13. NOVEMBRA 1980 - ŠTEVILKA 45 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN rLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Za snegom je pritisnila zmrzal. Zgodnja zima je najhuje prizadela kmete, ki zaradi dolgega dežja pred snegom niso mogli pospraviti pridelkov. Pričakovali smo, da nam bodo od koderkoli sporočili o kakšni akciji za pomoč kmetom, da bi svoj pridelek vseeno spravili. Toda ne. Kaže da takih primerov ni, da raje plačujemo na trgu jabolka pa 20 in 25 dinarjev, namesto da bi jih napol zastonj pobrali pod drevesi na Kozjanskem. Martin je krstil letošnjo kislico, v Celju pa smo prikrmarili do otvoritve 8. tedna domačega filma. A tudi prazniki Dneva republike se bližajo. In še horoskop za vse. Kdo želi letos še kaj pomembnega storiti, naj se podviza, tudi leto se izteka. JURE KRAŠOVECi CEUE V TITOVEM VELESU - URA PRAVUlC ZA KULTURO lACELOSEJE! Značilna celjska novembrska slika. Dežnik je sploh v letošnjem deževnem letu nepogrešljiv. Tako tudi na tem posnetku, ki zgovorno priča, da je Teden domačega filma prišel dobesedno tudi na ulice. V številnih dvoranah, šolskih učilnicah in tovarniških prostorih, pa so stekle slike in besede, ki skušajo letos ponovno, v osmem letu obstoja te manifestacije še bolj razjasniti še obstoječe koprene med filmom in gledalci. Več o tem na. 12. m 13. strani. F t Ed" M BOLET KLADIVARJA V nedeljo bo na Glaziji končno proslava jubileja, ki je bil že lani, to je 60 let igranja nogometa v na- Sem mestu. Za proslavo so organizatorji pripravili srečanje s presenečenjem letošnje I. zvezne lige ljubljansko Olimpijo, ki ie po štirinajstih kolih še Vedno edina neporažena in na drugem mestu za ljubljansko Olimpijo. V predtekmi se bosta srečali nogometni ekipi pionirjev Kladivarja in Olimpije, zatem pa bo ob 14. uri glavno srečanje l^ed Kladivarjem in ljub- ljansko Olimpijo, ki na- poveduje za celjsko slavje kompletno moštvo. Po tekmi bo srečanje ^eh nekdanjih in seda- ■^Jih nogometašev in no- gometnih delavcev, kjer ^odo najprizadevnejšim Podelili spominska priz- nanja. ^Pokrovitelj 60 letnice K Kladivar je delovna f^ianizacija Ingrad. Jubi- ^^tom čestitamo! T. VRABL CEUE ZA ODLOK - RDEČA LUČ! Delegati zavrnili odlok o cestnem prometu Delegati zbora združenega dela celjske občinske skup- ščine niso sprejeli predloga odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine. Hkrati s tem ga je umaknil z dnevnega reda tudi pred- stavnik izvršnega sveta. Ta, zlasti za Celje izredno po- memben dokument, pride po vsem tem še enkrat na dnevni red zasedanja dele- gatske skupščine. Delegati v zboru združene- ga dela so ga zavrnili zaradi več razlogov. Najprej so ugo- tovili, da so odgovori na pri- pombe, ki jih je dala javna razprava pa tudi debata ob sprejemu osnutka odloka, zelo nepopolni. Nadalje - motilo jih je dejstvo, da smo v občini zelo pohiteli z zapi- ranjem območij, za uveljav- ljanje peš cone, za zapiranje parkirnih prostorov, nismo pa hkrati zagotovili nadome- stila zanje. Kamen spotike je bil predvsem Trg V. kongre- sa. Kaj čudno se je slišala obrazložitev, da so zahtevo za zaporo Trga V. kongresa dali občani. Kateri, saj je na trgu le malo stanovalcev. To je predvsem poslovni predel. Opozorili pa so še na ne- kaj. Vtem, ko se v drugih mestih, v kolikor ne gradijo strnjenih trgovskih centrov zunaj mestnih središč, zavze- majo, da imajo trgovske hiše tudi primerne parkirne pro- store, kajti zavedajo se, da je urejen in dovolj velik parkir- ni prostor tudi vabilo za obisk in nakup v trgovski hi- ši, v Celju ravnamo nasprot- no. Skoraj bi lahko rekli, da kupce odganjamo. V razpra- vi je dejal eden izmed dele- gatov, da mu je že končno vseeno, če se vsede v avto- mobil ali se zapelje v sredi- šče Celja ali pa recimo v Ža- lec, v prihodnosti pa kar v Leveč. Zapeljal se bo pač tja, kjer bo lahko parkiral motor- no vozilo. In nadalje - druga delegatka je dejala, da sama in mnogo drugih ne kupuje več ozimnice na celjskem trgu, ker ima težave s preno- som tega blaga do oddaljene- ga avtomobila. Za takšen na- kup je vabljivejše sosednje mesto. Zapiranje Trga V. kongre- sa za motorni promet bo ču- tila trgovina, posredno z njo pa tudi občinski proračun, saj je davek od prometa bla- ga na drobno njegova bistve- na postavka. Toda, v Celju nismo naredili kdo ve kaj, da bi trgovino približali kupcu, kvečjemu obratno. Odlok so torej umaknili z dnevnega reda, razpravo o njegovem sprejemu pa odlo- žili na poznejši čas. Kaj bo predlagatelj odloka storil v tem času, da bo nov korak prepričljivejši, bolj sprejem- ljiv? In še to smo slišali v razpravo - zakaj sprejemajo odloke, če pa potem ni niko- gar, ki bi skrbel za njihovo izvajanje?! M. BOZIC DOBER IZKOP V NOVEMBRU Velenjski rudarji so v prvih dneh novembra dobro kopali in nakopali premog. V sedmih de- lovnih dneh z vključno sicer prosto soboto so nakopali 122.300 ton ali poprečno 17.471 ton. V četrtek, 6. novembra, so ponovno nakopali več kot 20 ti- soč ton ali natanko 20.100. Od 1. januarja do 10. novembra so na- kopali 3,866.300 ton, tako da jim je do izponitve letnega plana 4,7 milijona ton ostalo še 833.700 ton. Po zadnjih vzpodbudnih dosežkih je verjetnost o izpolni- tvi letnega plana vse realnejša. T. VRABL • ZELENA LUČ ZA VITAL? Vse kaže, da bodo v Vitalu v Mestinju kljub zaple- tom vendarle že letos dobili zeleno luč za uvoz opreme v obratu pridelovanja naravnih sadnih koncentratov. Gre za naložbo, ki je pomembna predvsem zato, ker bo nov izdelek nadomestil mnogo doslej uvoženih kon- centratov za izdelavo brezalkoholnih pijač. V Vitalu pričakujejo le ustrezno republiško soglasje, nato pa bodo predali naročilo za dobavo opreme avstrijskemu proizvajalcu. V kolektivu menijo, da bi lahko posku- sna proizvodnja sadnih koncentratov lahko stekla že spornladi prihodnje leto. DS • VELENJE: SREČANJE FIZIOTERAPEVTOV OBMOČJA Člani Društva fizioterapevtov in delovnih terapevtov Slovenije iz celjske regije so imeli 7. novembra stro- kovni pogovor za okroglo mizo v Zdravstvenem domu Velenje. Obravnavali so vpliv visoko frekvenčne tera- pije - mikrovalov in ultrazvoka na bolnike in more- bitne škodljive posledice nepravilnih doz obsevanja. Z meritvami ultrazvočnih in mikrovalov so v zad- njem času dokazali, da prevelike doze obsevanja škod- ljivo vplivajo na posamezne dele človeškega organi- zma. Zato morajo vse ustanove, ki uporabljajo visoko frekvenčno terapijo, občasno narediti meritve, z apa- rati pa morajo delati samo strokovno usposobljeni de- lavci - fizioterapevti in tehniki. Na srečanju, ki ga je omogočilo Združenje zdravstve- nih organizacij - Zdravstveni dom Velenje, so sodelo- vali fizioterapevti iz vseh regij Slovenije, saj je bila obravnavana tema zanimiva in aktualna, popestrili pa so jo tudi z ogledom prostorov za fizioterapijo v Vele- nju in Topolščici. J. P. • ŽALEC: 60 NOVIH PROSTOVOUCEV TO Žalska občina sodi med tiste občine pri nas, ki so za vključevanje mladih v enote teritorialne obrambe na- pravile največ. V prvih letih je stopilo med prostovoljce veliko šte- vilo mladih. Lani je ta dotok nekoliko zastal. Letos pa je položaj povsem drugačen. Občinski štab teritorialne obrambe in občinska konferenca mladinske organiza- cije sta predvidela, da naj bi letos zajeli v enote terito- rialne obrambe šestdeset novih mladih ljudi. Kot kaže, te naloge ne bo težko uresničiti. Pred sprejemom, ki bo za dan JLA, bodo imeli vsi evidentirani posebno uspo- sabljanje, tako da bodo ob svečani zaobljubi povsem^ razumeli svoj položaj in naloge. DARKO NARAGLAV • V KOSTRIVNICI VRTEC BREZ OTROK Kljub temu, da so že v začetku septembra odprli v Kostrivnici novo osnovno šolo z oddelkom otroškega varstva, v njem doslej še ni zadonel otroški živ - žav. Vse kaže, da se je zataknilo pri dogovarjanju o ceni oskrbnine za otroke, ki je po prvem izračunu za Ko- strivničane bojda previsoka. Vrata oddelka otroškega varstva so torej zaprta, dogovarjanje okoli oskrbnine pa je med skupnostjo otroškega varstva in krajani v teku. Tako bo 18 otrok stopilo pod streho organizira- nega varstva šele v januarju prihodnje leto. DS • CEUE: TUDI PRI NAS Z EVROČEKI Izvšilni odbor Ljubljanske banke Splošne banke Ce- lje je potrdil sporazum o vključitvi jugoslovanskih bank v aktivno članstvo mednarodnega evroček si- stema. Evroček bo moč vnovčiti pri vsaki tuji banki, v večjih trgovskih hišah, hotelih in podobno v Evropi in v sredozemskih državah zunaj Evrope. MB • MOZIRJE: 50 KM SKOZI NASELJA Delegati zborov Občinske skupščine Mozirje so na zadnjih ločenih sejah, 6. in 7. novembra, med drugim sprejeli odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine. V njem so zapisali, da je najvišja dovoljena hitrost v vseh strnjenih naseljih v občini 50 km na uro, razen v nekaterih, kjer bo hitrost omejena na 40 km. MB 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 45 - 13. november ic SEMINAR ZA SEKRETARJE ZK V LAŠKEM v ponedeljek je bil v Laškem celodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij in svetov ZK. Poleg vprašanj gospodarske ustalitve so obravnavali še na- loge za vsebinski potek programskih konferenc SZDL, načrtovane aktivnosti za akcijo NNNP, analizi- rali potek in vsebino družbenih dogovorov o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, raz- pravljali o uvajanju celodnevne šole, o političnem in- formiranju v ZK ter o obrambnih načrtih osnovnih organizacij. V CELJU KOMISIJA ZA MEDNARODNE STIKE Delegati vseh zborov Celjske občinske skupščine so na zadnjih sejah potrdili predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve o imenovanju članov komisije za mednarodne stike. Komisijo bo vodil Leo- pold Pere, kot člani pa so v njej: Breda Svetina, Majda Meštrov, Marko Brezigar, Alojz Prime, Marija Hudej in Jože Kučer. MB CELJE: KAKO GOSPODARIMO Z DENARJEM Na pobudo CK ZKS bo v kratkem problemska kon- ferenca o idejnopolitičnih vprašanjih v zvezi z uveljav- ljanjem dohodkovnih odnosov, učinkovitosti dela in gospodarjenja z denarjem kot podlage za uresničeva- nje politike ekonomske stabilizacije. Razumljivo je, da so priprave na problemsko konfe- renco zajele združeno Ljubljansko banko in v njenem okviru vse temeljne enote. Posebna aktivnost je tekla tudi na celjskem območju. Tu je medobčinski svet ZK imenoval delovno skupino, ki je na podlagi poročila in poslovanja Ljubljanske banke Splošne banke Celje ocenila gospodarjenje z denarjem, idejnopolitična izhodišča za uveljavljanje dohodkovnih odnosov pa tudi izhodišča za preobrazbo družbenoekonomskih odnosov na področju denarja, kredita in bančništva. MB NARAŠČA ŠTEVILO INVALIDSKIH UPOKOJENCEV Kljub velikim naporom, ki jih že leta in leta vlaga- mo v preprečevanje invali- dnosti, narašča število in- validskih upokojencev. La- ni je bilo od 100 pokojnin 34,64% invalidskih in 37,48% starostnih, ostale so bile družinske. Največji po- rast invalidskih upokojen- cev je bil lani v Srbiji - 12,4%, nato v BIH -10,1 %, v Makedoniji - 8,1%. Trenut- no je v Beogradu 6000 še ne- rešenih zahtev. Za delavca z načetim zdravjem invalidska pokoj- nina pravzaprav ni rešitev. Bolje bi bilo, da bi ga pre- stavili nd ustrezno delovno mesto. Toda delovne orga- nizacije se branijo bolehnih ljudi. Zato je do neke mere razumljivo, da narašča šte- vilo prošenj za invalidsko upokojitev. Po drugi strani pa je tudi res, da mnogo zdravih ljudi to izkorišča. Prav zdaj pripravljajo nov zakon o osnovnih pra- vicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato je še čas, da se nekatere stvari spremenijo. (POLITIKA) MOZIRJE IZGUBA V DVEH SIS Dodatna prispevna stopnja ne pride v poštev Delegati vseh zborov ob- činske skupščine Mozirje so na zadnjih sejah, 6. in 7. t. m., sprejeli ne le spremembe statuta občine, ki zadevajo delo upravnih organov, na- dalje odlok o ustanovitvi družbenega sveta za usklaje- vanje in uresničevanje politi- ke družbenih prihodkov v občini, marveč so še temelji- to ocenili gibanja vseh oblik porabe ter tokove v gospo- darstvu in negospodarstvu. Ker osebni dohodki niso naraščali v skladu s predvi- devanji, so bila sredstva za skupno porabo manjša. Se z.lasti pereča je izguba v delu zdravstvene in izobraževalne skupnosti. Precej večja je na zdravstvenem področju, kjer je v devetih mesecih znašala nekaj več kot 2,5 milijona di- narjev. Delegati so v tej zvezi podprli stališče izvršnega sveta, da dodatna prispevna stopnja ne pride v poštev za sanacijo stanja. Treba bo to- rej ubrati druga pota. Seveda pa je vprašanje, kakšno bo stanje ob koncu leta. Med- tem, ko bodo v izobraževalni skupnosti bržčas odpravili izgubo, bo dosti težje v zdravstveni skupnosti. Na vsak način pa tudi ta in ne samo ta primera govorita, da bodo morali pravila dobrega gospodarjenja uveljaviti tudi v negospodarstvu. Na gospodarskem področ- ju se na splošno ne morejo pohvaliti z dobrimi rezultati. Gibanja ob koncu devetih mesecev so celo slabša kot ob polletju. Težavnost polo- žaja se kaže tudi v dejstvu, da je mozirsko gospodarstvo precej več dolžno dobavite- ljem, kot obratno. Slabša je tudi likvidnost. Da bi jo pre- magovali, najemajo posojila, ki pa niso poceni. Ob vsem tem in drugih ugotovitvah, so zlasti na seji zbora združenega dela opo- zorili na prizadevanja, ki jih kolektivi morajo vložiti v de- lo do konca leta. Sicer pa gre za opozorilo, ki