala soglasje h kandidaturi Planice za svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju za leto 2019. Planica je lani kandidirala za SP 2017. Na kongresu Fis v Južni Koreji jo je v finalu premagal Lahti. Poleg omenjenih sta bila v igri še Oberstdorf in Zakopane. »Kljub temu, da nam prvič ni uspelo, se borimo naprej. Imamo realne možnosti, da dobimo organizacijo leta 2019,« pravi predsednik Smučarske zveze Slovenije Primož Ulaga. Košarkarji Barcelone vsilili 5. tekmo ATENE - Košarkarji Barcelone so s 70:60 premagali Panathi-naikos in ohranili možnosti za uvrstitev na zaključni turnir evrolige. Izid v zmagah med špansko in grško ekipo je izenačen na 2:2. Erazem Lorbek je v dresu Barcelone odigral 31 minut in zbral osem točk in dva skoka. Danes: Caja Laboral - CSKA Moskva in Anadolu Efes - Olympiacos. Rusi in Grki vodijo z 2:1 v zmagah. Real Madrid si je že zagotovil mesto na zaključnem turnirju v Londonu od 10. do 12. maja. JADRANJE - Sivitz Košuta in Farneti na jadralnem Wimbledonu v Hyeresu V mednarodne vode Po 11 mesecih ali 319 dneh se bosta jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti spet podala v mednarodne vode in se spet preizkusila v svetovni članski eliti. Nazadnje sta z najboljšimi jadrala na olimpijskem prizorišču v Weymounthu na Skandia Sial for gold v začetku junija lani, nato sta še tekmovala - med drugim sta osvojila še evropski in državni mladinski naslov -, vendar ne v eliti. Od ponedeljka dalje bosta tekmovala na regati za svetovni pokal v francoskem Hyeresu, kjer bosta prvič v karieri tekmovala kot člana, ne več kot mladinca. »Potem ko sta osvojila vrh med mladinci, želita prodreti tudi med člani, zato bo prisotno tudi nekaj treme. Pričakovanja so kar visoka,« poudarja trener Matjaž Antonaz, ki pa je optimističen. Jadralca sta letos dobila novo jadrnico, v katero sta vložila veliko energije, da bi jo optimalno regulirala. Kaže, da je zelo konkurenčna, prvi izpit pa bo ravno prva regata. Prvi nastop bo tudi preizkusni kamen za njuno formo, ki sta jo pozimi pilila v Cagliariju, v začetku marca pa Izraelu. Predvsem s tehničnega vidika so bile priprave v toplih Tel Avivu in Haifi optimalne, saj sta jadrala v najrazličnejših vetrovnih razmerah: »Bilo je enkratno, bolje kot na Novi Zelandiji ali v Avstraliji,« je bil navdušen krmar Sivitz Košuta, ki je s Farnetijem na vodi treniral pod vodstvom izraelskega selektorja reprezentance povprečno tudi po štiri ure na dan (dvakrat tu- Trener Antonaz s Farnetijem in Sivtzem Košuto med treningom v Sesljanskim zalivom pred odhodom v Hyeres kroma di šest ur), med desetdnevnimi pripravami z mladinsko reprezentanco pa sta nastopila tudi na tamkajšnji dvodnevni regati. Dneve so popestrili tudi z igranjem nogometa, plezanjem, tekom in fit-nesom, privoščila pa sta si tudi krajši turistični oddih v Jeruzalemu. »Upam, da se bova vrnila že poleti, sicer pa naslednjo zimo, saj je bilo enkratno.