Transportni problemi
Slovenijo že dolgo časa ta-re problem transporta, že dol-go časa vemo, da na tem pod-ročju zaostajamo za razvojem sosednih držav. Vse prevečkrat pa pod transportom razume-mo samo železnico (ker pač moramo pokrivati izgubo) in ceste, ker se vozimo z avto-mobili po preobremenjenih cestnih magistralah; le redko-kdaj gledamo na transport kompleksno, torej kot premi-kanje blaga oz. dobrin skozi prostor in čas.
Kljub temu, da izguba želez-nic nd pogojena le z enim de-javnikom, vzrakov je veliko, bi morda železničarji morali pomisMti prav na celovitost transporta, pri čemer igra prav čas pomembno vlogo.
V Sloveniji se je v zadnjem času močno razvil tako imeno-vani režijski fcransport, tj. transport, ki ga opravljajo de-lovne organizacije s svo.iimi prometnimi sredstvi, medtem ko promet na železnici upada. Vprašanje ni samo cena trans-porta in dejstvo. da skoraj no-bena delovna organizacija ne spremlja stroškov transporta, temveč tudi to, da železnica ne more zagotoviti časovno točne dostave blaga. Kako ze-lo postaja čas pomemben ve-do tiste delovne organizacije, ki so morale plačati drage pe-nale zaradi zamude dostave blaga.
Kljub temu, da je vozni park železnic in celotna infra-struktura zastarela, bi se ver-jetno našel marsikateri tovor, ki bi ga železnice lahko pre-vzele rentabilno in hitro, pri čemer bi razbremenili preob-remenjene ceste. Tak primer je prav gotovo prevoz tovor-njakov z železnico, ki ga v za-hodnih deželah že dobro po-znajo, za Jugoslavijo j?a 1e še posebej  zanimiv, saj  nudi  po-
vezavo s srednjim Vzhodom. Primerov, kako bi se dalo bo-lje in racionalnejše poslovati v železniškem transportu je še veliko, vendar verjetno manj, kot vzrokov, zakaj že-leznice poslujejo z izgubo.
Pri takih ugotovitvah pa se postavlja vprašanje (ne kako bomo pokrili izgubo, čeprav bo tudi to težko), kaj mora-mo letos spremeniti, da ne bo-mo ob koncu ponovno govo-rili »o izpadu planiranega do-hodka«. Jasno je, da železni-ca sama problemov ne bo mogla rešiti in da bodo zato potrebna širša družbena priza-devanja, vendar pa bi železni-čarji lahko točno in odkrito povedali, kateri pogoji so ti-sti, ki so vzrok izpadlemu do-hodku. Težko sd je namreč predstavljati, da je prav ome-jitev povišanja transportnih ta-rif na železnicd tdsto, kar je edino botrovalo k primanjkl.ia-ju v letošniem letu. Ce bi namreč resnično dosegli zahte-vano povišico cen prevoznine, bi se verjetno še večji del to-vora preselil z železnice na ce-sto.
Pri tem pa se srečamo tudi z drugim problemom. ko se moramo vprašati. ali so težki tovorniaki. ki skoraj 200 krat bol.i uničuieio ceste kot oseb-ni avtomobili. resnično primer-no obdavčeni. Ker druSba fi-nantrra gradnio cest. ie pre-voz težkih tovorov po n.rh re-lat^mo poceni, sai avtonrevoz-niki dmžbi ne vplfCuieio ena-kesa deleža za eradnio in vzdTževanje cest. kot ga. s škodo, ki jo povzročiio na ce-stah, deiansko dolgujejo.
Vsi problemi, ki smo se jih dotaknili so pravzaprav le del problematike transporta, ki se začne pri embaliranju proizvo-dov, skladiščjenju In intemem transportu,   nadaljuje   pa   pre-
ko raci^nalnih povezav z ob-stoječimi transportnimi siste-mi, ki so v Jugoslaviji, na ža-lost, še vedno zastareli. Prav zaradi tega je pobuda za skle-nitev samoupravnega sporazu-ma o pospešitvi racionalizaci-je in modernizacije transpor-ta nuja, kii ne more čakati jutrišnjega dne. O tem, kako pomembna ,je modernizaci.ia transporta govori podatek, da v nekaterih razvitdh državah odpade kar 62 odstotkov stro-škov na transport, anketa pri nas pa je pokazala, da trans-Dortni stfoški predstavljajo od 10—80 odst. cene proizvodov. Z realizacijo modernizacije transporta, ki jo predvideva samoupravni sporazum n^.j bi se stroški transporta v Slove-ni|i zmanjšali za okoli 30 odst.,., kar bi omogočilo za 8—12 odst. večji ostanek dobodka delov-nim organizacijam, oz. tolik-šen prihranek.
V modernizacijo transporta pa nas ne silijo le podatki o večji ekonomiki, temveč tudi de.fstvo, da sodi Slovenija s svojim geopolitičnim položa-iem med pomembnejša evrop-ška prometna središča. Toda, če bomo zaostajali za zahteva-mi sodobnega transporta, nam geografski položaj ne bo kaj prida pomagal, .saj nas bodo prometni tokovi obšli, ker bo pač ceneie prepeljati blago 200 km dlje, kot pa ga pre-kladati in prevažati z zastare-limi metodami. Danes gre pre-ko Sloveniie okoli 90 odst. vse-ga tu.jskega turizma v Jugo-slaviji! okoli 75 odst. kontai-nentalne trgovine z Jugoslavi-,io in okoli 65 odst. tranzita. Kaj lahko predstavlja za nas izguba.vsega tega prometa, ni potreba še posebej omenjati, pomembno pri tem pa je. da se edinole sami odločamo za modernizacijo naših transport-nih sistemov pa čeprav bo ta odločitev morda težja, ker bo pač treba tudi za to prispeva-ti sredstva.  Bogo Pogačnik