ga v kolekti- vih že izvajajo. Zaradi težav, ki jih spremljajo že dlje časa, tudi zaradi pomanjkanja re- produkcijskega materiala iz uvoza (MGA Gorenje v Na- zarjah) itd. Na seji zbora združenega dela je posebno mesto v de- legatskih vprašanjih dobila gradnja ene, dveh ali celo treh mehaničnih delavnic v dolini. Dejstvo je eno - sred- stev za vse naložbe v ločeni izvedbi, zlasti pa ločeno za zadrugo in GG, ni. In tako se vse bolj pojavlja vprašanje - se odpovedati tem naložbam ali pa združiti sredstva in sprejeti ustrezen program, ki bo privedel do gradnje skup- ne delavnice, ki pa bo na vo- ljo tudi občanom, voznikom avtomobilov. Kako se bodo dogovorili? M. B02IC O VARSTVU PRI DELU TUDI VODILNI »GORENJA« Trideset vodstvenih in vodilnih delavcev TGO Gorenje je pred kratkim opravilo preizkus znanja iz snovi varstva pri delu po predhodnem seminarju, ki ga je organiziral Inštitut za varstvo pri delu Maribor, - enota v Celju. Usposabljanje delavcev v TGO Gorenje poteka po posebnem izobraževalnem programu, katerega spričo velikega števila zaposlenih izobraževalni center le s težavo izvaja. Kljub temu je v programu do konca letošnjega leta in v prihodnjem letu, zastavljenih še več tečajev in drugih izobraževalnih oblik, ko bodo osvežili znanje iz snovi varstva pri delu in požarnega varstva tudi tehnologi, projektanti, vodje obratov in služb skupnega pomena. J02E MIKLAVC IZPOSOJEN KOMENTAR »NEKATERI, IMAJO IMENA V sedanjem trenutku najpomembneje, da kor,. kretiziramo kritiko, dg splošno prizadevanje 2a večjo odgovornost ne bj odšlo v veter. Točen naziv organa, ime in priimek posameznika s funkcijo in polnim naslovom so edini aduti članstva ZKv boju za dejansko izvaja- nje sprejetih stališč. Nih- če seveda ni za »lov na čarovnice« ali za sestav- ljanje spiskov. Gre za to, da posameznikom omo- gočimo obnašanje ha star način, kar bo koristilo njim in družbi. V bazi vedo, kako kaj gre. Nihče na primer ni bil poklican na odgovor- nost zaradi zgrešenega in- vestiranja v nove kapaci- tete- Odločna politična zahteva, da SIS zmanjša- jo stopnjo prispevka, da bi se olajšal položaj go- spodarstva, je bila spreje- ta samo simbolično- V se- danjem trenutku so nji- hovi dohodki večji od planiranih za 20%, do konca leta bo gospodar- stvo siromašnejše za 120 milijard. V primerjavi z gospodarstvom proraču- ni ne vedo, kaj naj bi po- čeli z denarjem. Nosilci slabosti so zna- ni, nihče pa v kritiki ne imenuje krivcev, zato se krivda za slabost vali na sistem, to pa je najbolj ne- varno in škodljivo. Druž- ba se mora otresti posplo- šenih kritik ne samo zara- di zaščite sistema, mar- več tudi zaradi dvojne morale: ko posamezniki trdijo, da brez rezerve podpirajo politiko ZK vsi pa vedo, da imajo dve družbeni stanovanji, da so si z netočnimi potrdili zagotovili pokojnino in štipendijo ali delo za otro- ke in utajili davek. (BORBA) ^_____^ FRANC ZAPUŠEK OBRAZI Franc Zapušek je te- hnolog v klavnici Kmetij- skega kombinata v Šent- jurju. Ze dve leti opravlja to delo. S srcem, kot pra- vi. Pred tem je bil nekaj mesecev v službi na Vete- rinarski postaji v Celju, kjer si je nabral prve de- lovne izkušnje. Čeprav je Celjaii, se v Šentjurju, med Sentjurčani in med svojimi sodelavci dobro počuti. Ko sva se pred dnevi pogovarjala, sem želela čimveč izvedeti o njego- vem delu, o nalogah in obveznostih, o konjič- ku... Pa je beseda znova in znova nanesla o pro- blematiki v klavništvu. Ampak Franc je optimist v vsakem pogledu in tudi za to področje. Prepričan je, da bodo enotne od- kupne cene za celo jugo- slovansko področje sti- mulativno vplivale na proizvodnjo in na drugi strani zajezile črni odkup živine. Potem sva se pogovar- jala o delu osnovne orga- nizacije ZK v klavnici, katere sekretarje. Čeprav šteje ta partijska organi- zacija samo 6 članov, se le-ti redno sestajajo kadar gre za obravnavo nalog ali problemov v sami de- lovni organizaciji. Komu- nisti so še posebej skrbno opredelili naloge, ki se nanašajo na ustalitvene ukrepe v klavnici in v de- lovni organizaciji. In še sva govorila o načrtih in delu tega 76-članskega kolektiva, v katerem Franc rad dela, kljub mnogim problemom, ki se v zadnjem času zgri- njajo nad to panogo go- spodarstva. Pred kratkim je Franc Zapušek postal novi predsednik Prosvetnega društva Bratov Ipavcev v Šentjurju. Že dve leti zve- sto prepeva v zboru tega društva, saj sta mu glasba in petje najljubše razve- drilo. Kulturno življenje si je v Šentjurju že prej utrlo svojo pot in ne bo ga težko, ob podpori vseh članov in sekcij društva, voditi naprej. Le sodelo- vanje je potrebno. Sode- lovanje na vsakem po- dročju. Tako se rojevajo uspehi. MATEJA PODJED S POTI VJASENOVAC IN NA KOZARO KJE SI BIL ČLOVEK? Šentjurski borci pri pomnikih revoiuciie Predsedstvo Zveze zdru- ženj borcev NOV občine Šentjur je organiziralo izlet v zloglasno taborišče Jaseno- vac in na legendarno Kozaro. Med udeleženci sta bila tudi preživela taboriščnika Jase- novca, Jernej Borovnik iz Šentjurja in Gabrič iz Dobr- ne. Njuno pripovedovanje nas je zelo prevzelo. Tako je beseda tekla o do- godkih, polnih nadčloveških naporov, mučenja, krutega sadizma in krvavega ubija- nja. Med drugim je tovariš Gabrič opisoval, v kako tež- kih okoliščinah so morali na smrt obsojeni taboriščniki garati na področju Bročice, kjer so v vodi do kolen mora- li delati znani nasip smrti. Na tisoče taboriščnikov je pri delu omagalo zaradi na- porov in mučenja. Preživeli sotrpini so jih morali zasipati z zemljo. Ogledali smo si muzej, kjer smo videli poleg grozljivega slikovnega materiala tudi razno mučilno orodje. Ob dokumentarnem filmu nam je kustosinja muzeja pripo- vedovala o krvavih zločinih v taborišču. Nadvse pretres- ljiva je bila usoda nekega ži- dovskega zdravnika. Zaradi sposobnosti so ga v tabori- šču še potrebovali za najnuj- nejše zdravniške posege, skrivoma pa je pomagal svo- jim sotrpinom. Ko so za to zvedeli ustaši, so si izmislili najkrutejšo kazen. Pripeljali so njega, ženo in malo hčer- kico. Z razbeljenim bodalom so hčerki prebodli oči, nato pa pobili vse tri. Pretreseni nad tem, kar smo videli in slišali, smo v spominsko knjigo zapisali: »Ob pogledu na sledove kr- vavega nasilja se sprašujemo - kje je bil v tistem času ČLOVEK?« Z najglobljimi vtisi smo občudovali spomenik, po- svečen nad 700.000 žrtvam Jasenovca in bližnjih tabo- rišč. Iz Jasenovca smo nadalje- vali pot skozi Prijedor, preko Save in Une proti Kozari. i' od daleč smo zagledali obr; se mogočnega Džamonijeve- ga spomenika. Spominja borbe, ko so Nemci v trew ofenzivi, junija in julija l9r leta, skupaj z ustaši in čei^' ki obkoljevali osvobojeii^ ozemlje Kozare. V neenS' kem boju je padlo 1700 bo' cev, okrog 50.000 domačino* pa so odgnali v taborišča, o"' koder so se vrnili le real^^ Partizani so rešili več 20.000 ljudi, ki so se skupa).^ borci prebili skozi sovraži"' kov obroč na Grmeč nino. Tudi na Kozari smo ogledali muzej in se še drobneje seznanili z nje'' epopejo. Ob mislih na neštete žrt^'^ junaške zmage borcev nai. dnoosvobodilne vojske- nam je porodilo globoko^'j'^ stvo ponosa: narod, ki '''jj take junake, ne bo ni-^" premagani ^.fi DRAGICA RAirr^'^ 45-13. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 3 qBISK v TITOVEM VELESU CEUE SE JE PREDSTAVILO iskanje novih poti za sodelovanje med pobratenimi občinami Leto dni je minilo odkar ta občini Celje in Titov Ve- ^ po nekajletnem gospo- j .gl<^em sodelovanju med ^^pilnico cinka »Zletovo« in Cinkarno Celje tudi formal- j^o podpisali listino o pobra- tenji^' Lani smo imeli v Celju pri- ložnost ob prijetnem make- donskem melosu spoznati nekatere izbrane kulinarične posebnosti, ki so jih veleški Icuharji z izredno zavzetostjo iji veseljem pripravili in po- stregli v gostišču »Pri mo- stu.« letošnji celjski in slovenski manifestaciji „Plortikultura 80« pa so se v Mestnem parku predstavili tudi temperamentni člani folklorne skupine kulturno pi-osvetnega društva »Kera- piičar« iz Titovega Velesa. POVRATNO GOSTOVANJE Ob prizadevnosti Kulturne skupnosti, Gostinskega po- djetja. Turističnega društva, Prevozništva, Fotolika in dmgih smo ob sodelovanju Občinske konference SZDL pretekli teden pripravili po- vratno gostovanje celjskih ekip v pobratenem mestu ob Vardarju. TO ZLASTI V OK- VIRU PRIREDITEV, KI SO JIH IMELI V POČASTITEV SEDMEGA NOVEMBRA, PRAZNIKA Titovega Ve- lesa. NAJPREJ LIKOVNA RAZSTAVA Tako so minuli torek ob navzočnosti predstavnice Zavoda za kulturne priredi- tve v Celju, Alenke Domja- nove, odprili razstavo del celjskih likovnih ustvarjal- cev. 2e na otvoritvi je bilo okoli 250 domačinov, in tudi zdaj, ko je razstava še odprta - do 16. novembra - ima vsak dan veliko število obi- skovalcev. Pohvale o visoki kakovosti predstavljenih del so razumljive. Vkinodvorani >>11. oktom- vri« so delovni ljudje in ob- dani Titovega Velesa ves te- den z zanimanjem spremljali vsakodnevTio predvajanje filma o Celju »Dober dan, Celje«, za katerega je svoje zanimanje pokazala tudi skopska televizija, ki je izra- zila željo, da bi ga predvajala °b prikazovanju posnetih pogovorov med predstavni- ški gospodarstva in izvršnih svetov obeh občin. VIDIKI GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Na srečanju gospodarstve- f^ikov obeh občin so ugodno ^'^enili ne samo dosedanje Panorama Titovega Velesa oblike medsebojnega sode- lovanja, marveč tudi vidike nadaljnjega povezovanja. Tu ne gre samo za Cinkarno, marveč še za druge kolekti- ve, kot na primer za Merx, Zlatarne, Toper, za mnoge tr- govce itd. NASTOP KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA Gostovanje Komornega moškega zbora je zapustilo v Titovem Velesu posebne vti- se. Zlasti uspel je nastop pred okoli 500 delegati na. slavnostni seji Občinske skupščine, v nedeljo, 9. no- vembra. Posebno lepo je iz- zvenela makedonska naro- dna pesem »Bolen mi leži«, saj je bil junak Mile Popjor- danov doma prav iz Titovega Velesa. Tu je tudi njegov grob in prav tako hiša, v ka- teri je živel. Izredno doživetje za pevce in udeležence polaganja ven- cev k spomeniku - kostnici padlim borcem pa je bil kra- tek koncert pod oboki tega izjemno akustičnega in do- minantno lociranega spome- nika. Z velikim navduše- njem in visokim strokovnim priznanjem je bil izveden tu- di mini koncert v delno re- stavriranem in akustičnem amfiteatru starodavnega me- sta Stobi, ki je doživelo svoje razdejanje, tudi zaradi potre- sov, v šestem stoletju. USPELA FOLKLORA Folklorni Jiastopi so imeli vselej in povsod izredno veli- ko število obiskovalcev. 650 sedežev v dvorani je bilo pre- malo, da bi lahko vsi folklore željni gledalci dobili svoj prostor pred odrom, na kate- rem so celovečerni program izvedli člani skupine celjske- ga društva France Prešeren in domačega kulturno umet- niškega društva Keramičar. Gledalci so še naslednje dni govorili, da je bilo zelo lepo. Nastop celjskih folkloristov je posnela in predvajala tudi skopska televizija. Program je trajal pol ure. SLOVENSKA KULINARIKA Celje pa se bržčas ne bi ce- lovito predstavilo, če ne bi ves pretekli teden kuharja Boris in Marjan predstavila nekatere značilne slovenske jedi. Gob je zmanjkalo že drugi dan. O cenah so seveda rekli, da so bile izrazito »slo- venske«, vendar ni ničesar ostalo. Tudi cvička ne. Ambient kulinarične po- nudbe v motelu »Lozar« ob akumulacijskem jezeru so dopolnjevale slike in plakati celjskih in slovenskih turi- stičnih znamenitosti, za glas- beno doživetje prijetno raz- položenih gostov je skrbel zabavni ansambel Tehniške šole, za prijetno postrežbo pa vse dni v slovensko narodno nošo oblečena učenca celj- ske Gostinske šole Mojca in Vili. KAKO V PRIHODNJE? Ugotavljamo, da so bili v Titovem Velesu zelo zado- voljni s celotnim progra- mom, s katerim smo zaradi materialnih omejitev lahko predstavili Celje. Zato so ste- kli že pogovori o novih mož- nostih sodelovanja in o pro- gramu povratnega srečanja 1981. leta v Celju. Seveda pa ne gre samo za izmenjavo kulturnih skupin, temveč je skupen interes usmerjen predvsem v iska- nje novih možnosti za sode- lovanje in medsebojno spoz- navanje ter povezovanje še na gospodarskem in drugih področjih. Pri tem ni bila po- zabljena skrb za zagotavlja- nje boljše in hitrejše preskr- be naših občanov. Gre tudi za utrjevanje in oblikovanje novih vezi med delovnimi ljudmi in občani obeh občin. Dimenzija sodelovanja med pobratenimi občinami mora vse bolj zajemati utrjevanje in poglabljanje bratstva in enotnosti med narodi in na- rodnostimi Jugoslavije. Te vezi pa ne bi smele temeljiti samo na materialnih osno- vah, temveč bi naj bolj izra- žale čustva vseh in vsakogar, bolj naj bi bile in postale izraz v iskanju poti za uresni- čevanje pridobitev revolu- cije. S poglabljanjem sodelova- nja med vsemi delovnimi ljudmi in občani sirom po naši domovini, z vsebinsko bogatitvijo in dolgoročnejšo razvojno opredeljenostjo ter pristnim sodelovanjem bo- mo bogatili celotno našo družbo, bogatili bomo naše življenje tudi v nematerial- nem smislu. Tako bomo tudi v naprej delali in živeli tako, kot nas je ob neštetih prilož- nostih pozival tovariš Tito, ko je dejal: Varujte bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti! Pomena in razsežnosti teh besed se danes prav gotovo vsi dobro zavedamo. Vedeti pa moramo, da utrjevanja in