m v • îecaj LIV. i Izajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 16. oktobra 1896. « * Politiški oddelek. Spravljivost moravskih liberalcev. dala volilna pravica petakarjem, pridobili Čehi marši ktero mesto, najbrž tudi večino v deželnem zboru. Čehi so dosedaj vedno v deželnem zboru zahtevali razširjenje volilne pravice, a Nemci so se ustavljali. Nemški liberalci pa najbrž tudi sedaj niso za raz- hoteli Dosedaj nemški liberalci na Moravském niso dosti širjenje volilne pravice posebno vneti, temveč jih slišati o kaki jednakopravnosti s Čehi. tem Za vse silijo razmere. Tudi mej Nemci se že sliši glas po širši češke zahteve so imeli le gluha ušesa. Prezirali so Čehe volilni pravici. Narodni in protisemitski Nemci jo žele, v deželnem zboru ter v nobenem odseku nikdar ni30 vo- ker sedaj v mestih v resnici ne odločujejo Nemci, temveč lili kacega Čeha za predsednika židje, katerih ne zmatrajo za Nemce razširjenjem vo Sedaj pred volitvami so se pa nemški liberalci lilne pravice se nekoliko omejil ta židovski vpliv. nakrat spomnili Čehov. To pač prihaja od tod, ker ču- Liberalci se torej boje » da se dobi večina za razširjenje tijo, da se jim že maje stališče. nemško-narodno pravice tudi proti njim. Da si pa zagotove popularnost stranko so sicer sklenili kompromis, a vzlic temu se nič novih volilcev, so se pa sami izrekli za volilno reformo, posebno varné ne čutijo. Le predobro vedo, da bi jih odni Nemci rajši danes izpodrinili, kakor jutri Pri Nadalje so pa liberalci se izrekli za delitev deželnega šolskega sveta, kakor se je to zgodilo na Češkem. tacih razmerah ni čudo, če se nakrat spominjajo Čehov. Taka uredba bi tudi bila moravskim Čehom v korist. Po volilnem oklicu, katerega so izdali, govore tudi našem mnenju tudi tukaj liberalci niso se radovoljno pre- o tem, da hočejo biti pravični drugi narodnosti. Priprav- mislili, temveč so jih prisilile razmere. Boje se že, da Ijeni so celo ustreči želji Čehov, da se razširi volilna zgube kedaj večino v deželnem šolskem svetu in zato pa pravica za deželni zbor. Volilna pravica je na Moravském hočejo že naprej skrbeti, da Čehi ne bodo odločevali o jako omejena. kmetskih občinah na Moravském volijo nemških šolah. tudi petakarji, v mestih in trgih pa ne. Poleg tega pa zahtevajo upeljavo narodnih kurij Sicer je pa tudi v kmetskih občinah volilna pra- Upeljala bi se nemška, češka in kurija veleposestniška vica še bolje utesnjena, kakor v drugih deželah. Drugod volijo vsi, ki volijo v drugem ali prvem razredu pr ob činskih volitvah, potem pa tudi petakarji, ki morda še želnega zbora, kateri se tičejo narodnega vprašanja češko kurijo bi stopili vsi češki, v nemško vsi nemški poslanci. Tem kurijam bi se dal velik vpliv. Sklepi de- ■ m iMMtiHiiii fi fife . m niso uvrščeni v ta dva razreda vsaki deželi je več dobili še le veljavo, ako jim pritrdijo vse kurije. Tako občin, kjer v drugem razredu volijo mnogi, ki plačujejo manj kakor gld. Volilni cenz je pa v resnici mnogo bilo določeno tudi v znanih punktacijah za češki deželni zbor, a se niso bile izvele. Nemška večina ne bi nižji kakor 5 gld. V Dalmaciji volijo v nekaterih občinah potem več mogla kaj skleniti Čehom v škodo. Sicer so v drugem razredu pri občinskih in potem pri deželno- pa narodne kurije dvorezni nož in mi dvomimo, da bi in državnozborskih volitvah ljudje ki še davka ne plačujejo. goldinarja jih Čehi s posebnim veseljem pozdravili. Na Moravském je sedaj skoro vsa deželna uprava nemška. Če Čehi dobe Mnogo bolje krivičen je pa volilni red po mestih. večino, bodo to morali korenito premeniti, ker je dežela To bi pa ne bilo Tu volijo še le tisti, ki plačujejo vsaj po 10 gld. davka; po veliki večini prebivalstva slovanska v Brnu se zahteva celo 20 gld. Ta volilni red je v škodo lahko mogoče j da se poprej upeljejo narodne kurije. Čehom. Mali obrtniki po mestih so Čehi, in so vsled vi- Nemška kurija bi vedno delala ovire. Poleg tega bi pa sokega volilnega cenza izključeni od volitve. Če se tudi bilo popolnoma neopravičeno i da se veleposest 414 nikom dovolile vse pravice jedne narodnosti. Veleposestvo za njem, ker on pospešuje germanizacijo pri sodiščih. ima že sedaj prevelik vpliv, a potem naj bi pa velepo sestniki imeli tolike Nemci v deželi. Ker kakor vsi Čehi ali pa vsi se deželni odbor in odseki volili pravice Štajerskem in Koroškem hiti z zamenjavanjem slovenskih urad-nikov z nemškimi. Za goriškega državnega pravdnifca je imenoval strankarskega Italijana, ki ne zna slovenščine, jezika večine dožele. po kurijah bi tudi bili Slovani prikrajšani, kadar bi imeli Francija in Rusija. Veličastni sprejem ruskega večino v deželnem zboru. Veleposestniki so tako bolje carja na francoski zemlji in sploh obisk ruske carske dvojice nemškega mišljenja in posledica vsemu temu bi bila, da "1 m W bi Nemci imeli večino v deželnem odboru in odsekih. Vidi se, da liberalni Nemci s svojo navidezno pri-jenljivostjo ne mislijo koristiti Čehom, temveč se hočejo v Parizu razmotrujejo politiki različno. Car je v neki napitnici poudarjal alijanco rusko-francosko. Iz tega sklepajo francoski in tem prijazni listi na rusko-francosko zvezo, ki obstoji, dočim se boje te zveze, odločno temu opore- posebno nemški listi, kajo, da bi ista v resnici obstajala. samo zavarovati in še nadalje nemško gospodstvo na pisalo, tej zvezi se je mnogo a ker se ista ni oficijelno razglasila, se taji, da bi Moravském. Zato pa dvomimo, da bi Čehi pospeševali ista sPloh eksistirala. Govori se tudi, da je car sedaj v Pa njih namere, ko tako mora prej ali slej propasti umetno nemško gospodstvo v deželi. rizu podpisal dotično pogodbo. Naj bo tako ali tako, brez-dvomno je. da obstoje mej Francijo in Rusijo najboljše prijateljske razmere, ki so zadnja leta veliko pripomogle k ohra- Politični pregled. nitvi evropskega mira. Prisrčen sprejem carske dvojice v Fran-ciji pa je priča, da Francija jako simpatizuje z Rusijo. Zveza mej tema dvema državama obstoji in potem naj tudi tajna. Državni zbor se zadnje dni peča! s proračunom, domovinskim zakonom in zakonom, s katerim se dovoljujejo vojaški novinci. Dunajski poslanci se posebno ustavljajo novemu domovinskemu zakonu. Pomagal je jim celo dr. Scheicher, ki je skušal dokazati, da bode novi domovinski zakon tudi na škodo kmetskim občinam, kar se mu pa ni posrećilo. Mladočehi in socijalni demokrati. Mladočehi so sklenil i, da bodo povsod v peti kuriji podpirali socijalnega demokrata, kjer pride to s kršČanskim socijalistom v ožjo volitev. Temu je pa največ povod to, da krščanski socijalisti na Dunaju odrekajo Čehom vse pravice. Grof Badeni in levica. — Grof Badeni vedno manje naklonjenosti kaže levici. Njegovo delovanje očitno meri na to, da jo razbij Veleposestnike hoče odločiti od stranke Da misli premeniti svojo politiko, je vidno tudi iz tega da odpovedal podporo stari „Pressi", katera sedaj neha izhajati Vladni list bode viČen. vičarji