« Z vadbo v Izraelu je bil trener An-tonaz zadovoljen, njuno formo pa želi še izpiliti na dvodnevnem treningu na prizorišču regate. Tam bosta Sivitz Košuta in Farneti trenirala z izraelskimi posadkami in s hrvaško dvojico Fantela -Marenič, da bi še bolje pridobila startne občutke in strategijo. Glede na to, da sta v Hyeresu že dvakrat odlično jadrala in osvojila 16. in 17. mesto, je zlata skupina minimalen cilj. Tiho pričakuje Čupina ekipa tudi uvrstitev med najboljših petnajst. Regata v Hyeresu - jadralnem Wimbledonu - pa ima letos še dodatno težo, saj bo to za italijanske posadke prva - in najpomembnejša - selek-cijska regata za nastop na Sredozemskih igrah, kamor jadralca želita nastopiti. Odločitev bo nato padla na mednarodni regati Expert Garda na Gardskem jezeru. Glede na to, da je v Hyeresu konkurenca večja, bo francoska uvrstitev pomembnejša. RITMIČNA GIMNASTIKA - V nedeljo tretjič na 1. maju Na prvenstvu Slovenije v Trstu bo nastopilo 320 tekmovalk Slovensko državno prvenstvo v ritmični gimnastiki se bo letos že tretje leto zapored selilo tudi v Trst, kjer bo v nedeljo tretja (in zadnja) prvenstvena tekma. Od 10.00 ure dalje bo v dvorani Bojana Pavletiča na parterju svoje znanje prikazalo približno 320 tekmovalk iz cele Slovenije, največ doslej. Med njimi bodo tudi članice gimnastičnega odseka Bor, ki letos uspešno nastopajo na državni ravni programa A1. V jutranjih urah bodo na vrsti skupinske vaje, pari in trojice v petih starostnih kategorijah. Mlajše deklice in deklice bodo nastopile brez orodja, kadetinje z orodjem, mladinke in članice pa z dvema sestavama, z orodjem in brez njega. S skupinskimi sestavi bodo nastopile tudi vse borovke, ki so doslej zbrale že 11 kolajn. Med vsemi izstopata skupini kadetinj (Vida Petaros, Mateja Coren, Maša Kocijančič in Katarina Polojaz) in mladink (Veronika Savi, Neža Petaros, Nika Čermelj, Neža Zobec, Alenka Cossut-ta in Sanja Žagar), ki so na obeh tekmah stale na najvišji stopnički. Borove barve bo na Stadionu 1. maja branilo 30 deklet, ki redno trenirajo od 3 do 5 ur tedensko pod vodstvom dr. Branke Vajngerl in Petre Dilli. Jutranji del se bo zaključil še z uradno otvoritvijo in mimohodom ekip ter nagrajevanjem skupinskih vaj, od 15.00 pa se bo nadaljevalo tekmovanje z individualnimi nastopi kadetinj, mladink in članic. Tudi popoldanski del bo zaključilo nagrajevanje najboljših, jasno pa bo tudi, kdo od nastopajočih si je priboril pravico do nastopa na finalu - sklepnem državnem prvenstvu. Glede na uspešno sezono kaže, da bodo med njimi tudi vse Borove ekipe. Pogostitev tekme na Stadionu 1. maja omogoča skupina staršev, ki že več let prostovoljno skrbi za organizacijo in izvedbo ene izmed prvenstvenih tekem. (V.S.) Dobri nastopi kotalkaric Poleta V Ogleju je bilo Deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju v prostem programu. Deželni deklici ŠD Polet Emma Cuglianich in Martina Lizza sta se med 29 tekmovalkami uvrstili na 12. oz. 18. mesto. V državni kategoriji promocijske A-kategorije je Clio Martellani z odličnim nastopom celo zmagala, Chiara Meula pa je bila peta. Obe sta se uvrstili na državno prvenstvo julija v Roccarasu. Najmlajše poletovke (na sliki) pa so v Trstu začele sezono z nastopom na pokalu »speranze«. Med cicibanka-mi je bila Rachele Hrovatin 3. v poligonu in 7. v prostem programu. Sani Gregori pa 5. v prostem programu mesto. Med miški je bila Sara Hlabian 4. v prostem programu. NOGOMET Trener Brega pomotoma kaznovan Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je diskvalificirala trenerja nogometašev Brega v 2. amaterski ligi Lorenzo Cernuta vse do 16. junija! Je res, ampak je napačno. V resnici si je dolgo kazen prislužil klubski stranski sodnik Marko Bandi, le da je zveza (ali sodnik v zapisniku?) pomešal imeni, na kar je uprava