poglabljanja bratstva in enotnosti ni mogoče uresni- čevati s parolami, temveč je treba napraviti ustrezen ko- rak, pa še enega in še več in več. Pri vsem tem pa ni vedno najpomembnejša najvišja kakovostna raven, kljub sta- bilizaciji tudi niso vedno na mestu stroškovni vidiki. Po- membno in odločujoče je ti- sto, kar čutimo v srcu, kar nam zagotavlja varen in mi- ren ter ustvarjalen razvoj, boljši in bogatejši jutri. Ta pa temelji na naši enotnosti, tr- dnosti in odločenosti, da bo- mo vselej varovali s krvjo in žrtvami ustvarjene bratske vezi. TONE ROZMAN kat - kostnica padlih v NOB v Titovem Velesu. V njej je tudi izredna dvorana, v je prav tako zapel Komorni moški zbor POGLEJMO NAOKROG SREDA, 5. NOVEMBRA Reagan potolkel Carterja v bitki za Belo hišo, saj je zmagal kar v 44 zveznih državah ZDA... V Jugoslavijo je pripotoval grški predsednik Karamanlis. Vsebina pogovorov: že tradicionalno prijateljstvo in sodelo- vanje še poglobiti... Zunanjepolitična »ofenziva« Ju- goslavije: Sergej Kraigher v Kolumbiji, predsednik zvezne vlade Veselin Djuranovič pa je po postanku v Moskvi pripotoval na Kitajsko, s katero nadaljujemo vse širše in globlje sodelovanje, ki sta ga začela predse- dnik Tito in Hua Guofeng... Na kanclerskem krmilu v ZRN ostaja Helmut Schmidt... Slovenska skup- ščina sprejela osnUtek zakona o splošni ljudski obrambi...Ljubljana je gostitelj zasedanja 2. skup- ščine mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lasti v državah v razvoju,sicer pa vso Slovenijo, pokrito s snežno odejo, namaka dež... ČETRTEK, 6. NOVEMBRA Predsednika ZIS Djuranoviča so slovesno sprejeli v Pekingu,enako podpredsednika predsedstva SFRJ Kraigherja v Kolumbiji, zvezni sekretar za zunanje zadeve Vrhovee pa se je na Dunaju udeležil sestanka »enajsterice«, ki pripravlja mehiški sestanek šefov držav in vlad Severa in Juga v prihodnjem letu... Reagan je v svojem prvem intervjuju po izvolitvi pou- daril, da se bo zavzel za gospodarsko oživitev ZDA in reševanje energetskih problemov... Partijski šef Poljske se je v železarni Lenin dve uri pogovarjal z vodstvom novih sindikatov Solidarnost odkrito in iskreno... Zvezni izvršni svet obravnaval več vpra- šanj s področja gospodarskega sistema... Beograd: Nadaljujejo se pogovori med Karamanlisom in Mija- tovičem o razsežnostih sodelovanja na Balkanu... Na jugoslovanskih poljih mladina in vojaki pri spravilu pridelka... PETEK, 7. NOVEMBRA Beograd: Grški predsednik Karamanlis odpotoval domov; Reagan napovedal sporazumevanje med ZDA in SSSR o omejevanju jedrskega orožja v pove- zanosti s celotnim ravnanjem druge supersile... Iranski predsednik Bani Sadr poročal Homeiniju o stanju na bojiščih, v Teheranu pa so objavili sklep o mobilizaciji... Ostri toni v železarni Lenin na Polj- skem, kjer je Kania poudaril, da »obstojajo meje, ki se jih ne sme prestopiti; kdor ogroža socializem, ogroža neodvisnost naroda«... Na slovesnostih ob 63-letnici oktobrske revolucije govoril novi predsednik vlade SSSR Tihonov: »Nadejamo se konstniktivnosti ZDA...«V Krškem se je začelo dvodnevno posvetova- nje o samoupravni preobrazbi obveščanja v združe- nem delu... Sodelovanje Jugoslavije in Italije me- rimo v okviru bilance osimskih sporazumov, sldenje- nih pred petimi leti... Razdejanje na Brkinih zaradi burje, dežja in zmrzali... SOBOTA, 8. NOVEMBRA IN NEDEUA, 9. NOVEMBRA Na Kitajskem veliko zanimanje za jugoslovanske samoupravne izkušnje, Sergej Kraigher pripotoval v Ekvador, na Dunaju pa sta zunanja ministra Vrhovee in Pahr ugotovila, da bi bili lahko »rezultati pri reševanju odprtih vprašanj še bolj konkretni«... V Teheranu prijeli bivšega zunanjega ministra Gotbza- deha zaradi »provokatorskih izjav«. ...Državni svet Ljudske republike Poljske pozval k delu in strpno- sti... Tudi Irak na novo zbira svoje sile, sicer pa po- teka že devetinštirideseti dan vojne Med Iranom in Irakom... »»Jugoslavija ostaja na poti, ki jo je določil predsednik Tito in v tem smislu ostaja še naprej vodilna država neuvrščenega sveta...«,je zapisal grški tednik Politica Temata... Trgatev in setev še vedno v znamenju snega... Sklep iz krškega posveto- vanja o obveščanju v združenem delu: za obveščanje v tozdih je odgovoren sindikat... PONEDELJEK, 10. NOVEMBRA Predsedstvo CK ZKS o razvoju Slovenije do leta 1985: »Gospodarske rasti ne smemo licitirati z že- ljami...«, saj so ustvarjeni dohodek in razpoložljiva sredstva meja, ki je v prihodnje ne smemo prekora- čiti .. Djuranovič sklenil obisk na Kitajskem... Na Poljskem potrdili sindikat Solidarnost... V Rimu podelili štirinajst priznanj »Zlati Osimo« ob 5-letnici sklenitve sporazumov... Madrid: pripravljalni del se- stanka KVSE z izjemnimi težavami vendarle obeta kompromis... V Celju se je začel 8. Teden domačega filma, v Beogradu pogovori o razširitvi sodelovanja z EGS, topniško-raketne enote JLA praznujejo svoj praznik... TOREK, 11. NOVEMBRA Kraigher zaključil pogovore v Ekvadorju kjer se zavzemajo za sodelovanje z Jugoslavijo na področju hidroenergetike, kmetijstva in pri gradnji namakalnih sistemov... V naši prvi jedrski elektrarni Krško so preizkusili obratovalnein varnostne sisteme... V Beogradu ocenili prve dosežke sodelovanja Jugosla- vije z EGS... Djuranovič se je vrnil z obiska na Kitaj- skem ... V Madridu je Konferenca o varnosti in sodelo- vanju v Evropi obtičala na mrtvi točki... V Rimu o sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo, predsedstvo SFRJ pa je ocenilo nedavni Karamanlisov obisk... Predsednik francoske vlade Raymond Barre obišče v sredo Jugoslavijo... Predsedstvo republiške konfe- rence SZDL ocenjevalo slovenski izvoz, ki kljub do- brim oktobrskim rezultatom, še ne dosega načrta... Pralnih praškov bo dovolj, zagotavljajo proizvajalci surovin za izdelavo pralnih praškov, ker imajo dovolj potrebnih uvoženih surovin, prav tako nameravajo iz- koristiti vse proizvodne zmogljivosti... Mraz je že po- šteno pritisnil, saj so bile jutranje temperature že pod O stopinj Celzija... 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 45-13. november ^ SEJEM PLEMENITIH KOVIN Celjski zlatarji znani že v 8, in 11. stoletju »Celjski sejem plemenitih kovin mora v bodoče posta- ti nosilec predstavitve tako domače kot tuje dejavnosti na področju predelave ple- menitih kovin ter proizvod- nje strojev zanjo« je bilo mogoče zaključiti iz otvori- tvenega govora Anice Ber- glez, predsednice grupacije proizvajalcev in predelo- valcev plemenitih kovin pri Zvezni gospodarski zborni- ci in direktorice Zlatarne Celje - TOZD Proizvodnja. Tretji sejem plemenitih kovin je bil dokaj dober pre- gled zmogljivosti naše to- vrstne proizvodnje, kljub te- mu, da je bil letos zaradi zna- nih ukrepov nekoliko skro- mnejši. Na sejmu je sodelo- valo 17 razstavljavcev iz Ita- lije, Zvezne republike Nem- čije in Jugoslavije, ki so na 500 kvadratnih metrih raz- stavnega prostora razen iz- delkov iz plemenitih kovin in strojev za njihovo predela- vo predstavili še izdelke iz keramike, porcelana in ste- kla. Posebno pozornost obi- skovalcev v dvorani Golovec sta privlačili obe razstavi. Adi Arzenšek iz Žalca je predstavil svoje gravure v kovini, grafike, risbe in kera- miko. Razstava afriške umetnosti pa prikazuje sku- pino drobnih bronastih predmetov, ki so jih uporab- ljali za tehtanje zlata pri ljud- stvih Akan v Gani in jih poz- namo pod imenom Ašanti uteži. Razen tega je bilo na tej razstavi predstavljenih tudi nekaj skulptur živali iz tamkajšnjega sveta. Anica Berglez je tudi pove- dala, da plemenite kovine čedalje bolj uporabljajo v in- dustriji, znanstveno razisko- valnem delu in zobozdrav- stvu. Za predelavo plemeni- tih kovin v nakit porabijo v svetu od letne proizvodnje samo okoli 35 odstotkov zla- ta in srebra. V Jugoslaviji pa od letne proizvodnje 9 ton zlata in 96 ton srebra prede- lajo v nakit samo en odsto- tek teh plemenitih kovin. Zavod Src Golovec je se- jem tokrat organizacijsko dobro pripravil, čeprav je bi- lo nekaj težav z uvozom opreme tujih razstavljavcev. F.P. ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ Prišel bo v zgodovino; podpisal }e rekordno številko samoupravnih aktov... TRIKRAT VEČJE IZGUBE IZVOZ VEČJI KOT UVOZ V občini Žalec ugodni 9-mesednf rezultati Problemov z zagotavlja- njem surovin je bilo tudi v občini Žalec kar precej. Vendarle ugotavljajo, da je za devet mesecev letošnjega leta bila značilna hitra in dinamična gospodarska rast. Celotni prihodek, do- hodek in čisti dohodek so se v primerjavi z enakim lan- skim obdobjem povečali za 36 odstotkov. Produktiv- nost je višja za 34 odstok- tov, rentabilnost pa za 26 odstotkov. Zelo vzpodbudna so tudi razmerja v delitvi dohodka in čistega dohodka. Med tem ko se je dohodek povečal za 36 odstotkov, so maso za osebne dohodke povečali le za 24 odstotkov, sredstva za razširitev materialne osnove dela pa so se povečala celo za 206 odstotkov. Takšna deli- tvena razmerja se odražajo tudi v večji akumulativni in reproduktivni sposobnosti gospodarstva, saj se je aku- mulacija povečala za 69 od- stotkov, sredstva za repro- dukcijo pa za petdeset. Ob enoodstotnem povečanju števila zaposlenih so ustvari- li dve in pol milijardi dinar- jev družbenega proizvoda. Ustvarjena sredstva za re- produkcijo znašajo 660 mili- jonov dinarjev. Ker je bila velika akumulacija, se je po- večala tudi donosnost go- spodarstva, med tem ko je ekonomičnost glede na ena- ko lansko obdobje ostala ne- spremenjena. Zanimivo je, da so izgube skoraj trikrat večje kot ob koncu lanskih devetih mese- cev ali natančneje povedano - povečale so se za 280 od- stotkov. V razdelilni postaji DEM v Podlogu znaša izgu- ba 4,700.000 dinarjev, v hote- lu Prebold 2,819.000 dinarjev v Kmetijski zadrugi Savinj- ska dolina, oziroma v njenih TZO na Vranskem, v Trnavi in Preboldu pa znaša izguba 770.000 dinarjev. Skupaj zna- šajo izgube torej 8,289.000 di- narjev. Vzroki za nastale izgube so takšni kot v polletju. V DEM Podlog ga je treba iskati i izpadu plačila prihodka a interesne skupnosti za ener getiko, pri hotelu Prebold p v visokih anuitetah za najet kredite. Kot je zapisano v po ročilu o devetmesenem go spodarjenju, pa so izgube i KZ Savinjska dolina preho dnega značaja in niso zs skrbljujoče. Izvoz je v tem obdobji znašal 590,000.000 dinarje celoten uvoz pa 80,000.00 dinarjev. JANEZ VEDENIl SLIŠALI SMO da je lieko švedsko gospodi- njo stal kos govejega zrezka, reci in piši, okroglih 700 do- larjev, prevedeno v naše di- narje kar 20.000 dinarjev... No, resnici na ljubo je treba povedati, da je zrezek v me- snici stal samo 12 dolarjev, vendar so gospodinji na to ceno »nabili" še 250 dolarjev kazni za krajo in 450 dolar- jev sodnih stroškov... Ubo- ga 47-Ietna švedska gospodi- nja je namreč ukradla vab- ljivi kos govedinel Glede domačih razmer, kjer s Švedi dobro tekmuje- mo pri cenah, pa manj pri polnih kavljih v mesnicah, lahko rečemo, da vendarle na poseben način sočustvu- jemo z omenjeno gospodi- njo ... LIK SAVINJA CELJE PO DOHODEK PREDVSEM Z IZVOZOM Odlična prodaja domag toda do kdaj? V celjskem Lesno-indu- strijskem kombinatu SAVI- NJA ugotavljajo, da se je v zadnjem četrletju povečalo povpraševanje po njihovih izdelkih, o čemer priča tudi rekordna prodaja v septem- bru. Tedaj se prodali za sko- raj 70 milijonov dinarjev iz- delkov, pri tem pa so jih izvozili za blizu milijon do- larjev. Spodbudno je tudi to, da je tozd Furnirnica od tega prodal za več kot za 26 milijonov dinarjev furnirja. Do konca leta so sicer načr- tovali prodajo še za okro- glih 200 milijonov dinarjev, kar pa jim bo uspelo le, če bodo lahko povečali svojo proizvodnjo. Tako so se v nekaterih toz- dih že odločili za delo ob pro- stih sobotah kot na primer v Šempetru, saj želijo uresniči- ti svoj sicer zelo napiet letni načrt prodaje - 748 milijonov dinarjev, ki za delovno orga- nizacijo, ne upoštevaje tozd trgovino Ptuj, predstavlja povečanje lani doseženega celotnega prihodka za 36 od- stotkov. Za LIK Savinja je devalvacija povzročila, da se je izvozna usmerjenost poka- zala tudi dohodkovno izre- dno zanimiva, čeprav od vse- ga izvoza prav tisti na klirin- ško območje, ne daje prepo- trebnih deviz za uvoz surovi- ne, repromateriala in opre- me, po velikosti pa je skoraj izenačen s prodajo na doma- čem tržišču. Blagodejne de- valvacijske učinke so sicer precej načeli recesijski poja- vi na zahtevnem tržišču, kar se je odrazilo tudi pri zmanj- šanju povpraševanja po Sa- vinjinih izdelkih. So pa v tem času v Savinji uspeli zaključiti nekaj dobrih in ve- likih poslov, predvsem z Li- bijo za tri četrt milijona do- larjev izvoza svojega progra- ma Mozaik. Edino pri prodaji furnirja in žaganega lesa je prodaja zašepala, saj je Italija zlasti zmanjšala svoj uvoz, čeprav Savinja še vedno dovolj izva- ža zaradi starih sklenjenih pogodb. Pomembno se je v izvoz v zadnjem obdobju vključil šempeterski tozd s svojim pohištvenim progra- mom in žaganim lesom, saj bo po predvidevanjih v zad- njem četrletju dosegel že bli- zu milijona dolarjev izvoza, s tem pa solidarno pomaga tu- di ostalim tozdom, ki jih pe- sti lakota po devizah oziro- ma po uvoju surovine, med njimi še posebej tozdoma furnirnica in žaga. Ob znatnejših posegih v te- hnologijo se bo moral bolj izvozno usmeriti tudi tozd pohištva iz Hudinje, saj se vsi v LIK SAVINJA zaveda- jo, da je trajna in dolgoročna izvozna usmerjenost pogoj za rast proizvodnje, za ustvarjanje celotnega pri- hodka, dohodka in osebnih dohodkov. Ta usmerjenost pridobi na svoji teži, če real- no pričakujemo zmanjšanje povpraševanja in prodaje na domačem tržišču. MITJA UMNIK Posnetek iz TOZD Pohištvo - LIK Savinja Celje, gre pa za luženje elementov sestavlji- vega programa VIVA. HALA ZA SIRARNO ŠMARJE V Hmezadovi Sirarni v Šmarju pri Jelšah pripravlja)" potrebno dokumentacijo za naložbo v novo proizvodu" halo. V njej bodo razširili proizvodnjo na tri \Tste mehkejSilj tipov sira in sicer bodo poleg trapista proizvajali tudi sir be' paesse in sir tilsit. Proizvodnja trapista je namreč v sedanji''' pogojih dela v Sirarni še komajda rentabilna, ker so cenez^ kilogram tega sira zelo nizke. V Sirarni pa računajo, da bod" s proizvodnjo plemenitejših tipov sira vendarle presegli gično mejo nerentabilnega poslovanja ter s tem zadostil' vsaj osnovnira,ciljem: izbolj.