od slej Reichswehr je Slovanom pra Le „Reichswehr" se preosnuje iz tednika v dnevnik, so jako vznemirjeni. Boje se že, da njih stranka po polnoma izgine Nove državnozborske volitve bodo baje v marcu Svet ve za njo in jo tudi upošteva. Seveda socijalistiški, radikalni in nihilistiški prekucuhi so tudi sedaj rovali proti sprejemu ruskega carja v Franciji. Toda francoska vlada je vedela pravočasno ukreniti, da ti nezadovoljneži niso kalili slovesnih dnij carskega bivanja na Francoskem. je daroval 100.000 frankov za reveže v Parizu. ocitno I Car Veliko važnost pripisujejo daljščima pogovoroma, katerega sta imela ruski car in upravitelj ruskega vnanjega ministerstva Siskin z francoskim vnanjim ministrom Hanotauxom. ® jfedb&đfcifcđfctufc rtvfc.'tutfc ftyflfc & it: iti/tuti ÍSáMli && Aífedfcd&íiijti íiáfe € Óbrtnija. à* «gfreireirereTre^ m wjj ^^ ^r ^r ^^ tf ^F ^^ ^^ ^^ ^r ^r ^r* 1» Stavbenski red deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. (Dalje.) Opečna mera in debelina zidu. 73. Najmanša mera za zidno opeko je določena ali pa aprilu. Nekatere stranke zahtevajo, da se poprej skli- z 39 cm dolžine, 14 cm širine in 6.50 cm debeline čej deželni zbori, da bodo sklepali o tem, če se upeljejo rektne volitve v posamičnih kronovinah. Brnski škof v pastirskem listu opominja škofj ne volijo v deželni zbor mož nasprotnih katoliški veri in narodni jednakopravnosti, ravno tako naj ne volijo mož, ki niso naj Jakost zidov je odvisna od obremenitve zidov, od uporabljenega gradiva, od števila in višine nadstropij, od globine sob in od sestave stropov. nastopnem se torej ustanavljajo samo določila za zvesti domovini in cesarju ter zro čez mejo. Ta pastirski list zidovje navadnih hiš, ki se naredi iz navadne apnene malte nemškim liberalcem in narodnim Nemcem ni po volji ker radi bolj' zatili Čehe in gledaj preradi čez državne meje se čutij Pruse, kakor Avstrijce. Napadajo zatorej škofa pri čemer velja pravilo, da pri nápovědi in pri kotiranji zidne jakosti ni vpoštevan omet in zamaz. Seveda tedaj je pa jim bilo prav, ko je nadškof grof Schôn born šel v Rim tožit krščanske socijaliste. Tedaj niso rekli da se škofje ne smejo mešati v politiko. 1.) Jakost zidovja je izračunjati po stopnjah polo i vice opečne dolžine; zatorej se smejo delati samo zidovi v jakosti i 2) 1 IV 2) itd. zidne opeke, pri čemer ve Gleispach Minister grof Gleispach in baron Gauč ljajo v kotiranji in računjanji nastopne zaokrožitve mislita odstopiti. Ne ujemata se s politiko grofa Badenija Če levica šla v opozicijo, tudi Gleispachu ne bode druzega kazalo. Položaj je isti ko je bil v začetku Taftejeve vlade. Tedaj je v ministerstvu bilo tudi nekaj levičarjev. Vlada je omahovala sedaj na to, sedaj na ono stran. Levica je šla v opozicijo, in prisilila svoje somišljenike, da so iz ministerstva izstopili. Na to je pa Taffeieva vlada se bolje oprla na kon- servativce in je minister Dunajewski v zbornici naravnost bil izjavil, da se vlada hoče opirati na desnico Ravno tako bode Badeni tudi sedaj poiskal uporo na desnici ako levica ne dělala ovire Najbrž pa levica se od tedaj nekoliko izpa za i a n n 1 1 2 » li 2 Va » li 3 V 2 opečni zid zaokrožitev na 015 m n n » » 0 » n n n n v n i) n n n 0 60 „ 0*75 li Ti li I) ti n n n n 0*90 „ . - - - - 1-05 . i. t. d. 2. Pri večkrat prodrtih zidovih, katerih stebri metovala. Kar se tiče grof Gleispacha Slovenci ne žalovali ne imeli potrebne odpornosti i ko bili zidani iz na 415 vadne opeke, je napraviti te stebre iz izprane ali belo-prstene opeke s cementno malto, ali iz kamenja ali pa iz železa, kar je poočiti v stavbinskem črteži. Tudi je podati zračunjeno nosilno zmožnost. 3.) Glavni zidovi najvišjega nadstropja morajo do sobne globine 6 50 m v nadstropji imeti 0#45 m debeline, pri sobni globini nad 6*50 m pa 0 60m. Pri uporabi stropov iz tramov (poprečnikov) je glavne zidove spodnjih nadstropji zidati z ojačenjem 0.15 m tako, da se napravijo vselej od zgoraj doli računjeno v sledečih dveh neposredno drugo nad drugim stoječih nastropjih, glavni zidovi v isti debelini, potem pa od nadstropji do nadstropja za 0 15 m močnejši. Vsled teda morajo glavni zidovi pri sobni globini do 6*50 m v zadnjem nadstropji pri štirinadstropnih stavbah vsaj 0 90 m, pri sobni globini nad 6 50 m v gornjem nadstropji pa vsaj 1.05m v pritličji debeli biti. Pri uporabi stropov iz stropnikov morajo glavni zidovi, da se dosežejo proste blazine za stropnike, od stropov predzadnjega nadstropja začenši v vsakem nadstropji pa vsaj 1.15 m v pritličji debeli biti. Pri uporabi stropov iz stropnikov morajo glavni zidovi da se dosežejo proste blazine za stopnike, od stropov predzadnjega nadstropja začenši v vsakem nad-stropju do vštetega pritličja dobiti po 0*15 m ojačenja. Pri uporabi oblokanih ali lesenih stropov na že-leznih nosilcih (traverznih stropov) sme zidna jačina pri sobni globini prvega nadstropja znašati do 6*50 m v dveh najvišjih nadstropjih 0*45 m, v prvih dveh najbližjih nadstropjih 0*60 m, v pritličju 0*75 m, v kleti pa0 90iw. Pri sobnih globinah nad 6 50 m je mero v pred-stoječi lestvici vselej ojačiti za 0.15 m. Oni deli glavnih zidov, ki ne služijo za blazine strešnim konstrukcijam, smejo brez ozira na mero sobne globine po vseh nadstropjih z vštetim pritličjem vred dobiti 0*45 m jakosti. Jednonastropne hiše, katerih sobna globina ne pre-seza 6*50 m, smejo pri uporabi stropov iz tramov v pritličji od pcdzida do strešinske nazidnice biti zidane iz jednakodebelih zidov v debebsti 0 45 m. 4.) Srednji zidovi morajo imeti 0 60 m debeline. Pri jednonadstropnih poslopjih smejo biti srednji zidovi 0*45 m debeli, kadar se uporabljajo stropi na že-leznih nosilcih. Pri uporabi stropov iz stropnikov pa mora biti v srednjem zidu, ako se ist nadaljuje na zgoraj, med obo-jestransko najmenj 0*15 m merečo blazino v zidu najmenj 0.45 m presledka, zid mora tedaj biti 0 75 m debel. 5.) Požarne zidove (čelne zidove) je od spodaj do podstrešnega pomosta narediti najmenj 0*30 m debele, pri tri- ali štirinadstropnih poslopjih pa v pritličji 0*45 m močne; služijo li požarni zidovi zajedno kot blazine za strope, tedaj jih je naprarili od spodaj do onih nadstropij, kjer je tako, 0.45 m debele. 6.) Zidovi pri dvoriščih z vrhno svetlobo morajo tam, kjer služijo kot direktne blazine za strešne kon- strukcije ali kot sklepno zidovje za stanovanja in kuhinje, biti najmenj 0.45 m debeli, drugače zadostuje žanje jakost 0.30 m. 7.) Ozidje pri stopnicah mora v poslopjih z največ dvema nastropjema imeti najmenj 0'45 m debeline, v poslopjih z več nadstropji pa v najspodnejšem nadstropji 0*60 m debeline. Za stopnično vreteno zadostuje jakost 0.45 m. 8.) Zidovi pri hodnikih, ki ne zapirajo poslopja na zunaj in tudi ne služijo za stropně blazine, se smejo na-rejati v debelini 015 m, v pritličji pa morajo biti najmenj 0.30 m debeli. 