Brega že opozorila zvezo. Kot je zapisano v sporočilu nogometne zveze je Bandi, po izključitvi v 90. minuti zaradi ugovarjanja, počasi porinil sodnika in ga žalil tudi potem, ko ga je kapetan Brega pospremil iz igrišča. Do 5. maja je bil kaznovan tudi drugi klubski pomočnik sodnika Giovanni Bove. S prepovedjo igranja za en krog so bili kaznovani G. Kerpan (Vesna), Marturano (Breg),ardo Me-scia (Primorje), Kočič in Colasuon-no (oba Zarja). GIMNASTIKA Teja Belak v preskoku prvič v finalu EP MOSKVA - Telovadka Teja Belak je v kvalifikacijah gimna-stičnega evropskega prvenstva v Moskvi poskrbela za nov mejnik. Potem ko je na preskoku postala prva slovenska skupna zmagovalka svetovnega pokala, si je prvič v karieri na veliki tekmi pri-telovadila finale elitne osmerice. Kljub ponesrečenemu nastopu je s povprečjem 13,799 točke zasedla 7. mesto. Prvi skok ji je odlično uspel in je prejela 14,333 točke, pri drugem skoku, zanjo lažjem, pa je doskočila v preval, kar šteje za veliko napako. A povprečje obeh ocen (za drugi ponesrečen skok je prejela 13,266) je bilo dovolj, da se je s sedmim dosežkom prvič v karieri prebila v finale EP. Saša Golob, ki je pred leti branila barve tržaškega kluba Artistica '81, je pristala na 36. mestu. ATLETIKA - Mednarodna atletska zveza (IAAF) pričakuje na svetovnem prvenstvu v Moskvi, ki bo od 10. do 18. avgusta, rekordno število tekmovalcev. Po začetnih prijavah naj bi v ruski prestolnici nastopilo skupaj 1409 atletov in 1107 atletinj, skupno je 2516 prijav. Prejšnji rekord je bil 1894. V Moskvi naj bi nastopilo več kot 200 držav. REKORDNO - V Mariboru se je predstavila okvirna olimpijska reprezentanca Slovenije za nastop na zimskih igrah leta 2014 v Sočiju. Zaenkrat gre za 68 evidentiranih kandidatov in kandidatk, po uvrstitvi hokejske reprezentance na olimpijski turnir za eno največjih delegacij zimskih iger doslej. »Pretekla zimska sezona je bila za Slovenijo najuspešnejša vseh časov, osvojili smo sedem kolajn na svetovnih prvenstvih v olimpijskih disciplinah in vrsto vrhunskih rezultatov v svetovnem pokalu. Na igre so se uvrstili tudi hokejisti, kot moštvo prvič v zgodovini samostojne Slovenije,» je na predstavitvi dejal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič. JEZEN - Pariški Paris Saint Germain je v četrtfinalu državnega nogometnega pokala igral z malčkom Evianom in po streljanju enajstmetrovk, po rednem delu in podaljšku je bil izid 1:1, izgubili z 1:4. Zlatan Ibrahimovic in Thiago Silva sta svoji enajstmetrovki zgrešila, trener Carlo An-celotti pa je bil po tekmi izjemno kritičen do svojih igralcev. »To je ekipa ošabnih ljudi,« je dejal. NBA - Končal se je redni del košarkarske lige NBA. Zadnje prosto mesto za končnico so ujeli Los Angeles Lakers, najboljši strelec rednega dela pa je Carmelo Anthony. OPROŠČEN - Mariborsko sodišče je nekdanjega nogometnega reprezentanta Gorana Šu-kala, ki si denar trenutno služi v nemškem drugoligašu Duisbur-gu, oprostilo obtožb o sodelovanju v hudodelski združbi, ki je prirejala nelegalne športne stave. Drugega obtoženega Zvonka Haj-ška pa je spoznalo za krivega in mu izreklo enotno kazen dveh let zapora. ŠPORT Petek, 19. aprila 2013 1 7 ŠPORTNA ŠOLA TRST OBUDILA ŠAHOVSKI TURNIR Prvič po letu 2000 je Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpijade spet organizirala tudi šahovski turnir. Skupno