šali bodo materialni položaj d^' lavcev, zagotovili ustrezne delovne pogoje zaposlenih v n^^' hali ter povečali asortiman mehkih sirov na tržišču. V Sirarni zagotavljajo, da bodo zeleno luč za pričete naložbenih del dobili v najkrajšem času, saj imajo lastf sredstva zagotovljena. Beogradska banka pa je že dala čelno soglasje za odobritev kredita. Naložba bo veljala ^ milijonov dinarjev, predvidoma pa bo zaključena že v P'^' polovici prihodnjega leta. ^ 45-13. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 5 ppOTI ALKOHOLIZMU SMO BOJ ZE IZGUBIU? ^ Celju se ne premaknemo z mrtve točke goj proti alkoholizmu v Celju ni uspešen. Število čla- nov klubov zdravljenih alko- holikov upada, odkar niso v-eč društva temveč terapevt- ske skupnosti, ki bi morale biti povezane z zdravstveno službo. Ravno ta povezava v ^elju ni uspela - kljub spre- jetim stališčem o organizira- njem boju proti alkoholizmu v Slovenij"! in v občini Celje in nalogam zdravstvene služ- be na tem področju. Nič se ni spremenilo. Na pragu nove- ga srednjeročnega obdobja, l>Mi- nifilm« ob navzočnosti Boža Šprajca, Katarine Lavš, Pe- tra Božiča in drugih, je pote- kalo v obetajočem vzdušju in duhu nadaljnjega sodelo- vanja. Posebno mesto pa zasluži omemba zadnjih uspehov na XVII. republiškem festivalu amaterskega filma v Pi-eva- Ijah. S filmom Borisa Salo- birja »Obisk« so prejeli zlato plaketo, in s filmom Toma Conkaša »Samo jaz« brona- sto plaketo. Pravkar je potekalo sreča- nje s kino klubom Duplje v Velenju na »oktobrskih pri- reditvah« pa so v domači ob- čini s svojo dejavnostjo odi- grali filmarji pomembno vlogo. Tako delovni in zagnani bodo dočakali desetletnico, ki bo iztočnica za novo, sme- lo programsko dejavnost. .T02E MIKLAVC Miro Kermelj, iz amaterja je postal pravi mojster kamere in filma. ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEe« HilZEJA V CELJU ZANIMIV ŽENSKI PORTRET Na stalni razstavi v celjskem muzeju je med ekspo- nati 19. stoletja na ogled tudi zanimiva portretna po- doba žene v pozlačenem, reliefno okrašenem okviru. Slika je narejena v oljni tehniki na platno. Provenienca slike ni točno definirana, znano pa je, da je bila pridob- ljena za muzej po letu 1945. Slika predstavlja ženo zrelih let, ki skoraj frontalno stoji ob stolu in se z levico, v kateri ima čipkast robček drži na rob naslonjala. V desni roki ima verižico, na katero je obešena okrogla ura. Oblečena je v svetlika- jočo se modro obleko, svetlo bluzo s čipkami in ogri- njalo temne barve. Na glavi ima nenavadno, svetlo pokrivalo, ki je obrobljeno z naborki in čipkami ter je spodaj povezano z dokaj široko, svetlo pentljo. Ženina pričeska je enostavna, počesana gladko, z ravno prečo malo ob strani. Velik poudarek je namenjen ženinemu nakitu - trem zlatim zapestnicam, prstanom, uhanom, zaponki in uri. Zal je ostalo ženino ime povsem neznano. Opažamo le, da gre za ženo dokaj bahatega meščanskega stanu, ki izraža svojo resnost, zadržanost in celo gospodoval- nost. Po pokrivalu na glavi lahko predvidevamo, da je | bila po rodu iz Koroške. Nadvse dragoceno pa je, da je bil desno nad stolom zapažen skoraj neviden podpis avtorja slike z letom nastanka. Gre namreč za slikarja Antona Karingeija in letnico 1864. Opus tega slovenskega avtorja ni najbolj obsežen, zato je ta podatek toliko bolj dragocen. Slika pomeni namreč obogatitev dozdaj znane kolekcije Ka- ringerjevega portretnega slikarstva. Znano je, da je bil Anton Karinger rojen 29. XI. 1829 v Ljubljani, kjer je tudi 14. III. 1870. leta umrl. Na dunajski akademiji je študiral portretno, na miinchen- ski pa krajinarstvo in arhitekturno slikarstvo. Živel je občasno v Italiji, Ljubljani, Dalmaciji in Cmi gori. Potoval je po Štajerski, Avstriji, Italiji in Tirolski. De- lal je v oljni in akvarelni tehniki. Sloveče so njegove romantične pokrajine in realistični portreti. Portret žene v celjskem muzeju, ki je nastal v času, ko je bil slikar že upokojen in je stalno živel v Ljub- ljani, je značilna portretna upodobitev Antona Karin- gerja. Za celjski muzej pa ima ta Karingerjeva slika v okviru avtorjev preteklega stoletja, ki so zastopani na razstavi in ki s svojimi deli prezentirajo umetnostno in kulturnozgodovinsko obeležje svojega časa, neprecen- ljivo vrednost. MILENA MOSKON V. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Železarji iz Jesenic, Ra- ven, Lesc in iz Stor so se v petek in soboto sestali na V. srečanju amaterskih gledali- ških in recitatorskih skupin, ki so se jim letos prvič prik- ljučili še slikarji amaterji. S skrbno pripravljenim programom so se železarji predstavili občinstvu v Šmarju, Šentjurju, Gorici pri SlivTiici in v Storah, kjer je bila v petek popoldne otvori- tvena slovesnost. Naslednji dan zvečer, ko se je srečanje gledaliških skupin izteklo, so v domu na Teharjih pode- lili plakete in priznanja vsem nastopajočim ekipam. Priz- nanje je dobilo še AG Zele- zar Štore, pevski zbor štor- ske osnovne šole pa plaketo. Plaketo za sodelovanje sta prejela tudi pevski zbor go- stincev iz Celja in godba na pihala iz Železarne. Ob koncu srečanja, ki je med železarji potekalo v pri- srčnem vzdušju, so si udele- ženci želeli, da bi bile pri- hodnjič dvorane, kjer bodo nastopali, bolj zasedene. M. PODJED VZIDANEM MOSTU SPET KD SVOBODA Minuli petek je bil v pre- novljeni dvorani kulturnega doma »Svoboda« v Zidanem mostu ustanovni občni zbor kulturnega društva, ki bo nosilo enako ime kot njegov predhodnik leta nazaj. Kul- turno življenje v tej krajevni skupnosti ni nikoli povsem zamrlo, tudi ko je nekdanja »Svoboda« prenehala obsto- jati. Nazadnje je to vrsto tvornosti razvijala mladina, ki je bila tudi najbolj zasto- pana na občnem zboru. Ob ustanovitvi so potrdili vse potrebne akte, sprejeli pred- loženi načrt dela do konca letošnjega in za prihodnje le- to ter izvolili izvršilni odbor ter druge organe društva. Zaenkrat bo društvo imelo dramsko, recitacijsko, lite- rarno in instrumentalno sek- cijo. Predsedovanje v druš- tvu so zaupali Jolandi Pečar. Za zaključek so člani dose- danje mladinske, od tega tre- nutka dalje pa društvene dramske skupine nastopili z veseloigro-enodej anko. E. C. KMZ V TITOVEM VELESU v programu letošnjih tri- dnevnih prireditev v počasti- tev praznika pobratene obči- ne Titov Veles, je bil tudi na- stop našega Komornega mo- škega zbora. Vabilo je bilo posredovano po predstavni- kih bratskega mesta ob Var- darju, že julija, na enakem slavju v Celju. Zbor se je gostiteljem predstavil pod vodstvom prof. Vida Marcena, v soboto 8. t. m. zvečer v dvorani »11. oktobar«, s programom, uglašenim na makedonsko in slovensko narodno in bor- beno pesem. Razen s koncer- tom, je zbor sodeloval še na- slednjega dne na dopoldan- ski komemoraciji pri spome- niku-kostnici padlih v NOB, zatem pa še na svečani seji občinske skupščine, na kate- ri je delil nastop z dekliškim pevskim zborom tamošnje gimnazije. Srečanje našega zbora s Ti- tovim Velesom in njegovimi vrlimi prebivalci, ne velja oceniti le za obojestranski kulturni dogodek, temveč predvsem kot nov prispevek k poglabljanju bratstva med obema občinam.a. Ta stran gostovanja je vela tako iz go- stoljubja, ki so ga bili naši pevci deležni, kot iz skrbi, da bi zvedeli kar največ o slavni preteklosti »grada na čupri- ji« ter kulturni in gospodar- ski sedanjosti s pogledom v še bolj obetavno prihodnost. V celem tedaj, z narodno, v srednjem Povardarju rojeno pesmijo povedano: »Se so- brali svatovite...« G. G. KNJIŽNICA V VOJNIKU VABI,.. Knjižnico v Vojniku, ki]'; vodi Marija Volasko, rai obiskujejo tako starejši mlajši bralci. Kljub temu se pri Kulturnoprosvetnei^ društvu France Prešeren^ Vojniku sprašujejo, kje sos= ostali Vojničani, zlasti tis; ki so se v ta kraj preseli'; Knjižnica je bogato založen^ z vsakovrstno literaturo i;' čeprav je na bolj odročneij; kraju, to ne bi smel b', vzrok za slab obisk neka' rih krajanov. Da ne bo iz^ vorov, zapišimo, da je kn]'| nica odprta v sredo poP° dne, dopoldne pa v soboto nedeljo. ... DVORANA NA KONCERT v Vojniku bo v nedeljo Pj poldne koncert ansami^.^ Lojzeta Slaka in fantov Praprotna v organizaciji ^ turnega društva. NOVI TEDNIK - stran 9 r£G4 y ŠMARJU NE VEDO v soboto, 15. novembra, bo v Rogatcu četrta letna gltupščina skupine zdravljenih alkoholikov, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma. Na skupščini bodo poročali o delu skupine in terapevtskih učinkih, volili Ijodo vodstvo skupščine in sklepali o preimenovanju skupine v klub zdravljenih alkoholikov. Na skupščini bodo podelili tudi priznanja za abstinenco zdravljenim jjkoholikom. Zanimivo je, da smo v uredništvo prejeh vabilo za skupščino skupine zdravljenih alkoholikov v Rogatcu teden dni po tistem, kar smo v Novem tedniku objavili prispevek, da v Šmarju pravzaprav nihče ne ve, koliko alkoholikov je v občini in celo tega ne, koliko klubov zdravljenih alkoholikov deluje. Na vabilu je bil pripis: prosimo, da se skupščine udeležite zaradi objektiv- nega poročanja v Novem tedniku. Zal pa moramo jgotoviti, da je bilo naše poročanje objektivno kljub temu, da v prispevku nismo posebej omenili skupine zdravljenih alkoholikov v Rogatcu. Kajti podatke za prispevek smo iskali pri predsednici koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu pri občinski konfe- renci SZDL Šmarje, ki bi za skupino v Rogatcu morala vedeti. V njeno opravičilo zgolj to, da je prevzela to odgovornost pred kratkim skupaj z dokumentacijo, ki pa je vse prej kot zajetna. DAMJANA STAMEJCIC ŽIVAHNO DELO V TRNOVLJAH Kako delajo krajevne družbenopolitične organiza- cije, samoupravni organi in društva? To je bilo vpraša- nje, ki si ga je zasta\al svet Zveze komunistov v Kra- jevni skupnosti Trnovlje in skupaj s predstavniki teh organov tudi poiskal odgovor. Člani Zveze borcev so delavni vsepovsod, lep delež so dali tudi pri urejanju prostorov za krajevno skup- nost in družbenopolitične organizacije. Krajevna skupnost se ta čas predvsem ukvarja s srednjeročnim načrtom za naslednje petletno obdobje, sicer pa njeni predstavniki menijo, da bi morali zamenjati člane po- trošniškega sveta. Mladi se uveljavljajo na vseh po- dročjih, še predvsem pa v domači »Zarji« in pri ureje- vanju okolja. V krajevni organizaciji SZDL se priprav- ljajo na volilno konferenco, zato že evidentirajo možne kandidate za konferenco in njene organe. Tudi upoko- jenci se redno sestajajo, pripravljajo izlete v partizan- ske kraje, delajo v krajevni skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacijah in razmišljajo o ureditvi lastnega bifeja, zaprtega tipa. Bliža pa se tudi konec leta in tradicionalna obdaritev ostarelih. Poravnalni svet je v zadnjih dveh letih uspešno obravnaval deset primerov. Skratka, živahno delo v vseh organizacijah! VIKTOR DOBRISEK PREBOLD: PROTI RDEČEMU PETELINU Tekstilna tovarna Prebold je ena izmed tistih organi- zacij združenega dela, ki posvečajo veliko skrb proti- požarnovarnostnim ukrepom. V tovarni dela prostovoljno gasilsko društvo, ki se ponaša z več kot stoletno tradicijo. V času svojega obstoja je vedno vključevalo nove člane, tako da je bila kontinuiteta razvoja zagotovljena. Pomemben delež pri tem so imele tudi ženske. Zlasti zdaj dela močna ženska desetina. Sicer pa velja zapisati, da so v vseh delovnih enotah formirane gasilske trojke za prepreče- vanje in gašenje začetnih požarov. Vrh tega so formi- rane še gasilske desetine po izmenah. Ob takšni organiziranosti protipožarne varnosti je možnost požarov znatno manjša. To pa je velikega pomena, saj gre za organizacijo, v kateri si služi svoj kruh 1300 delavcev. DARKO NARAGLAV DVA ŠESTDESETLETNIKA VINKO ANDOUŠEK Vinko Andoljšek je bil ro- jen 15. oktobra 1920vHrova- či pri Ribnici. Do vstopa v NOV je živel na kmetiji star- šev. Od junija 1942 je delal, kot poverjenik OF v svojem kraju. V partizane je stopil 9. 9. 