9.) Ločilni zidovi morajo imeti najmenj 015 m debeline in napraviti jih je samo v zvezi z glavnimi in prednjimi zidovi (brez oprog). Ločijo taki zidovi dve raz-lični stanovanji, tedaj naj so vsaj 0 30 m debeli Služijo li ločilni zidovi zajedno kot jednostranska blazina za lesene strope, tedaj jih je napraviti 0*45 m debele če se na zgoraj podaljšajo ; sicer zadostuje debelina 0*30 m. Zidane ločilne stene na smejo ležati na lesenih stropih in v v t zgornjih nadstropjih ne stati na oprogah v pritličji oblokanih. 10.) Vse notranje zidove je onih krajih, kjer imajo dimnike v sebi, napraviti najmenj 0 45 m debele. 11.) Glavne in srednje zidove, kakor tudi požarne zidove je v kleteh in v temeljih napraviti 0*15 m močnejše nego v pritličji. Prizidek teh zidov proti uiicam ne sme znašati več nego 015 m. 0 odstopih od prestoječih pod točko 1 do 11 navedenih pravil pri uporabi drugih konstrukcij in drugega gradiva, kakor kamenja, cementa, železa itd., ali o odstopih od pravilne opečne mere, kakor tudi pri štirinadstropnih stavbah sploh razsoja stavbinsko oblastvo na postavi podanih dokazov o dovoljni trdnosti in stalnost. 12.) Napravljati stavbinske objekte iz zidanih pre-grad ali lesenih sten praviloma ni dopuščeno. Takšne objekte sme v posebnih slučajih dovoljevati stavbinsko oblastvo. Nasproti pa je dopuščeno v ločitev posameznih se-stojnih delov kakšnega stanovanja uporabljati takšne pregrade ali lesene stene, toda na obeh straneh morajo biti z malto ometane in zamazané. Lesena konstrukcija pregrad mora biti v posameznih delih trdno zvezana in zazidana z zidom, ki je debel najmenj 0.15 m. Od notranje světlině dimnikov morajo biti pregrade in lesene stene najmenaj 45 cm oddaljene. Pregrade, ki stojé druga nad drugo, morajo dobiti v vsakem nadstropji samonosno konstrukcijo. Pri zidanih pregradah morajo na navpičnim in po-ševnem lesovji po sredi biti pribite trioglate skobe, da se zidovji bolje zveže z lesom. V neposrednji bližini kurišča je napraviti masivno zidovje. 416 13.) Pri uporabi železnih traverz se smejo prostori njena, da se je vrednost lesovine zmanjšala, je ovedujoč z napravo polnih zidov porazdeliti v vsakovrstne poljubne škodo in vstrezni davčni odpis v poštev vzeti vred pododdelke pod tem pogojem, da je dolžina vsake tra- nost ostale lesovine, oziroma denarno vrednost, ki jo je verzne blazine jednaka poldrugi višini traverze. (Dalje sledi.) izkupiti zanjo III. Vkupna določila. Vsako poškodbo na prirodnem donosu, za ktero se Obrtnijske raznoterosti. na podstavi § 1. tega zakona zahteva davčen odpis, mora posestnik poškodovane parcele ali njegov pooblaščenec 25 Preiskavanja usnja za gonilni jermen. Vzemi kakih da ne izgubi pravice do zahteve — v osmih dnevih po gramov usnja, katerega hočeš preiskati in ga sežgi v majhnem topilnem loncu. Ko se je usnje spepelilo, je stehtaj. Če je usnje dobro, ne sme zgubiti nad 3 °/0 na tože. Vězilo za lončene cevi. Kadar staknemo za vodo- davčni lokalni komisiji). tem, ko je zapazil škodo, naznaniti davčnemu oblastvu prve stopnje (okrajnemu glavarstvu, davčnemu upravstvu, vode, stranišča itd. lončene cevi, moremo jih s tem tako trdno zvezati, da ne more voda uhajati. Dosedaj so za to rabili ce- ment, olja, Boljši pa zmes, se naredi iz 6 delov lanenega delov v prah zdrobljenega apna in 1 del pavole. zmes se ovije okrog cevi in trdno zadela. Ta z nekaj tednov se strdi, da trda kakor kamen. Kmetijstvo. Pri pismenih naznanilih se ne štejejo v ta rok oni dnevi, ko ona tekó po pošti. Za pooblaščenca lastnikovega se štejejo: zakonski drug, zakoniti zastopniki nesvojepravnih oseb, zakupnik ali užitnik zemljišč, vodeči in pooblaščeni gozdni ali grajščinski uradnik in pa župan občine, oziroma načelnik izločene grajščine, v kteri ležé poškodovana zemljišča. Tudi more več zemljiških posestnikov vkup nazna- Ifcrï'i^^ niti škodo. odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa (donosa iz pridelkov po ujimah.) (Zakon z 12. dne julija 1896. 1.). (Dalje.) 10. Pri gozdnih škodah je ovedeti dejanski davčni i . předpis za hektar počenši od leta, v kterem se je přiměřila ujima nazaj računeč za vse merodajni starosti lesa enaka leta, oziroma, ako davčna doba obseza manjše m * . s ' število let, za to manjše število let, in nato preudariti na tisto ploskev, na kteri je bilo lesovje pokončano. Ako je na eni gozdni parceli poškodovano lesovje različnih starostnih razredov in ako je moči ploskve po-sameznih starostnih razredov ugotoviti iz pomagal, ki so Za naznanila o poškodbi prirodnega donosa po trtni uši se uporabljajo sem mereča določila zakonov s 3. dne oktobra 1891. 1. (drž. zak. št. 150.) in s 26. dne junija 1894. 1. (drž. zak. št. 139 ). Naznanilo škode in druge vloge v dotičnih razmerah so koleka proste. promet med občino, v kteri se je 12. Kadar prigodila škoda, in sedežem prvostopinjskega davčnega oblastva bil nenavadno zaviran, se dopušča izimno, na znanilo škode v postavljenem nepreložnem roku z enako močjo vpodati pri bližnjem davčnem uradu. 13. Davčno oblastvo prve stopnje pretehta přejeta naznanila gledé na uvete (pogoje) davčnega odpisa uveti obstojé, po komisiji ovedeti škodo. (Konec sledi.) ter dá če pri rokah, ali z merjenjem, je treba dejanski davčni předpis za hektar in leto ovedeti za vsak starostni razred posebej. Če pa pri neenaki starosti lesovja ni moči ločeno postopati po posameznih starostnih razredih, je ugotoviti Kmetijske raznoterosti. Divji kostanj je dober za krmo živini. Krave imajo več mleka, ako se jim daje. Ker je grenak, naj se poprej skuha, da grenčico zgubi. Posebno je dobro, če se daje kravam z repnim zeljiščem. se kostanj zmelje in pomeša mej povprečno starost pokončanega lesovja iz srednje debelne otrobi daje dobro pičo za kokoši. Če se divji kostanj starosti lesa, kakor se najde na poskusni ploskvi. Kjer gozdni kos vcenjen v več dobrotnih raz redov, je treba posamezne dobrotne razrede záse jemati v poštev tedaj, kadar so natanko omejeni. Drugače je za davčni odpis ovedeti povprečni čisti donos za hektar. Ko se določa starost posameznih starostnih raz- ki dalje spravi rad plesni. Ker plesn iv kostanj ni za živinsko krmo, naj se posuši, če se misli dalje spraviti. Po zimi glej, da bode v hlevih gorko. Ce živina pre-bolje lacna in jej moraš dajati več jesti, ali pa hujša. zeba, Vsekako ima živinorejec že škodo, če je v hlevu mraz. redov, se ne sme prekoračiti sečna starost (turnus) j Razglasilo. Na postavi deželnega zakona z dne 18. fe-bruvarja 1885 se s tem splošno naznanja, da morejo posest-niki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglašati te svoje žrebce najpozneje do 10. dec. 1896. pri političnem okrajnem obla- je v operátu zemljarinskega katastra preudarjena za pod- stvu, v čegar okoliši se nahaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno logo obdavčenju. Tudi se ne sme nikakor jemati starost višja, kakor 1 i kolikor iznašajo leta, v kterih je bil gozd kot tak ob-dačen. Če