je nastopilo 50 otrok 3., 4. in 5. razredov, žal le iz šol Milčinski in Župančič, nastopilo pa je tudi sedem šahistov OŠ s Kranja, ki so pobrateni s šolo Župančič. Med učenci 5. razredov je zmagal Jakob Kralj, med učenci 4. razredov Matija Pučnik, z 3. razrede pa Vincenzo Talpo (vsi Župančič). Nagrajevanje bo potekalo na dan sklepne faze olimpijade 4. junija. DANES: SOKOL ZA hB FINALE, DOM ZA OBSTANEK V košarkarski promocijski ligi nadaljujejo danes s polfinalnimi nastopi v končnici. Košarkarji Sokola bodo v telovadnici šole Morpurgo (ob 21.15) odigrali povratno tekmo play-offa proti Libertasu B. Po zmagi v Nabre-žini bodo skušali že danes doseči uvrstitev v finale. Bolj negotov je drugi polfinalni par. Virtus proti Intermug-gii vodi 1:0 v zmagah. Na Goriškem si bo skušal Dom v Štandrežu (ob 20.30) s ponovno zmago proti Olimpii v play-outu že danes zagotovili obstanek. NAŠ POGOVOR - Predsednik ŠZ Bor Igor Kocijančič tudi o nevarnosti zaprtja stadiona 1. maja Nočemo biti grobarji Po odločitvi, da - morda začasno, pravi on - da izplava iz političnih vod, se bo lahko Igor Kocijančič še bolj posvetil svoji veliki ljubezni, športu, predvsem pa vodenju ŠZ Bor, ki ne preživlja lahkih časov. Ali še velja grožnja o zaprtju stadiona 1. maja, ki ste jo prvič izrekli lani na vašem občnem zboru? Načelno drži. Do sprememb je sicer prišlo, a po naši zaslugi. V mislih imam obisk prejšnje ministrice za Slovence po svetu Ljudmile Novak na stadionu. V zelo kratkem času je ta obisk obrodil enkraten prispevek iz Slovenije. S tem denarjem smo v glavnem nabavili novo opremo in stroje za fitness, ki je za nas pomemben vir prihodkov. V Sloveniji smo se tudi prijavili na razpis za pridobitev sredstev za obnovo stadiona, morebiti tudi po sklopih. Čakamo na odgovor. Kar je zame najbolj nerazumljivo, problemi so na relaciji med nami in krovnima organizacijama. Načelna podpora obstaja, konkretnih dejanj ali pomoči pa doslej ni bilo. Kako si to razlagate? Na nevzdržno stanje pri nas smo opozorili lani, v času največjih težav za financiranje naših organizacij. To je bila najbrž objektivna ovira. Toda zdaj, ko je italijanska država, prvič v zgodovini, namenila manjšini celo več sredstev od predvidenih in so najhujše težave, vsaj za dveletno obdobje, mimo, pričakujemo, da bomo deležni več konkretne pozornosti. Predvsem želimo, da bi se obravnavala naša prošnja za vključitev med primarne ustanove. Ne mislimo, da smo pomembnejši od drugih, vendar pa se imamo vsaj za enakovredne obema kulturnima domovoma, oba sta slučajno v Gorici, ki iz tega naslova prejemajo sredstva za vzdrževanje. Če bi tudi mi prejemali takšno ali podobno podporo, bi verjetno lahko dosegli proračunsko ravnovesje, del sredstev pa bi lahko namenili tudi sanaciji objekta, hkrati bi lahko začeli resno razmisliti o novi telovadnici. Gasilci so določili, da rok trajanja »balona« zapade leta 2015. Nekaj bo treba torej storiti. Ne želimo biti grobarji stadiona. Ne želimo, da bi prišlo do tega, da ga moramo zapreti iz varnostnih razlogov. Kaj sami naredite za pridobitev sredstev? Delovanje Bora omogočamo skoraj v celoti s sredstvi, ki jih pridobivamo sami, s članarinami, vadninami, že omenjenim fitnessom. Pridobivanje sponzorjev v glavnem prepuščamo odsekom in klubom. Ključno je zdaj za nas odda- Av£ lulct/fc ïpc'tl. ft.UF'it* JflJj f ujm d^trani ¿ikfriât* JiFu