1943 in sicer v Tomšičevo brigado, v kateri je bil krajši čas. Poslan je bil na teren in kot vodja gradbene ekipe gradil partizansko bolnišni- co Snežnik, v kateri so bile tri postojanke (Stari trg. Po- dob in Podgorje). Po zgradi- tvi bolnice je ostal v njej, kot intendant vse do osvobodi- tve. Po osvoboditvi je ostal v JLA kot aktivni oficir do de- mobilizacije leta 1948. Po prihoau iz JLA je služ- boval v Kemični tovarni v Celju kot referent za preskr- bo, nato je bil na občini Celje in ostal v občinskih organih vse do sedaj. Opravljal je dolžnosti pomočnika in refe- renta za kadre, od leta 1954 dalje pa je sodnik za prekr- ške katero dolžnost opravlja še danes. Po demobilizaciji iz JLA 1948 se je naselil v Drešinji vasi v takratni občini Petrov- če. Tu je opravljal razne družbenopolitične funkcije. Tako je bil od februarja 1949 pa do aprila 1952 sekretar OO ZK v Petrovčah in pred- sednik Občinskega odbora ZZB NOV ter član občinske- ga odbora OF v Petrovčah. Po selitvi v Celje se je ak- tivno vključil v družbenopo- litično delo tako v krajev- nem in občinskem merilu. Je sekretar OO ZK na Lavi in po preselitvi v Medlog se- kretar OO ZK Medlog. Nada- lje je bil predsednik Združe- nja borcev NOV Medlog, ne- kaj let član občinskega od- bora ZZB NOV Celje, sedaj pa je tajnik Komisije za so- cialno-zdravstvena vpraša- nja borcev NOV tega odbora. Bil je v vodstvih SZDL, sve- ta in skupščine KS. Za svoje zasluge je bil več- krat odlikovan. EDVARD STEBLOVNIK Edvard Steblovnik je praz- noval svoj 60. rojstni dan. Edvard Steblovnik je ude- leženec NOV z dvojnim štet- jem od leta 1941, ko se je v svojem kraju, v Šmartnem ob Paki, vključil v aktivno in organizirano delo za cilje NOB. Skupaj z ostalimi so- borci kot sta bila brata Leta- nja in drugi, je v začetku zbi- ral vojni material in orožje, ki ga je bilo v teh krajih še od razpada bivše jugoslovanske vojske. To njegovo delo za NOB pa okupatorju ni ostalo pri- krito. Zato je bil julija leta 1942 aretiran in nato poslan v koncentracijsko taborišče Auschvvitz, kjer je bil do osvoboditve maja 1945. Med okupacijo je izgubil mater, očeta in brata. Po osvoboditvi in prihodu domov je odšel v traktorsko šolo, nato pa je kot upravnik organiziral zadruge v izselje- niškem pasu Dole pri Litiji, Polšnik in Šentjurij pod Ku- mom. Leta 1946 je bil preme- ščen v Celje, kjer je organizi- ral odkupno in preskrboval- no podjetje »Sadnje d. d.«. Tu je na dolžnosti direktorja ostal vse do svoje upokojitve leta 1975. V vsem povojnem obdob- ju je bil angažiran v družbe- nopolitičnem delu tako v or- ganizaciji zaposlitve in na te- renu v krajevnem, občin- skem, okrajnem in republi- škem merilu. Še danes delu- je v organizaciji Zveze zdru- ženj borcev NOV v Celju, zlasti v Komisiji za bivše po- litične zapornike, interniran- ce in izgnance. Dve mandat- ni dobi je bil odbornik Skup- ščine občine Celje in predse- dnik Sveta za tržišče ter član Sveta za blagovni promet. Bil je član tudi raznih komi- sij občinske skupščine Celje, upravnega odbora Zadružne zveze Zadružne banke v Ce- lju. Vseskozi je bil v uprav- nem odboru Trgovske zbor- nice v Celju, prav tako pri Trgovski zbornici za Slove- nijo in kasneje pri Gospodar- ski zbornici za Slovenijo. Od leta 1955 dalje aktivno deluje v Avtomoto drutvu »Šlander« v Celju, 8 let nje- gov predsednik in ima velike zasluge, da je društvo posta- lo eno najmočnejših v Slove- niji in Jugoslaviji. Po upoko- jitvi sodeluje tudi pri Hokej- skem drsalnem klubu v Ce- lju kjer vodi pionirsko ekipo in je z njo dosegel prvo me- sto v Sloveniji. Tovariš Edvard Steblov- nik je za svoje delo in aktiv- nost prejel tudi številna priz- nanja. V BESEDI iN SLIKI VOJAKI OBISKALI KONUS V soboto je 24 pripadnikov Jujgoslovanske ljudske ar- made iz garnizije v Slovenski Bistrici obiskalo delovno organizacijo Konus v Slovenskih Konjicah. Povabili so jih Konusovi mladinci. Stiki med konjiškimi mladinci in vojaki so že nekaj let trdni, še zlasti pa to velja za mladino Konusa. Srečanja, kakršno je bilo sobotno, so postala že stalna oblika sodelo- vanja. Z njo predstavijo vojakom delovni proces v Ko- nusu, omogoča pa tudi medsebojno spoznavanje, ki se še krepi v drugih oblikah, kot so skupne delovne akcije, sodelovanje na kulturnem in športnem področju... To soboto, ki je pred nami, pa bodo Konusovi mladinci gostili mlade iz delovne organizacije Planika. Tako bodo uresničili še eno izmed srečanj v okviru delavcev v usnjar- sko - predelovalni industriji. MBP ANTON INGOLIČ MED BRALCI Pri Zvezi kulturnih organizacij Celje so v petek pripra- vili III. področno srečanje pesnikov in pisateljev začetni- kov. Ob tej priložnosti so se mladi v Mladinski knjigi, ki praznuje letos 35-letnico obstoja, srečali in se pogovarjali s pisateljem Antonom Ingoličem. Pisatelj je bralcem predstavil svoje novo delo z naslovom Moje pisateljeva- nje. Srečanje mladih pisateljev in pesnikov se je izteklo z ustvarjalnim večerom v dvorani Razvojnega centra v Ce- lju. MATEJA PODJED NAJBOUŠI MED MLADIMI IZ LAŠKE OBČINE Minulo soboto je bilo v Rimskih TopUcah zaključno tekmovanje mladih v tekmovanju »Mladost v pesmi, be- sedi in spretnosti«. Do tega cilja so se mnogi upehali, saj je od prijavljenih osem ekip na cilj prispelo le troje: terenski aktiv Radeče, ekipa vojnomedicinskega centra in laškega študentskega kluba. V kvizu o Titu so lahko izbirali le najboljše za regijsko tekmovanje. Najboljši je bil pred- stavnik iz VCMR. Tako so sestavili občinsko ekipo za tekmovanje v Mozirju iz najboljših posameznikov. Tek- movalce v kvizu bodo na regijskem tekmovanju sprem- ljali zmagovalci med kulturnimi skupinami in sicer fol- klorna skupina »Anton Tanc«. L. SKORJA TUDI V MOZIRSKI OBČINI ODVAŽAJO SMETI V mozirski občini že nekaj časa skrbijo za organiziran odvoz smeti in odpadkov. Sicer pa to delo določa tudi občinski odlok. Za odvoz skrbi domače Komunalno po- djetje, ki ima tudi potrebna vozila. Kraji v Gornji Savinj- ski dolini so tudi zaradi tega lepši in čistejši. Na posnetku: spraznjeva^ije posod za smeti v Nazarjah. MB VZGOJA IN VARNOST V PROMETU ZA VARNOST VSEH GENERACIJ Komisije v KS še ne delajo dobro Svet za preventivo in ^'^gojo v cestnem prometu pri Izvršnem svetu skupšči- občine Žalec je bil v zad- ^km letu zelo aktiven. Svo- delo je izvajal preko ko- "^isij ter ob tem sodeloval s Postajo milice v Žalcu, ^Sam Žalec, prometnimi ■komisijami v KS, osnovni- ^} šolami, delovnimi orga- '»szacijami in vzgojnovar- ^^^enimi zavodi. O tem smo !f pogovarjali z Marjanom 'fžanom, tajnikom sveta. NT: Verjetno ste precej Pozornosti namenili prav ^*&oji predšolske in šolske ■Gladine... "fies je. Otrokom v VVZ delavci postaje milice l^^d drugim prikazovali Poučne filme. Za vse otroke smo kupili tudi rumene ^tice. Na območju občine uspešno izvedli akcijo '''arnost otroka'na poti v šo- lo', ob začetku šolskega leta. Prometna vzgoja v šolah je dobila letos večji poudarek kot prejšnja leta. Preveč bi bilo, če bi hotel našteti vse akcije, ki jih izvajamo v šo- lah. Povem naj le to, da so učenci opravljali kolesarske izpite, da je lani 748 učencev opravilo kolesarski izpit. 110 učencev je prejelo potrdilo o znanju cesto-prometnih predpisov, za učence kmetij- ske šole pa smo organizirali predavanja za voznika trak- torja. Dejstvo pa je, da so šo- le preslabo opremljene z uči- li za prometno vzgojo.« NT: Kako je z vzgojo odra- slih? »Zanje smo organizirali predavanje o cestno-promet- ni problematiki. Predavanja potekajo v krajevnih skup- nostih in so doslej že bila v Libojah, na Vranskem in v Taboru. V vseh ostalih KS bodo v zimskem času. Komi- sija sveta je v sodelovanju s postajo milice in avto šolo ZSAM Žalec izvedla dve pre- ventivni akciji, tako da so so- delovale tudi komisije v KS. Žal ne vse, kar je skrajno neodgovorno. Do konca tega leta bomo izvedli še akcijo preverjanja znanja poklicnih voznikov. Seveda ob pomoči prizadevnega ZSAM.<< NT: Kakšna pa je promet- na varnost v občini? »Nezadovoljiva! Lani je iz- gubilo življenje 23 oseb, 94 je bilo hudo in 147 lažje ranje- nih. Največ nesreč se je zgo- dilo zaradi neprimerne hitro- sti, izsiljevanja prednosti in nepravilnega prehitevanja. Lani se je zgodilo največ ne- sreč na magistralni cesti Le- vec-Sentrupert, na regional- ni cesti Arja vas-Vinska gora in na cesti Sentrupert-Le- tuš. Če je bil Žalec še lani ena sama črna točka, potem po dograditvi obvoznice ni več. Žal pa je precej nesreč prav na obvoznici. Večina zaradi subjektivnih vzrokov, oziroma nespoštovanja cest- no-prometnih predpisov. Za- nimivo, da je bilo največ ne- sreč v dneh od petka do ne- delje.« JANEZ VEDENIK 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 45 - 13. november i ZDRAVILIŠČE LAŠKO IN RAZVOJ BREZ MOSTU NE GRE Miha Prosen k srednjeročnem načrtu Lašicega Na zadnjem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti laške občinske Skupščine so delegati, izjemoma dokaj ži- vahno razpravljali, ali pa v pismeni obliki izražali mne- nja oziroma pripombe na osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine La- ško za obdobje 1981-1985, o katerem so predhodno raz- pravljali v svojih samou- pravnih delovnih sredinah. Tudi v zdravilišču Laško so o tem osnutku temeljito razmišljali, saj je v njem za- pisano, da bo ključni gospo- darski razvoj v občini Laško v naslednjem petletnem planskem obdobju temeljil tudi na področju zdraviliške- ga turizma in spremljajočih dejavnostih. Zato smo se že pred zasedanjem Skupščine pogovarjali z direktorjem Zavoda za medicinsko reha- bilitacijo Laško Miho Prose- nom, ki je o planiranih nalož- bah v Zdravilišču ter o vzpo- rednih dilemah takole pripo- vedoval: »V naslednjem srednjeroč- nem obdobju v našem zavo- du planiramo določene na- ložbe. Najprej bo potrebna večja adaptacija že obstoje- čega hotelskega objekta. Z zidavo hotelskega trakta bi pridobili 90 ležišč. Ta nalož- ba bo zahtevala manj komu- nalnih stroškov kot če bi se odločili za novogradnjo na novi lokaciji. Druga večja naložba, ki jo predvidevamo v naslednjem planskem ob- dobju, je gradnja večjega re- kreacijskega centra na le- vem bregu Savinje. V tem primeru ne gre za gradnjo, ki bi imela čisti zdravstveni po- men, temveč za objekte, ki naj bi naše usluge dopolnje- vali. Ob tem pa moram pou- dariti, da so te planirane na- ložbe le delno usklajene s težnjami kolektiva našega zavoda. Predvsem zaradi te- ga, ker je gradnja hotela na levi strani Savinje v sklopu Zdravilišča Laško možna le ob predhodni izgradnji mo- stu, ki bi povezoval oba bre- gova, in pa ob ustrezni regu- laciji Savinje. Vse zemljišče, ki je za to v Jagočah na raz- polago, je poplavno, zato bi bila nujno potrebna regula- cija vsaj tega območja. Zani- mivo je, da osnutek dogovo- ra o temeljih družbenega plana občine Laško za na- slednje srednjeročno obdob- je tega ne vsebuje, zato se bodo naši delegati za to trdno zavzemali. V kolikor ti dve naložbi ne bosta vključe- ni v plan, gradnja hotela na levem bregu ne bo možna, prav tako ne gradnja celot- nega rekreacijskega kom- pleksa za potrebe Laškega. V letošnjem letu smo zak- ljučili raziskave termalne vo- de v Jagičah. Geološki zavod iz Ljubljane, ki je te raziska- ve opravljal, nam je že dosta- vil potrebne analize. Iz teh je razvidno, da je te vode v Ja- gočah dovolj. Tako bi iz vrti- ne lahko črpali od 20 do 25 litrov na sekundo. Ker pa so strokovnjaki Geološkega za- voda črpali to vodo le pet dni zaporedoma, bo nujno po- trebno ugotoviti, na osnovi dolgotrajnejšega črpanja, kakšna je stalna količina vo- de, in seveda, kakšna je nje- na temperatura. Ko bosta ta dva podatka znana, se bomo lažje odločali zp to, kakšne investicije lahko v nasled- njem srednjeročnem obdob- ju v Jagočah realiziramo.- Potreb, želja in dilem je to- rej še veliko, časa za vsklaje- vanje interesov pa je malo. Potrebnih bo torej še veliko naporov. MARJELA AGRE2 KOLIKO DRAŽJE ŽIVIMO LETOS? Risbica nam nazorno kaže, koliko so se zvišale cene nekaterih proizvodov in storitev ( lanskega do letošnjega septembra. Seveda je mogoče tej ne ravno slastni zbirki dodati; nekaj cen v primerjavo. Lani septembra je na primer veljala moška obleka (izdelana iz p volnenih in pol sintetičnih vlaken) 2478 dinarjev, letos že 3451 dinarjev. Ženska jopica 100% volne se je podražila za celih 45% (lani 490, letos 710 dinarjev). Cene ženskih čevljev; v tem času poskočile za 24%, moških čevljev za 31%, cene črno belih televizorjev so! povečale za 44%. Za čitanko za 4. razred osnovnih šol smo lani septembra odšteli 51,< dinarjev, letos septembra že 67,90 dinarjev. Torej 31% več kot lani. Tudi stanarina je let« večja, porasla pa je tudi cena za kvadratni meter stanovanjske površine. Lani je bilo trel zanj odšteti 10.051 dinarjev, letos že 12.272 dinarja. To je le nekaj primerjav med cenami v lanskem in letošnjem septembru. Žal pa morait ob tem takoj ugotoviti, da je tudi ta primerjava že zapoznela, saj sedaj, v novembru, veljj^ za mnoge od naštetih proizvodov spet nove cene. Toda - to pač ni predmet zanimanj uradne statistike. Bolj je to stvar nas ljudi, ki iz meseca v mesec tudi brez nje ugotavljanj da so žepi vse bolj plitvi... D! VPRAŠANJE JAVNEMU IDELAVCU Vprašanje postavlja- mo celjskemu IZLETNI- KU oz. tisti izmed njego- vih služb, ki je zadolžena za Celjsko kočo. Vprašanje: Sneg je že zapadel in tudi počasi kopni. Smučarji priprav- ljajo zimsko opremo in čakajo, kdaj se bodo lah- ko popeljali po snežnih poljanah. V okolici Celja imamo dve primerni smučišči - na Svetini in Celjski koči. Na slednji je bilo zadnjo zimo več te-' žav z vlečnico in tudi dru- ge stvari niso bile takšne, kot bi morale biti. Števil- ni smučarji, zlasti tisti z manj založenimi denarni- cami, se sprašujejo, kako bo letošnjo zimo s Celj- sko