zglasilo izvršiti pismeno ali ustno ; ' ob jednem je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kedaj bode izborna ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ dopu- vme, ni pri poškodbi gozdnega sveta, kar je bilo leso- komisija zglašene žrebce pregledovala in žanje dajala bila uničena, ampak samo tako čisto izpreme- stila, dá se ob svojem času na znanje ítiíttdftílfc^^ fa ílMfcA j® II fill\ Poučni in zabavni dei. Íi§pÍ| Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) (Dalje.) Dvanajsto poglavje. Naprej. Približaval se je v Palosu strašni dan poslav-ljanja od očetov, bratov in soprogov, ki se podaj o na neznano pot vsled muh pritepenega Genučana! Razglas Krištofa Kolumba nabit na vratih mestne hiše v Palosu, se je glasil, da odidej o dne 2. avgusta in da zjutraj tega dne slednji mora opraviti svojo krščansko dolžnost, — spovedati se in sprejeti sveto obhájilo. Cerkve in kapele v Palosu so bile prenapolnjene. Sorodniki in prijatelji, matere in žene so se rinili k oltarju, da prejmejo sveto obhájilo vkupe z odhaja- jočimi poslednji čas v življenju, kakor so vsi mislili. Mornarji, ki so že tako malo verjeli v uspeh ekspedicije in bili jako potrti, so še bolje obupavali, ko so viděli žalost svojih bližnjih. Blagoslov cerkve se je družil s proklinjanjem Kolumba in mnogi so zapustili hišo božjo, zakrivajoč v srcu sovraštvo in jezo. Kolumb se je tudi spokorno izpovedal in přejel sveto obhájilo v samostanu La Rabida. Beatrisa, Kolumbov sin Dijego in celo mlajši njegov sin Ferdinand so posnemali svojega očeta in poleg tega ga obsipali z laskanji najrahločutnejše ljubezni in skrbljivosti. Potem je bila v samostanski cerkvi slovesná sveta maša za srečno pot, katere so se udeležili vsi Kolumbovi mornarji pod vodstvom Martina Alonza Pin-sona. Poslednjo pot so mornarji mej gorečo molit vij o priklonili svoja kolena na domači zemlji, potem so se začeli spravljati na ladije mej silnim jokanjem in tu-ljenjem znancev. Ko so se vsi vkrcali je na breg přišel sam Kolumb v spremstvu prijorja Marčene in svoje družine. Vse je tlačila težka misel, da se kmalu ločijo, in molčali so. Prijor je najprej pretrgal to molčanje. — Gospod Krištof, — začel je, — minolo je A mnogo let, kar sem vas prvikrat našel pred vrati mojega samostana. To so bila leta našega prijateljstva ... Da se zopet povrnejo!... A kdaj? ... Kdaj da Gospod, da se zopet vidiva? — Bodočnost je v roki božji, — odgovoril je ganen Kolumb, — a preteklost je tukaj pokopana, — pokazal je na srce, — in nobena stvar je ne izbriše. Vi ste bili moj najboljši prijatelj, tudi ko so se vsi izogibali Genučana. Če ljudje kdaj premené mnenje o meni... — Gospod admiral, so ga že pramenili, — pretrgal mu je besedo znan glas. Vsi so se začuđeni obrnili in viděli Dijega de 4P Arana. — Gospod Dijego? — Ste li vi? — Da, gospod admiral. Danes sem přišel sem-kaj, da izprosim od vas odpuščanja. — Jaz sem že davno vam odpustil in vse po-zabil, gospod Dijego. — Mislim, da se ne bodete upirali, da se tudi jaz udeležim z vami poti v Indijo? — Vi hočete postaviti svoje življenje v nevarnost ? — Mari vi ne storite ravno tega, gospod admiral ? — Jaz to storim, ker upam na Boga in čutim v sebi iskro njegovega razodenja. Mari vi tudi to ču-tite? Ne govori li v vas samo strast po tem, da bi kaj posebnega doživeli? — Vi imate prav, kakor vselej, gospod admiral. Jaz pojdem, kamor me vleče osoda. — Vi ste mi vzeli predmet moje strastne ljubezni, a sedaj vendar ne bodete zastavljali poti mojemu čuvstvu, ki me vleče v neznane kraje? — Naj bode v vašem! Nadejam se, da mi bodete dragi potni tovariš, gospod Dijego ! Krepko sta se objela bivša nasprotnika. To trenotje je k njima stopila gospa Beatrisa. — Moja najboljša voščila naj spremljajo vas na vaši nevarni poti. Da vas varuje presveta Devica vseh nevarnostij, in vam pošlje srečo ! — rekla je mlada ženska. Ganen do dna srca, jej je Dijego poljubil roko. — Přibližuje se že čoln, — rekel je s solzami v očeh starši sin Kolumbov, kazoč na morje. — O presveta Devica ! — je otožno spregovorila Beatrisa. — Mari se že moremo ločiti ? ! A ♦ — Kaj se hoče, draga moja, — je rekel Kolumb in stopil k njej. — Iti moram po potu, katera mi je označena od zgoraj, kakor si ti tudi slušala glas mojega srca. Potolaži se in moli zame. Nadejam se, da kmalu napoči dan, ko bodemo blagoslovljali to ekspedicijo ... Z Bogom! Z Bogom! ... Vsem so stopile solze v oči in gospa Beatrisa ni mogla premagovati joka. To trenotje je prijor stopil pred njo in rekel resno in slovesno : — Pokleknite! Blagoslovi! bode vas, ne vaš prijatelj Ivan Peres de Marčena, temveč sluga Boga in cerkve, katera prideta na pomoč ondu, kjer človeško srce premaguje pod težo bridkostij. Molimo ! Pri teh besedah so vsi pokleknili in z upom poslušali tolaženje vrednega pastirja. V tem se je čoln približal k bregu. — Čoln vas čaka, rekel je prijor. Ta mala igračica valov in slamica moreta služiti za rešitev utaplja-jočega in za povzdigo slave božje! Zato je obupavajmo! Z nami vsemi bodi vsemogočni Bog! Vstanite in po-slovite se! Tako je volja božja!. . . Vsi so vstali in poslednji pot se objeli z odha -jajočima. Potem je Kolumb s trdimi koraki in povzdig-neno glavo stopil v čoln in odrinil od kraja. Ko je čez 418 nekaj minut pogledal, je videi, kako je prijor stojeô na bregu razprostiral nad njimi blagoslavljajoče roke. Vesla odložite! Pozor! Molite! — dal je povelje Kolumb, in se ponižno odkril. Vsi so ga posnemali. — Vesla v roke! Najprej! — se je vnovič raz-legel glas admirala in čoln je kakor strela poletel k admiralski ladiji. Jedva je stopil Kolumb na ladijo „Santa Marija", ko se je razvila na jadrnici zastava Kastilije in Ara-gonije in so s strelom poslovili se od stoječih na bregu. Potem je brodovje plulo od bregov in se je zasidralo v mestu Huelva blizu klečeti Saltes, malega otoka, katerega delata dva rokava reke Obdjel. Izmej treh ladij, katere so dali Kolumbu, je jedino „Santa Maria", kateri je zapovedoval sam Kolumb, imela podobo ladije današnjega časa, to je, da je imela vrhni krov. Drugi ladiji bili sta le večja brodova, kakeršni se rabijo za vožnjo po rekah ali ob morskih bregovih. Admiralska ladija „Santa Maria" bila je dvakrat večja nego druge ladije. Njena vnanjost je bila malo podobna sedanjim ladijam. Mostič je bil jako majhen, a bak, kjer so mornarji, je pa| bil neprimerno velik in visok, zavzemal je skoro tretjino krova. Ta ladija je bila zgrajena mnogo umetneje, kakor druge ladije. Imela je poleg krova še škrinji podoben kajutu, v kateri je bival Kolumb. Takelaza je bila drugačna kakor so sedanje ladije. Jarbole so bile višje in poprečni giki so bili krajši in manjši, kakor pri seda-njih ladijah. Drugi [dve ladiji, „Pinta" in „Nina" ništa imeli krova. Spredaj in zadej je bila jedna kajuta. Srednji prostor je pa bil pokrit z jaderskim platnom, da se blago obvaruje moče. Ti ladiji imeli