kočo oz. smučišči okoli nje. Ali se bo pono- vila lanska in predlanska pesem? Kaj so tisti, ki skrbijo za Celjsko kočo, že naredili, da bi bilo le- tošnjo zimo bolje. Upa- mo, da vprašanje ni pre- težko in da bomo še pred uradnim začetkom zime dobili odgovor, ki pa naj bi po možnosti bil razve- seljiv za vse ljubitelje smučanja. Škoda bi sicer bila prevelika, da ne bi znali urediti smučišč v najbližji celjski okolici. Za tiste, ki se zanimajo, kako bo s smučarijo na Celjski koči v novi sezo- ni: TONE VRABL PLAZ PRETRGAL LAŠKI VODOVOD Hud problem v občini Laško' so zemeljski plazovi. In če takšen plaz povzroči okvaro na glavnem vodovodu, so težave, ki nastane- jo, toliko bolj boleče. To se je zgodilo v ponedeljek ponoči, ko je zemeljski plaz na Strmci pri Laškem povzročil ok- varo na glavnem vodovodu iz za- jetja pri Rimskih toplicah. Velik del Laškega je bil zaradi tega ves ponedeljek brez vode. V pivovar- ni, kjer so od nje pri proizvodnji piva kar najbolj odvisni, so ta dan -počivali«. Zopet so bili la- ški gasilci tisti, ki so priskočili na pomoč in v cisternah razvažali vodo po Laškem. V Obrtnem montažnem podjetju Laško, kjer skrbijo tudi za vodovod, so takoj ukrepali in popravili okvaro, ta- ko da je bil v torek ob enih zjutraj vodovod že usposobljen za nor- malno preskrbo. M. A. Peter Vasilovič Simon Ograjenšek Marjana Koprive POLITIČNA ŠOLA V ŽALCU PREMALO KONKRETNOSTI Šolo je obiskovalo 16 slušateljev Prejšnji teden se je v Žal- cu končala enomesečna ob- činska politična šola, ki jo je obiskovalo 16 mladih iz osnovnih organizacij Zveze komunistov. Program izo- braževanja je bil dokaj pe- ster, mladi pa so vendarle imeli ob koncu nanj nekaj pripomb. Preberimo si, kaj so nam povedali slušatelji. PETER VASILOVIC, Elektro Celje DE Šempeter: »Sploh mi ni žal, da sem obi- skoval to šolo, saj smo prido- bili precej znanja. Zdi pa se mi, da je bil program preob- sežen za tako kratko dobo in da je tako zmanjkovalo časa za razprave, ki bi bile vezane na konkretne primere v na- ših delovnih sredinah.« SIMON OGRAJENŠEK, SIP Šempeter: "Res smo precej časa namenili seda- njim^ aktualnim stvarem, vendar mislim, da še prema- lo. Preveč časa je bilo name- njeno sami zgodovini. Zdi se mi, da bi morali še več pozor- nosti namenjati povezavi teorije s prakso« MARJANA KOPRIVC, Sa vinjski magazin Žalec: »S šo- lo smo brez dvoma obogatili naše znanje. Morda ne bi bilo Boris Krt napak, če bi šola trajala več časa. Menim pa, da smo pre- malo pozornosti namenili problemom gospodarstva v naši občini. Dejstvo pa je, da nam bo to izobraževanje pre- cej pomagalo pri delu v na- ših delovnih sredinah.« BORIS KRT, Tovarna no gavic Polzela: »Povem naj, da smo ustanovili aktiv Zve- ze komunistov, da smo pri- pravili obrambni dan in vsak dan poročali o aktualnih do- godkih doma in v svetu. Ob koncu smo pripravili tudi se- minarske naloge. V njih je Franc Breznikar bilo sicer premalo konkret- nih primerov iz naših delov- nih sredin, kar je morda tudi odraz učnega programa, ki smo ga imeli.« FRANC BREZNIKAR, SO Žalec: »Šola je vsem pripo- mogla k temu. da bomo mar- sikaj tega, kar smo se tu nau- čili, uporabili v svojih delov- nih sredinah, bo pa potrebno še precej izobraževanja. Pre- davatelji so bili dobri, pravi- loma pa je vedno zmanjkalo časa za razgovor, kar seveda ni dobro.« JANEZ VEDENIK Delavski svet DO »METKA« Celje v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju v DO »Metka« Celje razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi »VODENJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA« Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpi- sanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: 1. visoka ali višja izobrazba pravne ali druge ustrezne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah, 2. moralno politične vrline in primeren odnos do temeljev naše družbeno politične ureditve, 3. kandidat mora predložiti smernice uveljavljanja načel kadrovske politike v delovni organizaciji in iz- delati koncept dela sektorja. Delavec bo izbran za 4 leta (reelekcija). Vloge s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema »METKA« tekstilna tovarna in konfekcija Celje, Ipavčeva 22 z oznako »Za razpisno komisijo«, v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni v 30 dneh po izbiri. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CEUU IZVRŠNI SVET RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo gospodarskega poslopja s stanovanjskim prostorom v Krajnčah št. 42, p. Šent- jur pri Celju. Objekt je velik 95,30 m^ in pare. št. zemljišča 158 v izmeri 122 m^, v k. o. Krajnčica. Izklicna cena 93.000,60 dinarjev. Javna licitacija bo 17/11-1980 ob 10. uri pred samo zgradbo. Ogled objekta je mogoč v Krajnčah št. 42 vsak dan do licitacije. Pogoji licitacije: Licitirati imajo pravico vsi državljani SFRJ s tem, da morajo plačati 10% varščino od izklicne cene na proračunu občine Šentjur pri Celju in se morajo izka- zati komisiji za licitacijo zgradbe s potrdilom o vplaČi' lu varščine. Komisija za izvedbo javne dražbe $t. 45-13. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN ALI RES NI DENARJA? Gre za problem v laški ob- čini m za malo večji plaz v Strmci pri Laškem. Ogrože- nih je kar šest zemljišč, šest družin, ki pa same ne morejo odstraniti plazu. Zato smo prizadeti zaprosili na občini v Laškem za pomoč. Prosili smo že 1975. leta. Pa so nam prošnjo zavrnili, češ da ni de- narja. Ponovno smo prosili za pomoč letos. Prišla je celo komisija, ki si je vso zadevo ogledala. V njej so bili Ma- tevž Kolar, Martina Purnat in Oto Srebot. Sodeloval je še Franc Sibanc. Komisija je menila, da je treba s sanacijo zavarovati vse objekte na tem območju. Vodo bi mora- li zajeti na najvišji točki in jo potem po ceveh speljati v Savinjo. Takšna sanacija pla- zu bi v prihodnje preprečila tudi drsenje zemlje, vse ok- vare na cevovodu vodovoda Laško, vse okvare na daljno- vodu električne napeljave, prav tako na cesti Laško- -Rimske Toplice in ne na- zadnje na vseh poslopjih še- stih družin. Zadevo si je ogledala tudi skupina strokovnjakov po- djetja Nivo iz Celja. Naredili so načrt za sanacijo plazu, na občini v Laškem pa spet pra- vijo, da ni denarja. Po pre- dračunu je potrebnih 178 mi- lijonov starih dinarjev. Res je, da na občini niso rekli ne v celoti, toda tudi obljuba je premalo. In tako se seveda znova pojavlja vprašanje, kaj je s sanacijo plazu. F. P. UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno in tudi primer, problem, ni od muh. Da bi ljudje vendarle vedeli, kako bo z reševanjem zadeve, ki jih teži, prosimo pristojno službo občine Laško, da nam pojasni, kako je z de- narjem in z vsem, kar bi pri- peljalo do končne in uspeš- ne rešitve vprašanja. KAJ JE z JARKOM V KOLMANOVI ULICI? Problem je nastal pred leti, ko so končali gradnjo vzho- dnega dela cestne magistrale Cinkarna-Teharje. Tu je na- stala malomarnost, ki jo že ves čas občutimo prebivalci Creta, oziroma Kolmanove ulice. 2e ob najmanjšem dežju nam vdre talna voda v kleti. Pri gradnji ceste bi na- mreč morali naš odtočni ja- rek speljati v kanal, ki se iz- teka pri Javnih skladiščih v Hudinjo. Ob železnici je tudi odtočni jarek, ki se prav tako izteka v Hudinjo, pri izlivu v Voglajno, pri prehodu želez- niških tirov v Cretu. Ta jarek je zarasel s travo, prav goto- vo pa je tudi zamašen z mate- rialom hiše, ki so jo rušili. Tako voda nima kam odte- kati. Je pa seveda tudi teren ob Kolmanovi ulici višji, kot cesta sama. Problem je tako tu, problem, ki ga dobro po- znajo vsi odgovorni delavci pri krajevni skupnosti Alja- žev hrib. Krajani smo že pred poldrugim letom pi- smeno opozorili krajevno skupnost na napako. Pa nič. Sramota je, da odgovorni v krajevni skupnosti ne more- jo naročiti traktorja-kopača, ki bi v nekaj urah očistil in poglobil ta jarek. Lahko pa bi otočno vodo iz jarka spe- ljali v prvi kanal, o katerem sem napisal. Čudimo se, da tega proble- ma naša krajevna skupnost ne more rešiti! Ce je denar za asfaltiranje ceste pri Pocaj- tu, bi lahko dosti r.nanjši zne- sek namenili tudi za ta dela. Prav tako bi bilo zanimivo slišati, kje je denar, ki je bil pred leti namenjen za asfalti- ranje Ulice Bratov Kresni- kov? Nekateri pravijo, da je bil porabljen na Jožefovem hribu. Zakaj. Na tem območ- ju stanujem že 24 let. V tem času še ni bilo nič napravlje- nega za izboljšanje življenj- skih pogojev na tem območ- ju. Dovolj je, da imamo naj- slabši zrak, težko pa je ob tem živeti še z vodo v kleteh. Ce krajevna skupnost Aljažev hrib nima sredstev za ureditev jarka, bi morda lahko pomagala občinska skupščina, oziroma občin- ska komunalna skupnost. Za ljudi, ki živimo na tem območju, je to velik pro- blem. Sprejmite tovariške poz- drave! MG UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. Človek ga je na- pisal pred nami, ves razbur- jen. Razumeli smo ga. Sku- šajte ga še drugi, ki odloča- te o delih v krajevni skup- nosti Aljažev hrib. Sicer pa prosimo svet krajevne skupnosti, da nam s pi- smom odgovori, kako je s to zadevo. Že v naprej hvala za sodelovanje, in pred- vsem za skorajšnjo rešitev problema. V imenu tistih, ki ga občutijo že toliko časa. ZAKAJ »BISTRO«? v Celju smo dobili obnov- ljeni in povečani hotel Evro- pa. Hotel ima skoraj 200 le- žišč, restavracijo, v spod- njem delu proti Titovemu trgu točilnico in na levi stra- ni vhodnih vrat blesteč napis »Bistro«. Ta naziv se zdi obiskoval- cem gostišča, zlasti tujcem, neprimeren. »Bistro« je be- seda francoskega izvora in pomeni manjšo, zakotno go- stilno, krčmo. To pa seveda ne ustreza dejanskemu sta- nju, saj je lokal vse kaj drugo kot zakotna gostilna. Ta del hotela bi lahko imel, če že mora biti tam kak na- pis, kvečjemu naziv bife, po francosko buffet, kar pome- ni točilnico ali okrepčevalni- co. Najbolje pa bi bilo, če bi ne bilo drugega naziva zunaj hotela, saj gre v celoti za ho- tel Evropo, kar je veljalo že več desetletij nazaj. Bistro ima naziv majhno gostišče pred Šempetrom v Savinjski dolini, na desni strani glavne ceste Celje- -Ljubljana. Po vsem tem predlagam, da bi hotel Evropa odstranila naziv bistro, oziroma ga na- domestila s slovensko bese- do. Tujih besed je že kar pre- več, saj imamo kar čez cesto Mignon, kar je tudi franco- ska beseda in pomeni srček, ljubček, ljubica, ljubljenka, ljubljenec... Dr. ERVIN MEJAK UREDNIŠTVO: Kaj pra- vite na vse to v kolektivu Evrope? In zakaj ste se od- ločili za bistro, ki, kot je za- pisal dr. Mejak, ne ustreza dejanskemu stanju. Zakaj ste ta del hotela postavili v vrsto krčme, oziroma zakot- ne gostilne? »KAKO DOLGO BO KS HUDINJA ŠE MOLČALA?« Na vprašanje bralke NT, oz. naše krajanke Melite Plavšak iz Ul. fr. žrtev 15 v Celju in izziv uredništva NT daje Krajevna skupnost Hu- dinja naslednji odgovor: Pisec članka med vrstica- mi očita organom krajevne skupnosti premajhno aktiv- nost pri reševanju prometne varnosti. Takšno mišljenje odklanjamo, ker je Komisija za vzgojo in varnost v cest- nem prometu KS HUDINJA v zadnjem času kar štirikrat zahtevala od pristojnih ob- činskih upravnih organov ureditev prometne signaliza- cije na območju krajevne skupnosti, torej tudi na ogro- ženem delu Ulice frankolov- skih žrtev. Na predlog krajevne skup- nosti so predstavniki občin- skega komiteja za urbani- zem in varstva okolja, posta- je malice in krajevne skupno- sti dvakrat opravili komisij- ski strokovni ogled in prišli do zaključkov: Daje promet- na signalizacija v Ulici frank, žrtev v skladu z Zakonom in cestno-prometnimi predpisi. Varnost vseh udeležencev v prometu je zagotovljena le takrat, ko se vsi udeleženci v cestnem prometu ravnajo v skladu s predpisi, pri čemer pa je pomembna prometna vzgoja vseh udeležencev. Informacijo v članku v zvezi z zahtevkom VVU Tončke Ceč, pa naj popravi- mo v tem smislu, da KS ni dobila nobene njihove suge- stije, ampak je VVU pro- blem neposredno nakazala občinskemu pristojnemu upravnemu organu. Sočustvujemo z vami zara- di prometne nesreče, ki jo je doživel vaš otrok. Nismo prepričani, da smete sami izreči sodbo o »prehitrem vozniku«, niti ne o morebitni neprimerni cestnoprometni signalizaciji. Ne zanikamo, da je tudi to lahko del objek- tivne in subjektivne krivde za prometno nesrečo, vendar vam istočasno postavljamo vprašanje tudi mi: kako ste ob dejanskem stanju pro- metne varnosti in kot pozna- valec razmer prometa v ne- posredni bližini vašega biva- nja vplivali z zgledom in dru- gimi metodami vzgoje? Kolikor nam je znano je bil prizadet vaš štiriletni otrok, za katerega prav gotovo ne moremo računati, da bi se v prom.etu zaradi pomanjklji- vih izkušenj znal sam obva- rovati. Zato ga bomo pač ob- varovali drugi: najprej starši, spremljevalci...; krajevna skupnost pri tem nosi mogo- če le del krivde, da vas o tem že ni prej podučila. Tovarišico Melito Plavšak tudi vabimo, da del svoje zavzetosti za učinkovitejše reševanje cestno-prometne problematike združi z naši- mi prizadevanji v organih krajevne samouprave. Tako bo tudi bolj seznanjena z ukrepi naših organov in bi lahko sama ugotovila, da na- slov članka »KAKO DOLGO BO KS HUDINJA ŠE MOL- ČALA?« ne ustreza aktivno- sti krajevne skupnosti. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri KS HUDINJA AMADEUS POROČA Takole je neki razjarjeni geometer kar nožno izmeril ali je res iz Prela- skega do Kozjega samo 7 kilometrov, iz Kozjega v Prelasko pa kar 9. Pravi, da so se mu vsi smejali in dodaja, da to ni nič smešno, da je smešno to, da sta dva smerokaza na isti cesti z različnimi po- datki na enaki razdalji. ROJSTVA CELJE: Rodilo se je 28 dečkov in 30 deklic. ŽALEC: Rojstev ni bilo. ŠMASjE pri JELŠAH: Rojstev ni bilo. LAŠKO: Rojstev ni bilo. POROKE celje: Poročil se je en par. žalec: Poročili so se: Janez ROJNIK iz Spodnjih gorč in Anita SE- DOVNIK iz Žalca; Ivan PUN- CER iz Studenc in Marija JUR- HAR iz Vrbja; Marjan ROGELJ iz Ljubljane in Brina ZUPAN- ČIČ iz Žalca; Štefan RIHTER iz Bočne in Ana LAPAN iz Dolenje vasi. šmarje pri jelšah: Porok ni bilo. LAŠKO: Porok ni bilo. SMRTI: CELJE: Umrli so: Anton JANC, 67, iz Ponikve. Matilda VOMBEK, 62, iz Rimskih Toplic, Marija SORN, 77, iz Smarij pri Jelšah, Mihael BAC, 73, iz Sotenskega; Josip DROLLE, 45, iz Celja; Marija PRELOŽNIK, 75, iz Slovenskih Konjic; Jožef STARC. 62, iz Str- tenice; Anton CRETNIK, 90, iz Frankolovega; Katarina BER- GLEZ, 55, iz Slovenskih Konjic; Katarina SENEGACNIK, 78, iz Zg. Hudinje; Karel ZAJC, 74, iz Celja; Maks LORGER, 74, iz Šmarja pri Jelšah; Franc PE- TRIC, 36, iz Mozirja; I\an LES- JAK, 41, iz Lahovine; Jože JA- ZBEC, 76, iz Bistrice ob Sotli; Franc ZABUKOVŠEK, 72, iz Po- nikve; Stanislava KOSAK, 59, iz Celja; Terezija KOŽELJ, 36, iz Rogatca; Josip KRAJNCEC, 56, iz Pregrade; Jože OCVIRK, 59, iz Liboj; Peter LICEN, 72, iz Do- brove; Franc LESKOVSEK, 75, iz Celja; Aleš PREKRAT, 19 me- secev, iz Celja; Snežan PRE- ICRAT, 19, iz Celja, Saša GA- BERSCEK, 1, iz Šentjurja; Franc PREVORŠEK, 73. iz Trnovelj; Anton VRECER, 61, iz Ljubečne; Stjepan PRATNEKAR, 49, iz Ce- lja. Žalec Umrli so: Stanislav ROVSNIK, 49, iz Zg. Gorče; Marija VANOV- SEK, 82, iz Petrovč; Marija RE- BERSEK, 88, iz Stopnika; Stani- slav OSET, 83, iz Dobrteše vasi; Alojzija VASLE, 60, iz Ponikve pri Žalcu; Agata KRAJNC, 88, iz Pernovega. ŠMARJE PRI JELŠAH: Umrli so: Alozija MOHORKO, 75, iz Zahenberca; Gizela ZALE- ZINA, 72, iz Rogatca; Marija PI- SANEC, 86, iz Šmarja pri Jelšah; Julijana KORENT, 80, iz Celja; Marija BERGHAUS, 74, iz Šmar- ja pri Jelšah; Marija KOLAR, 58, iz Dvora. Laško: Umrli so: Terezija PODLE- SNIK,-90. iz Njivic - Radeče; Sta- nislav VRANETIC, 60, iz Riideč. OBJAVA ISKRA Elektromehanika Kranj Tovarna avtomatskih telefonskih central Kranj potrebuje za realizacijo svoje poslovne obveznosti dvosobno ali večje stanovanje za svojega sodelavca s 3-člansko družino za določen čas, in sicer od 1. decembra 1980 do 1. maja 1981 v Celju ali bližnji okolici (10 km). Vsi zainteresirani dobijo podrobnejše informacije na naslovu: ISKRA Elektromehanika Kranj, TOZD TOVARNA ATC, Ljubljanska c. 24 a, 64000 KRANJ, ali po telefonu: (064) 22-221 - interna 2959 TEDEN DOMAČEGA FILMA JE PRAZNIČEN FILMSKI ČAS Letošnji Teden domačega filma poteka v času, ko se je slovenska filmska proizvodnja znova znašla v hudih kadrovskih, organizacijskih in gmotnih škripcih. Te so v največji meri odraz ne dovolj natančno opredeljene dolgoročne usmeritve domače filmske proizvodnje, slabe materialne in kadrovske osnove za delo, pa tudi neustrezne samoupravne organiziranosti in nerazvitih samoupravnih odnosov na tem področju. Pomemben vzrok sedanjih težav pa so nedvomno tudi premajhna zrelost in odgovornost nekaterih filmskih delavcev. Vse te težave so prišle posebno do izraza ob realizaciji doslej našega največjega filmskega projekta Dražgo- ške bitke. Sedanje odzivanje in odprta vprašanja slo- venske filmske proizvodnje kažejo na velik interes pa tudi zaskrbljenost slovenske javnosti nad stanjem in možnostmi nadaljnjega razvoja te dejavnosti. To nas obvezuje, da tem vprašanjem posvetimo vso pozornost ter z učinkovito družbeno akcijo čimprej presežemo sedanje nezadovoljivo stanje. Morda bo kdo rekel, da vse to ni naklonjeno letoš- njemu Tednu domačega filma, da mu daje grenak priokus. V resnici pa je najbrž ravno obratno. V teh okoliščinah je celjski Teden domačega filma še pose- bej dragocen, kajti prireditve tega Tedna nas bodo usmerjale in vabile k razmišljanjem in nam zastavljale vprašanja o tistem, kar je v filmskem svetu poglavit- nega, trajnega, za družbo najbolj pomembnega. Kako nam raste filmska izpovedna izkušnja, kako se sloven- ski film zajeda v naš sedanji čas, kaj jemlje iz njega in kaj mu daje? Kako mu uspeva v naših razmerah opra- vičevati sloves najmlajše, a tudi najsodobeješe, najbolj vplivne in najbolj razprostranjene umetnosti? Kako se filmski izraz uveljavlja zunaj naših filmskih institucij v ustvarjalnih igrah in delovnih poizkusih otrok in mla- dine, odraslih ljubiteljev, bodočih filmskih delavcev? Ali z umetniškim filmom zares računamo in ravnamo kot s kulturno dobrino in ali je tak tudi zares in dovolj dosegljiv našemu človeku? Film je predvsem umetnost in s to svojo naravo tudi vreden vse naše pozornosti. Sleherno umetniško deja- nje pa se začenja pri izpovedni nuji in moči umetnika ali umetniškega kolektiva, konča pa v človeku, ki tej izpovedi prisluhne, jo sprejme, doživi, se z njo obogati. Med tema dvema skrajnima točkama in okrog njiju je cela pahljača vrednot in priložnosti, a tudi nalog in vprašanj. Celjski Teden domačega filma jih iz leta v leto vse bolj vsestransko zajema, zmeraj bolj pogumno se jih loteva. Zato postaja ta prireditev zmeraj bolj pomembna in samoumevna ter nepogrešljiva sesta- vina naše filmske zavesti in naše kulturne politike na tem področju. Z drugo besedo: celjski filmski teden je tudi zaradi tega zmeraj bolj prazničen filmski čas, ker je zmeraj bolj delaven in ker s to delavnostjo podira meje med dolgim in kratkim filmom, med poklicnim in ljubiteljskim filmom, med filmsko proizvodnjo, filmsko vzgojo in filmsko ponudbo, med filmskimi ustvarjalci in filsmkimi gledalci. Posebej pa je po- membno, da se Teden domačega filma vse bolj uve- ljavlja tudi kot srečanje in prostor za ustvarjalen in kritičen dialog med filmskimi delavci, kritiki in občin- stvom. Iz govora Dušana Šinigoja, podpredsednika republiškega Izvršnega sveta, na slavnostni otvoritvi 8. Tedna domačega filma v Celju. MALI TEDEN DOMAČEGA FILMA ftj»c# i^it JtAVEM MESTU Mali Teden domačega fil- ma v Celju postaja iz leta v leto izrazitejši del »velikega tedna« - TDF. Kar se mi zdi tu najpomembnejše, je to, da je ta celjska manifestacija re- snično pregled celotne slo- venske (poleg dela jugoslo- vanske) ustvarjalnosti, od pionirskega, mladinskega, amaterskega, preko filmov DDU in AGRFTV, do krat- kega in celovečernega filma. Nimamo namena hvaliti or- ganizacije in naštevati, kaj vse zajema (kajti lahko bi še naštevala), rada bi le pouda- rila, da smo filmsko vzgojni delavci leta in leta želeli spraviti kakšen pionirski fe- stival iz »anonimnosti« na TV ekran, ali kako drugače v javnost, pa nam do pojava Malega tedna to ni uspelo, z morda kakšno izjemo. Nikoli se o mladinskem in pionir- skem filmu ni govorilo toli- ko kot danes. Torej, ravno po zaslugi »velikega« tedna so dani vsi pogoji, da se javnost seznani s to ustvarjalnostjo in da se enakovredno upo- števa kot profesionalni film. Malemu filmu je TDF tako rekoč odprl pot v javnost in pričakovati bi bilo, da se bo ta dejavnost vse bolj širila in krepila. Toda... Ce se ozremo nazaj in po- gledamo razvoj teh srečanj, se soočamo z ravno obrat- nim pojavom: pionirski film namreč upada, tako številč- no kot po kvaliteti. Iz leta v leto se ponavlja stara pesem kot izrabljen refren, da mladi avtorji niso deležni sistema- tične filmske vzgoje, da mentorji preveč posegajo v otroško ustvarjalnost v nega- tivnem smislu. Namesto, da bi otrokom pokazali, kakšne so možnosti filmskega medi- ja, otroci pa naj bi svobodno izbirali teme, so primeri, ko skoraj v celoti posnamejo film sami mentorji, vsaj tako je čutiti iz nekaterih prikaza- nih filmov. Nekdo iz žirije, ki je pregledala vse prispele fil- me, je dejal, da »mentorji dr- žijo roko na otroškem filmu, namesto, da bi jo imeli po- leg«. Iz sekcije mladinskega fil- ma sta razvidni dve glavni smeri. Prva gre v izrazito po- snemanje profesionalnega filma: avtorji se poizkušajo celo v znanstveno fantastič- nem igranem žanru in še drugih »profesionalnih« zvrsteh. Druga smer gre bolj v ek- speriment. Avtorji odkrivajo in raziskujejo pojave sveta skozi kamero in na ta način spoznavajo tudi samega se- be. Taka naj bi bila tudi ce- lotna usmeritev amaterske- ga filma nasploh, saj nima smisla delati stvari, ki jih znajo drugi mnogo bolje in imajo za to tudi boljše po- goje. Situacija v pionirskem pa tudi mladinskem filmu torej ni rožnata. O tem govorimo vsako leto in iz leta v leto ponavljamo eno in isto ugo- tovitev, da bolje ne bo, do- kler ne bodo na AGRFTV ustanovili pedagoškega od- delka ali pa na Pedagoški gi- mnaziji filmskega. Medtem pa je vedno rnanj tistih, ki se ukvarjajo z ustvarjalnimi krožki,, še manj pa tistih, ki to delajo tako, kot bi morali. Veliko govorimo o umet- nostni vzgoji v usmerjenem izobraževanju, katere del je tudi filmska vzgoja, toda ka- ko dolgo bomo še samo go- vorili? MAJDA UMNIK SREDNJEŠOLCI OB FILMU »SPLAV MEDUZE« SREČANJE DVEH PODOBNOSTI V okviru spremnih prire- ditev ob letošnjem Tednu domačega filma so v avli Ra- zvojnega centra v Celju pre- tekli petek odprli razstavo pod naslovom Likovni vtisi celjskih srednješolcev ob ogledu filma »Splav Medu- ze«. Na razstavi, ki jo je s svojim pokroviteljstvom omogočil kolektiv IFF in Etola Celje, so se s svojimi izdelki predstavili dijaki Pe- dagoškega šolskega centra in Gimnazije iz Celja. Na otvoritvi je s tremi pesmimi na tekste Svetlane Makaro- vič in Janeza Žmavca nasto- pila gimnazijka Maja Veras, Ivo Stopinšek, predstavnik enega štirih glavnih sopo- kroviteljev letošnjega Tedna domačega filma, Aera iz Ce- lja, je mladim ustvarjalcem obeh šol izročil skromna da- rila, prisotne pa je v imenu pokrovitelja razstave poz- dravil Marjan Pilih, ki je tu- di odprl razstavo. Razstava, ki jo tvorijo li- kovna dela celjskih srednje- šolcev, nastala po ogledu slo- venskega celovečernega fil- ma, je v okviru razstav ob Tednu domačega filma, letos že druga po vrsti. Lanskolet- ni prikaz dela mladih likov- nikov, predstavili so svoje vtise ob slovenskem filmu Moja draga Iza, je naletel na izjemen odmev in požel nadvse pohvalne kritike, za- radi svoje zasnove in ciljev, hkrati pa tudi zaradi prese- netljivih dosežkov rnladih ustvarjalcev. To je bila vzpodbuda, da so se organi- zatorji letos lotili podobne razstave in rezultati so znova nadvse vzpodbudni. Niz raz- stavljenih listov - med njimi je največ akvarelov, precej risb, poskusi v olju in tušu, ena izmed mladenk pa se ni ustrašila niti zahtevnega olja. Marsikje se srečujemo s spretno kompozicijsko po- stavitvijo, občutkom za li- kovno podajanje skupin ali za spretno poantirano, s širo- kimi barvnimi ploskvami iz- postavljeno figuro. Drugje zopet lahko pohvalimo ritem ali čistost malodane grafične rešitve. Skratka, to so likov- na dela, ki se jih niti dija- kom, niti mentorjem ni treba sramovati. Nasprotno, priča- jo, kako močno se lahko obrestuje načrtno likovno ukvarjanje z mladimi in tudi o tem, kako koristne bi bile tudi v bodoče podobne raz- stave, na katerih lahko od mladih celjskih srednješol- cev še mnogo pričakujemo. 2e s tema dvema razstava- ma pa sta nedvomno doseže- na oba poglavitna cilja, zara- di katerih so se organizatorji lani in letos lotili tovrstnih prikazov. Z njima so v mla- dih vzpodbudili gledanje, vi- denje in doumevanje likov- ne, oziroma njej sorodne filmske govorice na eni stra- ni ter dali pobudo za nepo- sredno likovno ustvarjanje na srednjih šolah, torej tam, kjer se aktivno ukvarjanje z likovnim jezikom iz prakse osnovnih šol sprevrže v suho teorijo. Ob rob temu bi bilo treba zapisati le še to, da bi morali organizatorji, v koli- kor se bodo še lotevali po- dobnih poskusov, v bodoče razširiti razširiti krog dija- kov oziroma krog celjskih srednjih šol, kjer je prav go- tovo tudi nekaj mladih, ki bi želeli svoja likovna dela soo- čiti s široko publiko. M.P. OB OTVORITVI »So ljudje, ki jih mora z dovina upoštevati, če h preverjati svoje dokumei datume, like, bitke ali pa sto navadno življenje. So dje, ki so vse svoje življe posvetili drugim. Eden ta nih je tudi Zorž Skrigin, To so besede, s katerimi pričeli zapis predloga v C tru filmskih delovnih ski nosti SR Srbije, ko so pr lagali Žorža Skrigina za; grado AVNOJ, ki jo je pi petimi leti tudi dobil. Zorž Skrigin se je ro 1910. leta v Odesi. Letos to slavi 70-letnico svojega i Ijenja, 50-letnico umetnišl ga dela in 39 let dela v slui revolucije. Mladi Skrigin je 1930. k stopil v Hrvaško narodi gledališče v Zagrebu koti letni mojster in tam tu ostal vse do začetka druj svetovne vojne. Ze leta W je postal tudi mojster fot frafije in prvak Jugoslavij tevilna priznanja je požel domovini in tujini že lel 1939 pa je pristopil k napn dnemu delavskemu gibanji Je nosilec partizanske spo menice 1941, saj je tega Id tudi na prvi poziv KPJ še', partizane. S seboj je seveJ nosil neločljivi in nepoff^ Ijivi fotoaparat. Z njiffll' ohranil zgodovinska pri'* vanja najtežjih dni naše t§ dovine. To so sovražnikoj ofenzive na Kozari, Sutjes* Neretvi, snemal je prvo^ drugo zasedanje Avnof mladinski kongres, kongi* AF2. Posnel