sta po dve jarboli. Jadra na Pinti so bila štiri-, na Nini pa tri-oglata, tako imenovana latinska. Poleg tega so na obeh imeli klopi in vesle za veslarje. Splošno je to brodovje imelo kaj slab vid, a zato se je pa lahko približalo bregovom in svobodno plulo v ustja rek. Vseh mornarjev na Kolumbovih ladijah je bilo devetdeset, drugi so pa bili razni klateži, ki niso imeli ničesa zgubiti. Glavnim sodnikom na ladijah je bil Roderigo-Sanhec de Segovia, višji sredar Dijego de Arana iz Kordové, Roderigo Eskobado je pa potoval v lastnosti kraljevega notarja. Razen tega je pri bro-dovju bil zdravnik, njegov pomočnik in trije rezervni krmarji. Vse moštvo je štelo 120 ljudij ... Přišedši na krov „Sante Marie" je Kolumb takoj šel v svojo kajuto in ukazal poskrbeti za stanovanje gospodu Dijegu de Arana'... Ostanek dne je hitro minol pri delu in odreja-njih. Zvečer so se vsi legli spat, utrujeni zaspali še blizu domačega obrežja, pusteč samo stražo budečo. Jedva se je pokazala zarja, je že dal Kolumb povelje, da odplujejo. To je bilo dne 3. avg. 149.2 leta, v petek — dan katerega so vsi mornarji smatrali za nesrečen. Nekako neradi so se ljudje lotili delà, pre- # 0 križali so se bolj praznoverno, kakor spokorno, in prestrašeni so gledali okrožujujoče jih čolne, v katerih so sedeli znanci, ki so se pripeljali, da se še poslednjikrat poslove. \ r Stoječ na mostičku je Kolumb gledal, kako gre ladija. Njegovo veselje, da kmalu doseže svoj postavljeni smoter po tolikih neuspehih, je močno ohladila nezaupnost in prestrašenost moštva. Zagledal je to trenotje na krovu Dijega in mu dal znamenje, da pride k njemu. — Bodite vedno pri meni, don Dijego, — rekel je. Tukaj ste mi najdražji in najbližnji člověk. Vsi drugi so le nekako s silo prikovani na te ladije in so mi zatorej tuji. Držati jih moram v strogi disciplini in pokorščini, drugače ne morem za ničesa biti od-govoren. To je čeda živalij, ki niso zmožné misliti, zadržavati moram njih divje instinkte, ki izhajajo iz praznoverja. — Res so vsi potrti, gospod admiral, — odgovoril je gospod Dijego. To tudi ni čudno, če se nahajajo pred očmi take podobě, kakor tukaj. Nas okro-žajo ljudje v čolnih vijoči si roke in proklinjajoči vas. Vsi so trdno prepričani, da se ločijo za zmiraj. — Morda je za mnoge izmej nas res tako ; — odgovoril je mračno Kolumb, — člověka smrtnika čakajo mnoge nevarnosti. Jaz ne vidim povoda, posebno obupavati, vse je v božji volji, in če ni božja volja, se nam nič slabega ne prigodi. Vendar čas je, ladije razsidrati... Z Bogom, naprej. Kolumb je nekaj minut ponižno molil, potem je pa glasno, zaklical : — Pozor! Razsidrajte! — Pozor! Razsidrajte!— ponovilo se je povelje na drugih ladijah. Kolumb je sam přijel za krmilo ladije „Santa Maria" in poskusil kolo, zatem je pogledal po jadrih. — Vzdignite sidra! — ukazal je, videč, da je vse v redu. — Takoj, admiral. — Razpnite jadra. — Takoj, admiral. Jarbole so razpele jadra na ladiji „Santa Maria" in na drugih ladijah se je isto zgodilo. Če tudi je to povelje nasprotovalo notranjem čuvstvu mornarjev, vendar se je točno in hitro izvršilo. Prijazen smehljaj pokazal se je na licih admi- ralovih. — Obrnite proti jugozapadu! — Takoj, admiral. — Pri trdi te kli vere! — Takoj, admiral. Ladije so se zganile, zamajale, pokoreč se kr-milu, nagnile proti zapadu. Za njimi se je iz ladij zaslišalo plakanje in proklinjanje Kolumba. — To trenotje pokazalo se je solnce v obzorju in s svojimi žarki ožarilo domači breg, katerega zapuščajo za zmiraj, kakor se je mnogim zdelo. — 0, sveti Jakob, usmili se nas! — se je izvilo iz prsij mornarjem, ko so videli, da zginjajo v daljavi domače gore. « Vlekel je veter na tisto stran, kakor so se vozili, in upati je bilo, da bodo kmalu na Kanarskih otokih. Kolumb in Dijego sta se vedno bolje zbližala, kar je mnogo pospeševalo těsnost ladije. Ob zahodu solnca sta se vnovič ozrla na mostiču. — Sedaj se solnce pogreza v valove, — je opomnil zamišljen Dijego — in zemlja je zginila iz pred naših očij. Nekako čudno čuvstvo me je obšlo pri pogledu nepregledne vodne ravnine. V tem zahajanju solnca na jedni strani in zgi-njenju zemlje na drugi, — odgovoril je Kolumb, — vidim potrdilo, da je zemlja okrogla, da je resnična teorija, da se solnce skrije pri nas, da iziđe v drugi deželi in ta dežela mora biti na zapadu. — Jaz verujem vaši modrosti, gospod admiral, in pod vašim vodstvom se čutim popolnoma varnega. — To me veseli, Dijego. Žal, da povsod ne najdem take zaupnosti. Posebno se bojim nasprot-nega čuvstva pri naših kraljevih pokrovitelj ih. — Kraljica je popolnoma udana vaši ideji, gospod Krištof. — Ona je vendar ženska in drugače popolnoma podvcžena svojemu soprogu, kralj je pa udan moji ideji ravno toliko, kolikor mu je ugodna. Zato sem sklenil voditi dan za dnem točen zapisnik, da bodem mogel dati točen račun o svojem ugodnem ali morda neugodnem potovanju in danes sem že opisal prvi dan naše vožnje. S temi besedami je Kolumb prijel za roko Dijega in ga odpeljal k sebi v kajuto ... Tretji dan svojega potovanja, v ponedeljek še-stega avgusta je zjutraj nenavadno zgodaj přišel na mostič in opazil, da je Pinta zadrgnila jadra. — Kaj to pomenja ? — zaklical je v skrbeh obrnivši se k pristopivšemu Dijegu. — Pinta je jadra zadrgnila ! To mora biti kaj posebnega ; takoj moram izvedeti, kaj je. In Kolumb je hitro vzel govorno trobilo. — Na desno. — glasilo se je njegovo povelje. — Takoj — odgovoril je krmar. — Pripravite čolne, — glasilo se je njegovo povelje. — Takoj, — razlegel se je odgovor. Mornarji so hiteli izpolniti njegovo povelje. — Razgrni kliver! Mornarji so spretno izpolnili njegovo povelje, Jiitro se je „Santa Maria" obrnila in se toliko pri-toližala „Pinti", da se je bilo mogoče pogovarjati. Kapitan Martin Alonz Pinson stal je na mostiču in je bil videti jako obupan. — Kaj se je zgodilo, gospod ? Zakaj se je obrnil na drugo stran, — zaklical je Kolumb. — Nesreča se je nam prigodila: krmilo se je zlomilo, — glasil se je odgovor. M * — Koliko je tukaj kriva nesreča, — rekel je — prepuščam razsojati vam samim. Prosim, pojdite za nami, na Kanarskih otokih se popravi škoda, katera se več ne prigodi, kakor se nadejam. — Dobro, gospod admiral! — Jako mi je žal, da zaradi silnega valovja ne moremo Pinti poslati pomoči. — Si bodemo že tako sami pomagali, gospod admiral, potrudili se bodemo, da se ne ločimo od vas ! — Zanašam se na vas, gospod Alonz! Kolumb je obrnil „Santo Mario" v prvotni smer, nemirno je hodil po mostiču in semtertja pogledoval na Pinto. To trenotje je stopil k njemu Arano. — Vi vso stvar preveč jemljete k srcu, gospod Krištof, — rekel je videč vznemirjenost Krištofovo, — jaz mislim, da Alonz popravi škodo in pride z nami do Kanarskih otokov. — Jaz sam tako mislim, — odgovoril je potrt Kolumb — kaj pa če je poškodovanje Pinte samo poskus, da se prepreči daljša vožnja vsega brodovja? Jaz ne zaupam moštvu. Kdo ve, če napravijo kako zaroto, da preprečijo daljšo vožnjo? — To se ne sme zgoditi, gospod Kolumb. Po- glejte Pinta je zopet razpela vsa jadra in gre za nami. — Ne vem, če dolgo pojde. Pri vsej spretnosti Alonzovi, se bode krmilo jedva obdržalo. Zvezal je krmilo z vrmi, ki pa utegnejo se potrgati in ladija se ne more več pomagati. Sploh se jaz najbolje bojim za to ladijo. Pinta se je vzela v naše brodovje proti volji svojih lastnikov, moštvo so največ hudodelci, ki na njej prestajajo svojo kazen. Poleg tega so na ladiji prejšnji nje lastniki bratje Kvintero in Bogove, kaj se še utegne ondu zgoditi. — Seveda je to jako neugodno, — rekel je Dijego. — Ostaje nam le jedno sredstvo, da se znebimo nezadovoljnežev. Na Kanarskih otokih hočem posku-siti znebiti se Pinte in zameniti jo s kako drugo ladijo. K sreči nismo več daleč od njih. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Koliko let žive živali? Najdalje živi morski som ali kit, do 1000 let, za njim slon 4 — 500 let, pelikan in gavran do 100 let, labud do 80, orel do 60, lisica do 50, pliskavica ali dupin do 45, vol do 30, konj največ, 35 psi in volkovi 30, medved 28, ovce in zajci do 12, kokoši 11, a svinje največ 10 let. Kriminaliteta v Italiji. Italijanski kriminalist Galofago je konstatoval, da v Italiji pogine na leto od razbojniške roke 4000 oseb. To je po priliki, pravi Galofago vsaki dve uri jedno ubojstvo. Strašno. To je največi odstotek ubojstev v civili-zovanih državah, kajti na Francoskem doseže ta številka komaj jedno desetino Jgornje številke. 430 »Dati in vzeti«. Ruski marod pozna to-le poučno bajko : brano občinstvo. Sicer pa tako sijajnega plesa še ni videl skopub je pádel v jamo. Došel je seljak mimo. Smilil se mu bela Ljublj posebno kar se tiče lepih ženskih toalet Na 10 je mož v jami in zato mu je rekel: „Daj mi roko, da ti rodne dame so tekmovale, kako bi druga drugo prekosile, pomorem iz jame!" Ko je skopuh čul besedo „daj", pre- bolje povzdignile sijajnost plesa Vsa slavnost se je jako do î Hr u strašil se je. Skljucil se je in ni odgovoril ničesar. mu je zaklica v drugič: „Vzemi primi mojo roko! čul skopuh besedo „vzemi Seljak Ko je u » primi priskoči! je takoj in stojno izvršila. Zastopani so pri njej bili tuđi naši bratje vatje in se je tudi pri tej priliki pokazalo, da nas veže lju-bezen Hrvatski dnevniki b:li so tudi priobČili Članke o po- vsprejel ponudbo. Zapomni si : Skopuh jemlje, a ne daje nikc ar ! menu te velevažne slovenske slavnosti. Končujemo naš opis 9 da izrečemo željo, da se narodno in kulturno življenje v tem ..............«........«........»................................ Novice. "a « Otvorjenje „Narodnega doma". „Narodnem domu" lepo razvija in da bode prekr zares zavetišče slovenskemu narodu, poslopj ne pa nekaterim iz- voljencem. Slovenski narod je malobrojen in se ne smemo-cepiti ako nečemo, da nas pokrijejo nemški in italijanski valovi. Dovršeno je veliko za ves slovenski narod velepomen Inkorporacija Vodmata v mestno občina delo Postavlj Narodni dom", katerega so slovenski rodoljubi tako iskreno íeleli, v katerem najdejo slovenska društva svoje bivališče. Dosedaj je mankalo Slovencem dostojnega ljubljansko. Presvitli cesar je potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, po katerem se oni del davčne občine Vodmat, ki leži mej Ljubljanico ter progo južne in dolenjske železnice, priklopi mestni občini ljubljanski. S tem pripade tudi nova deželna bolnica pod ozemlje mestne občine in ljubljansko prebivalstvo se pomnoži vsled inkorporacije za več nego 1000 dul. M Zelezniški minister puđmaršal vitez Guttenberg seje mudil te dni v Ljubljani in nadzoroval železniško postajo za večje narodne slavnosti ni več ugoden, se je otvorjenjo vr- državne železnice. Župan g Iv. Hribar ga je pozdravil in ga shajališča in prostora, posebno pri večjih narodnih slavnostih __ « kadar se je sešlo več naroda iz raznih slovenskih pokrajin. Minoli teden v torek je blagoslovit, kakor znano prekrasno stavbo frančiškanski župnik in guardijan Hugolin Sattner, v soboto in nedeljo se je pa vršilo slovesno otvorjenje Ker čas šilo bolj redi še v kromnih mejah in se veČja narodna slavnost pri- povabil, da naj si ogleda mesto, da kar je minister obljubiL drugo leto, ko se otvori društv vrt V soboto da hoče prihodnje leto, ko pride inspicirat dolenjske železnice. zvečer je bila v gledališču siavnostna predstava, pri kateri je ostati nekaj časa v Ljubljani gospod prolog Inemann pronašal za to slavnost zloženi prelepi Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so kega pesnika Funtka. Potem se je igrala Jurcič- poslali od 21. marcija 1896 do oktobra 1896: Ženska Kersnikova igra „Berite Novice" in pa predstavljalo jedno de- podružnica v Velikih Laščah 192 gld ; M horjani v Dražgošab janje iz izvirne Parmové slovenske opere „Urh groi Celjski Po slavnostni predstavi je bil koncert vojaške godbe v rodném domu u 1 gld. 60 kr.; kmetijska posojilnica na Vrhniki 20 gld s petjem pri Sprva katerem „Nasa je nameraval prirediti velik koncert veselo omizje pri Weberju v Laškem Trgu 1 gld 50 kr. : Val. Kolenec v Čemšeniku gld. 14 kr. iz nabiralnika: bila sodelovala razna slovenska si. hranilnica v Glinjah 10 gld za velikovško šolo; Ivan društva. Vsled nekega obžalovanja vrednega nesporazumljenja Vrankovic v Braslovcah iz nabiralnika gld 25 kr. : v ve- so pa pevska društva odpovedala svoje sodelovanj nedelj seli družbi na Dunaju nabrala je gospica Ant. Rebek za šent- ob 11. uri dopoludne je pa bila siavnostna seja. Učitelj Gangl jakobsko-trnovsk žensko podružnico 17 kron. Darovali so po je deklamoval svoj v ta namen zloženi prolog. Predsednik g. dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški je v naudušenem govoru Po 1 krono: gospa Urš Jurkovič, Iv. Gutnik, Zof Rozmanr kroni: gdč. Ant. Rťbťk, gospa Min. Rebek in g. Jos. Rebck. naslikal kratko zgodovino „Narodnega doma". Omenjal je za- Jos. Cuden, gdč Ant Kadivec, Min. Zbriski, Kosein, sluge, katerih so si pri tem pridobili dr Alfonz Mosche, Fr. Jenko, Mart. Jenko,- Ign. Druškovič, Gust. Agnolo ; ve župan Ivan Hribar, cesarski svetnik in deželni odbornik Ivan Murnik in drugi. Deželni glavar g Oton Detela je počastil otvori enie sela družba v gost. g J Pehanja v Zužemberku 1 gld. 10 kr Fr. Petek v Ljubnem na Štajerskem 2 gld. 50 kr., katere želj da s svojo navzočnostjo in v svojem govoru izrazil so darovali nadučitelj Peter Mudler, trgovec Fr. Petek in Narodni dom" bil deželi in narodu slovenskemu usnjar Iv. Kranjc, ter gospi Apol Zmavc in Fr. Krolnik p^ v čast in slavo in b'l spomenik narodne jedinosti in ljubezni. 1 krono ; moška podružnica v Trstu 100 gld. ; č gg. župnik Društveni tajnik je potem v obširnem in jako skrbno sestav- Iv. Vrhovnik 1 krono in kapelan Ferjančič 20 kr. za knjižico enem poročilu točno naslikal zgodovino „Narodnega doma n Obnarodimo v se nekaj ! kako se je rodila ta ideja, kako se je zdaj zbiralo in kako se skáme" v Ljubljani, gld Fr Ban, faktor ..Katoliške Ti- si. posojilnica v Vitanji 10 gld. gradil Zgradba velja 220 tisoč goldinarjev, denarja se je za velikovško šolo z obljubo, da kmalo postane pokroviteljica; pa nabralo 104.000 gld. Treba bode še mnogo skrbne požrto posojilnica v Marenbergu 10 gld. ; rodoljubi v Kočevju valnosti, predno se ta dolg poplača in „Narodni dom preide gld. ; Kaučic v Žalcu 17 gld., katere je nabral v Rob- kot lastnina v roke „Matici Slovenski", kakor je bilo skleneno. lekov gostilni povodom pogreba nepozabjivega Huasenbichlerja -r Popoludne ob dveh je bil slavnostni banket, katerega se je g. Bož. Dedič 9 gld. kot dařilo mlađega kmetijskega bralnega udeležilo nad 200 oseb. Predsednik društva „Narodni dom" društva v Bočni; si. uredništvo „Slov. Naroda" v Ljubljani 1. jan^ prvi napil presvetlemu cesarju proslavljajoč ga, kot velicega dobrotnika bele Ljublj po Jos. Nolli-ju 374 gld. 59 kr. kot nabirek od Potem so se pa vrstile napitnica za do 31. mare. 1896 po si. uredništvu „Slovenca,, g. finančni napitnico, v katerih se je izražala nada, da bi „Narodni dom" koncipist Ant. Janežič 10 gld. 10 kr., katere Jje nabral od vedno Slovence združeval. — Ob sedmih zvečer je bil župan treh veselih družbic pri Ferlincu, moška podružnica v Idriji gld. 28 kr. ; si. posojilnica v Radoljici 10 gld. ; podružnica goste, kateri se niso udeležili slavnostnega plesa. K temu večeru na Zilski Bistrici 43 gld. 10 kr. ; zbrani gospodje pri sv. Hribar priredil prijateljski večer pri „Maliču", zlasti za tuj povabljeni so bili tudi ljubljanski občinski svetnikl in ce- Bolfangu v Slov. Goricah 10 gld. ; Val. Aljančič, župnik sarski svetnik Ivan Murnik. Pri tem prijateljskem večeru je na Dobravi pri Kropi, 150 gld. za velikovško šolo na ime Narodnem domu sorodnice. Marije Aljančič; iz nabiralnika v A. Svetinovi go bilo seveda več naudušenih napitnic pa zvečer bil slavnostni ples, pri katerem je plesalo kacih stilni v Žirovnici 1 gld. ; „Slovenski profťsorji ljubljanske višje- 70 parov. Udeležba ni bila ravno velika, ker se je omejevalo gimnazije u 100 gld. pokroviteljine in zastopnik bode prof. na čitalniške člane in povabljene goste. Bilo je pa jako iz- M. Pleteršnik pri prvi ljubljanski podružnici ; č. g. Iv Ambrožr 421 c kr. morn, kapelan v Pulji, 50 gld. Kot drugo polovica p -kroviteljine „Slovenske naselbine v Pulji" po si. uredništvu „Slovenca" ; gospa Mat. Sebenikar na Rakeku iz nabiralnika 10 gld. ; ženska podružnica v Sežani po. blagajničarici g. Ant. Drufovki 110 gld.; podružnica na Greti 22 gld.-6 kr. ; Čisti dohodek veselice, katero sta priredili dne 19. aprila ženska in moška podružnica v Kamniku 81 gld. 18 kr. ; „Tisti iz Ko-čevja, katerega so Ribničanje gostoljubno na svoj zabavni vlak vzprejeli", 1 gld. 50 kr. ; podružnica v Celju 17 gld. letnine za 1. 1895.; donesek si. posojilnice v Celju 50. gld.: iz na- biralnikov v gostilni pri Blazelnu in čitalnici in obresti od teh zneskov, naloženih v Juž. št hran., 10 gld. 92 kr., skupaj 77 gld. 92 kr. ; podružnica v Šempasu na Goriškem 16 gld.; g. Jak. Žebře, predsednik moške podružnice v Starem Trgu pri Ložu, 100 gld ; gg. Jož Klun in And. Podboj, cerkvena ključarja v Ribnici 5 gld. namesto venca na krsto pokojnega g. dekana Martina Povšeta ; v isti namen njegov bivši kaplan Ant- n Koblar 10 gld. (Dalje sledi.) — Šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu na Koroškem, bodo slovesno otvorili dne 25. t. m. Deželni solski svet koroški je brez ugovora potrdil to slovensko šolo. Jo je pač moral, ker ni imel povoda sitnostij deiati. — Odkritje spominske ploče pokojnému Praprot- niku v Podbrezjah se na občno željo gorenjskih učiteljev ne bode vršilo dne 18. t. m , temveč šele prihodnjo pomlad. Pač pa odkrijejo pokojniku dne 29. t. m. nagrobni spomenik na ljubljanskem pokopališču. — C. kr. kmetijske družbe kranjske izredni občni zbor se je vršil včeraj pod vodstvom družbinega predsednika gosp. ces. svet. Iv. Murnika ob obili udeležbi v mestni dvorani v Novem mestu. Razpravljalo se je na zboru o zgolj vi« narških zadevah in je kmetijska podružnica novomeška priredila tem povodom tudi malo Wnarsko razstavo. — Učni tečaj za pletenje slame prično se z 19. okt, t. 1. v Domžalah. Nadalje bodo in to do konca meseca maja 1897 še učni tečaji v Trzinu, Mengišu, Radomljah, Šmarci, Rovi, Prevojah, Lukovici, Kamniku, Moravčah, Dolskem, Cer-kljah, Tunjicah. PouČeval bo v pletenju slame gosp. Matija Oberwalder, strokovnjak v slamarstvu. Visoki vladi, ki je s pomočjo deželnega odbora, trgovske in obrtniške zbornice ter odličnih županstev, ustanovila te učne tečaje je na tem, da sopet povzdigne propadajočo domaČo industrijo slamarstva v kamniškem id deloma tudi v kranjskim okraju. Velike zasluge za uresničitev teh tečajev si je stekel za nešo domačo industrijo in obrtnijo sploh prezaslužni ces. svetnik Ivan Murnik, ki je poleg druzih pripravljalnih del za to zadevo tudi spretno vodil obravnave z prizadetimi občinami in napravil načrt za izvedbo tečajev. — V vodo je skočil. Dne 5. t. m. pop. šla sta po-sestnik Franc Mivšek in njegov edini 271etni sin Franc iz £pod. Logatca s semnja v Gor. Logatcu. Na potu sta se nekaj sprla, na kar je malo vinjeni sin hitel od očeta, skočil v potok Lokvo in utonil. Oče mu ni mogel pomagati. Ta čin je 4oprinesel sin, ker so mu stariši bránili vzeti neko revno dekle. — Nesreča. Krčmar in mesar Anton Juvančič v Idriji je dne 12. v mesnici sekal meso. Spodletel mu je nož, ranil v stegno in mu přeřezal žilo tako, da mu je odtekla kri in je umrl, predno je prišla pomoč. " - — Medved, ki je pred kratkim v kočevski župniji jaztrgal dvoje govedij, je minoli teden zopet v mozeljski župniji in sicer v Verdrengu razmesaril enega volička. — Ropni umor. Pri Dobrepoljah pri Ilirski Bistrici je dne 13. t. m. zjutraj ob 7. uri napal neki potepuh posest-jiika Primca, po domaće Vencaka iz Dobrepolj in ga s sekiro pobil na tla. Nesrečni mož je bil takoj mrtev. Napadalec je j>rejšnjo noč prenočil pri Vencakovih, kjer je čul? da gre gospodar v jutro v Ilirsko Bistrico. Počakal ga je na poti in jiapal. Napadalca so ujeli in izročili orožnikom. "V V — Cevljarja Carmana, o katerem smo poročali, da je dne 6. sept. v Stepanji vasi pahnil svojo ženo v Ljubljanico, so izpustili iz preiskovalnega zapora. —- Nesreča v železnem magacinu. Na Dunaju je te dni v nekem magacinu za železo se prekucnila velika bala železa na tri osebe. Bale so naslonjene na lesene podlage, ki so se zlomile. Na klic je prihitela požarna bramba na pomoč, da je ponesreČence řešila. Dva sta hudo poškodovana. — Nesreča na železnici. V Aradu na Ogerskem je hotel načelnik železniških delavcev, Miha Danle se za poskušnjo peljati z nekim tovornim vlakom. Vlak je pa že bil v teku, a je padel pod vozove, ki so vsi šli čeznj. — Uporni morilci. V neki vasi pri Tesaheadu na Ogerskem prišlo je v neko gostilno šest znanih pretepačev. Dva sta se nekaj sporekla in je jeden drugemu vrgel stekle-nico v glavo, da se je zgrudil na tla. Ranjenec je kmalu vstal in hotel iti na ulico. Tu so še drugi planjli po konci in ga pretepali v bližno dvorišče, da ga vržejo v vodnjak. V tem prideta blizu dva žandarja. Ko to vidita, hočeta pobijalce prijeti, a ti so se ustavili z noži. Žandarja sta jela streljati in ubila dva razgrajača, drugi so pobegnili. Žandarja sta naznanila oblastvu, kaj se je pripetilo. — Zasut vlak. V začetku tega meseca se je ob hrvatski zagorski železnici bil utrgal kos zemlje in podsul vlak. Stroj in tri vozove je bilo popolnoma podsulo. Jednemu zavíračů je odtrgalo obe nogi. Drugemu osobju se ni ničesa zgodilo. — Klativiteško življenje. Te dni zvečer se je posre-čilo graški policiji ujeti 331etnega E. Huberja, katerega je okrajno sodišče v Murecku iskalo zaradi uradnega poneverjenja. Huber je bil notarski uradnik. Ko je bil nekaj denarja poneveril, je bil bežal v Italijo potem se je bil pridružil ne"ki potni družbi, ter šel z njo v Afriko, potem je šel v Brazilijo, kjer je bil profesor in fotograf. Nazadnje je bii v Rio de Ja-neiru, od koder se je povrnil v domovino. — Najnovejša amerikanska zabava. Da so Amerikanci originalni to vemo, a da jim bo kedaj na um prišla upozoritev nastopne navarne in drage zabave bi bil težko kdo mislil. Při Waco dežavi Texas so na Hansaški železnici uprizorili trčenje dveh vlakov Zbralo se je 50.000 gledalcev. Vsak vlakov je obstál iz stroja in šest vozov. Vlaka sta bila 16 kilometrov drug od druzega oddaljena. Strojevodji sta odskočila, ko sta se vlaka spustila v tek. Trčnila sta z največjo hitrostjo skup. Prizor je bil štrašansk. Stroja sta vspela k višku in sta bila v trenutku masa skrivljenega železja. Vozovi so se nakopičili v dva velika kupa. Kotel jednega stroja je razpočil in vrgel na vse strani kose železja. Sedem vozov se je popolnoma zdrobilo, ostali pa so se tako poškodovali, da jih ni moc popraviti. Kosovi železja, ki so zleteli na stran so ubili dva, teško poškodovali pa devet gledalcev. — Roparji v Novem Jorku so vedno prearzneji. Dne 4. t. m. so Viljema Mac Kima ubili v najživahnejši ulici in ga skoro popolnoma slekli. Se čevlje so mu vzeli. Pred najvišjem sodišcem novojorške države je sedaj 30 pravd zaradi umorov. Po ječah je sedaj trikrat toliko zatožencev kakor po napadi. Tudi požiganje je v Novem Jorku na dnevnem redu. Še le pred jednim mesecem so zaprli tolpo požigalcev. Člani te družbe najemali so prodajalnice in hiše, ter jih zavarovali. čez nekaj časa je pa vselej taka hiša pogorela. Tudi se je pokazalo, da so v Novem Jorku ljudje, ki za plačilo hiše po-žigajo. Zato imajo določeno takso. Kdor toliko plača jim, pa zažgo hišo, katero hoče. — Novodobna hiša. Stavbeni podjetnik na Dunaju je letos zgradil hišo, na katero streho bi bili napravili vrt za sprehajališče. Hiša, jako lepo poslopje, je bila zgrajena v štirih mesecih Zgrajena je pa bila tako dobro, da se že po-dira. Zidovi so se izboknili, prizidki deli padajo in treba bode vso podreti. 422 Pobeg od vojakov. Ođ dunajskega polka je te dni pobegnila škotska psića, in seboj odnesla vso svojo erarično opravo, mej drugim dragoceno znamko 9401. Ta psića se je vedno odlikovala s tem, da se je rada potepala in ni imela nobenega veselja za službo pri vojakih. Omeniti je, da ni znala ceniti redilne vrednosti sočivja, katero so jej dajali za Novo ustanovljena „Mestna višja dekliška šola y Ljubljani" se otvori prve dni meseca novembra m hrano in tudi komisnega kruha ni spoštovala. Proti njenim sicer bode ypisovanje dne 5. in novembra popo vežbalcem bila jako uporna in jih je celo grizla in torej ludne od po vojaškem kazenskem zakonu že davno zaslužila. da se hiša ure v ravnateljevi pisarni (Breg Zoisova nadstropje). ustreli. Večkrat je bila kaznovana z zaporom Kmalu se je Dne novembra bode vzprejemni izpit za tište meščanske šole. videlo, da iz te psice ne bode nič. Tako dolgo se je še držala učenke, ki niso dovršile 8. razreda ljudske, ali 3. razreda polka, dokler je bilo v kuhinji kaj od 2001etnice, katero je praznoval; ko so pa ti zakladi izginili, je pa pobegnila. Seveda jo za to hudodelstvo čaka huda kazen, ako jo dobe, Dne redni pouk novembra se prične po svečani otvoritvi kajti vojaški zakonik je jako strog. štatuta n. občinstvo se opozarja zlasti na nastopne točke Loterijske srećke. Mestna višja dekliška šola ima namen i po V Linču dne 10. okt. t. 1 13, 34 37 65 V Trstu dne 10. okt. t. 1.: 12, 55, 88, 87 81 dajati deklicam splošno izobrazbo in sicer višjo, nego jo morejo dobiti na sedaj v deželi obstoječih zavodih. . učni jezik za vse predmete je slovenski, izimši V Pragi dne 14. okt. t. 1.: 49, 71, 30, 14, 60. nemščino in zgodovino, ki se predavata v vseh letnikih v nemškem jeziku, da se učenke tem bolje privadijo tudi nemščini. Igralei na citre Mestna višja dekliška šola ima tri letnike. 4. Deklice, katere žele vstopiti v I. razred višje dekliške šole, se morajo izkazati s spričevalom VIII. raz- dobe zastonj jeden godben komad, kakor tuđi moj reda ljudske ali pa III. razreda meščanske šole in z do- novi imenik, ako pošljejo svoj naslov (nemško). kazomi da b°<*o spolnile 14. leto vsaj v I. tečaju šolskega Imenovana šolska pričevala more nadomestiti Julius Neukirchner. Gorkau, Bohmen. leta. tudi isprejemni izpit, ki obsega v obče iste predmete, ki jih ima VIII. razred ljudske šole. mnyti 2b kr. (50 riwr) mblu 600 gti »✓/i rein w \y. » XV tti K §>j I T 9 > F-4 »Mk IffII hfitrsiner ' MaMes-FaMen •çj y/ % » X Si tíircim^ rimes ie kot bobovi edíno zdrava a vi c a. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo^ Zaradi ničvrednih po-narejenih izdeikov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: iCathreiner letnik Vsaka deklica vplaca pri vpisovanji v prvi gld. vzprejemino in 2 gld. prispevka za učila. Šolnina znaša za vsako učenko 10 gld. na leto. . Pridne ubožne učenke se morejo oprostiti od vplačevanja šolnine, ako zadoščajo onim pogojem, ka-koršne zahteva naučna uprava od srednješolskih učencev. 10.) Na mestni višji dekliški šoli so nastopni predmeti obligatni : Veronauk, slovenščina, nemščina francoščina, matematika prirodopisje, odgojeslovje r fizika, zgodovina, zemljepisje 9 II. in III. letniku), risanje, gospodinjstvo (v III. letniku), lepopisje, petje in telovadba. Natančneja pojaznila daje ravnateljstvo, ki pošilja, na zahtevo tudi učni načrt in štatut. Ljubljani, dne 8. oktobra 1896. Ravnateljstvo mestne višje dekliške šole. > Velika kraj carska loterija Ioomostu. Srečkanje vze novembra. Glavni dobitek v 1 s safcjrv. I liiL^f O i • M v< r ' • - ' T f t,r -TU « s c> v i ÍL1 'u SrÇ * -4 r m » j gotovini odbitka. Srečke á priporoča Mayer bankir Lj ub lj ani Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk iu založba: J. Blasnikovi uaslediiiki.