je tudi števj^ portrete, med njimi najdri gocenejše - portrete marž^ Tita, ki so obšli ves svet! seveda tudi med same bof po vsej Jugoslaviji. V osvobojenem Bihaču) tovariš Skrigin leta 1942ni'| ustanovitelji in voditelji P"^ kulturne ustanove v nar^ dnoosvobodilni vojski gledališče narodne osvol^ ditve Jugoslavije pri Vrh^, nem štabu. V Jajcu je 1943 ustanovljen TanjuŽ, njegov tedanji vodja I^'';'. Pijade je pozval tovai^ Skrigina, da pripravi svojih fotografij, naredi stavo, ki bi jo poslali vj^; no, v Kairo in London- T^, je razstava krenila na P% ponesla med zaveznike jugoslovanske partizani vojske. S temi fotograf je tovariš Skrigin ustvari' ponovljivo dokumentacij veliki zgodovinski dram' ših narodov, pričevanj^^^ rej, izredne umetniške Le del ž. skrigina kČNE 2e 35 let služi ta nje- gnifna vojna pripo- jim namenom za pri- ije avtentične slike in rukcije našega NOB. iboditvi Beograda le- lovariš Skrigin takoj je tudi s svojim gle- r. delom in pomaga anizaciji ponovnega ja Beogradskog na- pozorišta in z uspe- di njegov balet. Leta ranš Skrigin prehaja bske delavce in je i pionirjev jugoslo- tnematografije. Naj- i; ielal na dokumentar- cu Po sledi IV. in V. Einrežira prvi make- film z naslovom Ma- a. 1946. leta snema s vojnim tovarišem, ki iinil letos, Vjekosla- ritem, ta je bil režiser skrigin snemalec, naš rani umetniški film - ki smo ga nedavno iko gledali tudi na na- zaslonih. Leta 1947 ■»1 dokumentarni film ^a, film o blejskem iffliu med Titom in Di- '"n. Kot komunist je leta 1948 nalogo, da flokumentarru film o Wesu jugoslovanske mitne partije. Leta P le posnel dokumen- o grških partiza- "^tnal je še več doku- Jfh filmov. Leta 1954 '^l snemati celovečer- •^.med katerimi je go- '■■^Ij znan Maček pod ••^.leta 1962 s Pavle- "^lisičem v naslovni ^ etal967 do 1972 je aokumentarni film o ^l^u Titu. Ob svo- r Pri filmu, pa je to- '5^gin bil tudi aktiven politični delavec, ^^iejo tudi njegove ^' "^ed katerimi ome- ^jjo dejstvo, da je bil J ^52 izbran za gene- sekretarja republi- J^enj filmskih de- ; Soslavije in je ostal Jj^^govornem mestu J'^gin je ustvaril še K .Pomemben doku- knjigo z naslo- «in oder, delo traj- gsti, kjer je ob 1^^'^ fotografijah tudi I opisoval pomemb- S vojne. Leta Ov'igd2ikTi.tozapi- Skngm je v Hu- **^P«' resnično i^g^' epizode, ki so *Odh* ^Sodovino na- ^oosvobodilnega boja.« Tovariš Skrigin je do- čakal konec vojne kot major z vojnimi odlikovanji. Doslej je prejel Red dela z rdečo za- stavo. Red bratstva in enot- nosti z zlatim vencem, Red zaslug za narod z zlato zvez- do, a za zasluge na mednaro- dnem kulturnem polju fran- cosko odlikovanje Merite Ci- vique. Prejel je tudi nagrado Zveze borcev in nagrado Av- noj. To je le suhoparna biogra- fija, ki nam z besedami ne more prikazati vrednosti in veličine opusa okoli 500 foto- grafij, ki so nastale v času . NOB. Izjemna umetniška osebnost je posta\ala pred nas dela, ki govorijo s svojo govorico, ki so likovnega značaja. Vsaka fotografija ima svojo dramaturgijo in povsod je ob neizprosnem in surovem realizmu fotograf- skega objektiva, prisotna izredna senzibilnost člove- kovega videnja, ki je držal fotoaparat v roki in usmerjal fotografski zapis k objektu. Danes je svet poln naspro- tij, poln je tudi informacij. Zgodovina nas je učila o tež- ni poti resnice našega naro- dnoosvobodilnega boja v svet - to v času, ko je svet sam to resnico potreboval. Počaščeni smo, da je danes med nami človek, Titov par- tizan, ki je pomagal ponesti del te resnice v svet. Nedore- čene bi bile misli danes na tem mestu, če bi ne rekli še besede o štirih fotografijah,' ki so tu med nami. Med nas zrejo oči človeka, ki je vodil zgodovino tega prostora, ki nam ga ta razstava daje in od tega trenutka dalje so vse be- sede zaman, da bi lahko ena- kovredno dopolnile delo Zorža Skrigina, ki nam je na umetniški način zarisal ne- pozaben lik našega Tita. S tem je tudi opredeljena vre- dnost portretov, ki jim je Zorž Skrigin sicer posvečal veliko pozornost. Pričujoča razstava nas mora učiti o ča- su, ko je nastajala in nas obe- nem oplajati s spoznanjem o neuničljivosti in večnosti umetniškega sporočila. Odveč so velike besede in zveneče artikulacije o umet- niku, ki naj bi ga narod po- mnil. Delo njegovo je vizit- ka, ki mu odpira pota v naša srca in našo zavest. DRAGO MEDVED (Uvodna beseda ob otvoritvi razstave v ponedeljek, 10. 11. v domu JLA) ANDRAŽ NAD POLZELO RADI IMAJO ' FILM V okviru 5. mladinskega filma na Polzeli so se odločili, da tudi v Andražu nad Polzelo, kjer kino dvorane sicer nimajo, predstavijo film Pastirci. Davorana zadružnega doma je bila polna, kaj pa menijo mladi obiskovalci nam povedo nasled- nji trije odgovori gledalcev. VINKO POLJAK iz Bre- zo vca: »Slovenski celovečer- ni film Pastrici, ki smo si ga ogledali je prijetna osvežitev v našem vsakdanjem življe- nju, saj v Andražu nimamo rednih filmskih predstav. Imamo vsako leto po eno in to po zaslugi SPD Svobode Polzela in Kinopodjetja iz Celja«. MARIJA BLAGOTINŠEK iz Topole vca: »Pastirci je ze- lo prijeten film, ki seže gle- dalcu do srca. Otroci - igralci so zelo prisrčni, zelo všeč pa mi je tudi igralec Jože Zu- pan. Za nas mlade bi bilo ze- lo dobrodošlo, če bi bile v Andražu večkrat filmske predstave, saj v našem kraju priložnosti za razvedrilo sko- raj ni.« FRANC SATLER: iz Pod- sevčnika: »Čeprav sem imel do našega zadružnega doma, kjer je bila današnja predsta- va, več kot dva kilometra peš, se je izplačalo. Sloven- ski film Pastirci je lep, prika- zuje nam povesti Franceta Bevka. Predstave kakršna je bila danes bi morale biti več- krat.« T. TAVČAR MAJHNE DRAGOCENOSTI Tudi v letošnjem Tednu domačega filma je našel za svoje; marljive roke precej dela Stane Petrovič-Conči, črkoslikar; in aranžer, slikar ljubitelj in predsednik Društva likovnih i amaterjev Celja. Objektiv našega fotoreporterja ga je ujel; ravno v času, ko je nameščal pano za posvetovanja pred^ Narodnim domom. Foto: TONE TAVČAR i 5. TEDEN MLADINSKEGA FILMA NA POLZELI Teden mladinskega filmia na Polzeli slavi letos maj- hen jubilej. Tokrat ga z organizatorji Tedna domačega filma pripravljamo že petič zapovrstjo. Od ponedeljka, ko se je prireditev pričela pa do konca, se bo zvrstila cela vrstamladinskih filmov. Na Polzeli vlada zanje veliko zanimanje, saj smo prodali veliko abonmajskih vstopnic. V veliko pomoč nam je pri tem šolsko kulturno društvo OS Vere Slan- der. Tudi letos smo en film predvajali v Andražu nad Polzelo, tokrat je bil to film Pastirci, ki je gledalce zelo navdušil. Jutri pa si bomo lahko ob 15.30 na Polzeli ogledali premiero filma Splav meduze in po predstavi bodo imeli gledalci priložnost spoznati ustvarjalce tega filrpa. Vsekakor je Teden mladinskega filma prijetno doži- vetje, ki smo se ga Polzelani navadili in bi ga v bodoče, če ga ne bi bilo, pogrešali. Ob koncu naj povemo še to, da je tudi letos pokroviteljstvo prevzela Tovarna noga- vic Polzela, ki je obenem tudi pokrovitelj prej ome- njene premiere. T. T. GLA VNISOPOKROVITEUI TEDNA DOMAČEGA FILMA AERO CELJE - TOZD GRAFIKA TOPER CELJE STC JAVNA SKLADIŠČA CELJE NAMA LJUBLJANA Posamezne filme in prireditve so omogočili še Zlatarne Celje, Cinkarna Celje, Obnova Celje, TTG Celje ter Emo, Ingrad, Zavarovalna skupnost Triglav - območna skupnost Celje, Ljubljanska banka Združena banka Ljubljana, Tka- nina Celje, Merx Celje, Lik Savinja Celje, Metka Celje, IFF Etol Celje, Izletnik Celje, Konus Slovenske Konjice, To- varna nogavic Polzela, Gorenje Velenje, Razvojni center Celje in TV-15 Ljubljana ter Kulturna skupnost Šentjur. Dragocen organizacijski delež je prispevalo tudi Cestno po- djetje Celje. TITOVI FILMSKI DNEVI V OBČINAH CELJSKEGA OBMOČJA Danes bodo filmi na sporedu v Šentjurju ob 11. uri v kulturnem domu, v Rogaški Slatini bodo na sporedu v kinodvorani, prva predstava pa bo že ob 9. uri, v Laškem bo predstava v kinodvorani ob 11. uri, v Slovenskih Konjicah bosta predstavi ob 9. in 11. uri v kinodvorani in v Mozirju v kinodvorani ob 13. uri. Jutri, v petek, pa bodo predstave v Šentjurju ob 9. uri, v Kozjem bo prva predstava že ob 9. uri, v Laškem ob 11. uri, v Zrečah v kulturnem domu ob 9. in 18. uri in v Gornjem gradu ob 11. uri. V soboto: v Šentjurju bo predstava ob 17. uri, v šmarski in laški občini ta dan ne bo predstave, v Zrečah bo predstava v kulturnem domu ob 18. uri in v Gornjem gradu ob 11. uri, V nedeljo bo predstava v Šentjurju ob 16. uri, v osnovni šoli Bistrica ob Sotli ob 9. uri, v laški in konjiški občini ta dan ne bo predstave in na Ljubnem bo predstava ob 15. uri. V ponedeljek bo predstava v Šentjurju ob 17. uri, v osnovni šoli Bistrica ob Sotli ob 9. uri, v Zdravilišču Rimske toplice ob 11.30. uri, v Ločah ob 9. in 18. uri in na Ljubnem ob 12. uri. V torek bodo predstave v Šmarju in sicer v kulturnem domu, v Zdravilišču Rimske toplice ob 17. uri, v kinu Slo- venske konjiče ob 9., 11. in 18. uri. RAZGOVOR Z ŽORŽEM SKRIGINOM V torek opoldne je imel Zorž Skrigin, avtor razstave foto- grafij v veliki dvorani doma JLA pogovor z dijaki Pedago- škega šolskega centra iz Celja. Pripovedoval jim je o najbolj značilnih dneh svojega dela v času NOB in o tem, kako so nastajali Titovi portreti v Bihaču in Jajcu. GIBLJIVA SLIKA TEDNA DOMAČEGA FILMA v osmem letu je Teden domačega filma končno dobil tudi filmsko torej gibljivo simbolno sliko, ki traja 30 sekund, izdelal pa jo je Koni Steinbacher, znan filmski delavec po- sebno na področju animiranega filma. 14 iran - NOVI TEDNIK Št. 45-13. november iggi v ŠKRNICAH NA SALOBIRJEVI KMETIJI MUKANJE V SODOBNEM HLEVU Preslaba cesta za morebitni kmečki turizem Ko smo obiskali Salobir- jevo kmetijo v Škrnicah 19 pri Dobju v šentjurski obči- ni je bilo vreme lepo, sonce je dajalo lepotni ton barva- stemu listju in osiveli travi, na gramozni ozki cesti so se pod podplati valjali drobni orehi... Čudovit je bil pogled navzdol, kjer so se razpro- stirali travniki pa njive in sadovnjaki, zastrašujoč pa proti vrhu, kjer so visoka drevesa z vrhovi poljublja- la modro nebo in se zibala v sitnem vetru. Topleje je bilo v veliki ku- hinji, kjer smo paberkovali z JOŽETOM SALOBIRJEM starejšim in njegovim sinom, ki je tudi Jože ter bo ostal doma na kmetiji. Salobirjeva kmetija je najvišje ležeča v krajevni skupnosti Dobje, saj je na višini 600 metrov. Velika je 30 hektarov, od te- ga jo je 15 hektarov obdelo- valne in prav toliko gozda. Zal je vse skupaj na izredno težavnem terenu in tako so- dobni kmetijski stroji ne pri- dejo kaj dosti v poštev, pač pa še vedno trde in žuljave kmečke roke ter ročno kmečko orodje in posoda. Sin Jože pojasni, da je pri njih treba kar eno tretjino vsega ročno pokositi! Usmerili so se v živinorejo, saj so uvideli, da >svaštaro- šenje« ni dobro in perspek- tivno pa donosno. Malo nižje od sedanjega gospodarskega poslopja, ki obsega več ob- jektov, so postavili nov sodo- ben hlev, kjer je prostora za trideset glav. Ob našem obi- sku jih je bilo v njem dvaj.set, »sedem pa jih je že šlo ven«, pojasni Jože starejši. Imajo nekaj strojne kmetijske opreme, traktor s pri- ključki ... »Brez tega bi kljub težav- nemu terenu bilo še težje,« pojasnjuje Jože starejši, trden kmet, ki je med vojno ponudil svojo kmetijo parti- zanom, zdaj pa je tudi pred- sednik Krajevne organizaci- je ZZB NOV v KS Dobje pri Planini: »Pri nas je veliko kmetov, vsi se mučijo pa ni- majo veliko. Hudo je! V bor- čevski organizaciji imamo trenutno 80 članov, ki so pre- težno kmetje. Vse smo uredi- li, ostali pa so nam samo še trije primeri, ki jih ne more- mo in ne moremo rešiti. So bili partizani pa jim ne more- mo zagotoviti priznavalnine. V Šentjurju vedno odbijejo. To so: Franc Cadej iz Završ, ki ima dve odlikovanji iz tri- najste, najtežje! Nima pa priznavalnine, dvojnega štet- ja. Star je 75 let. Vinko Grač- ner iz Skrnic ima tudi dve odlikovanji za hrabrost in za- sluge za narod ter Jože Tržan iz Repuš, ki je svoje življenje »zastavil«, da je nas rešil! Pri nas je bila prva partizanska kmetija in trije bratje smo šli v partizane. Za mene je bila celo razpisana nagrada, če me dobijo. Pa me niso! 200 m od nas je bila tudi ku- rirska postaja.« Jože Salobir starejši ima dve odlikovanji za hrabrost in zasluge za narod. Sin Jože razmišlja o kmečkem turi- zmu: »Saj je že bila pri nas komisija! Vse je v redu, ze- lene luči pa ne morejo dati zaradi zaenkrat preslabe ce- ste.« Lepo je tam v Škrnicah, prav gotovo pa bo v prihod- nje še lepše, kar zagotavljata vrla čuvarja kmetije Jožeta Salobir, oče in sin! TONE VRABL Kmetija površine 30 hektarov je v trdnih rokah dveh] Jožetov Salobirjev, očeta in sina. Pod gozdom in travniki se na manjši ravnini bohoti nova Salobirjeva pridobitev, sodoben hlev za 30 glav živine! . KOMiNtAR ZAKAJ TUDI KMEČKI TURIZEM? Nekaterim še vedno ni jasno, da ima kmečki turizem širši pomen kot le navaden gostinski turizem, čeprav njunih dejavnosti ni moč preveč ločiti. Zato so zaskrb- ljeni, ali bodo kmečke družine poleg kmetijskih dejav- nosti znale skrbeti za turiste in ali se bodo sploh hotele odločiti za tako, tretjerazredno in tvegano dejavnost. Kmečki turizem je v Sloveniji res še v povojih, zato izkušenj ne more biti veliko. Toda, ali se ni vsaka gospodarska dejavnost začela v malem in se z leti razraščala? Ce ni domačih izkušenj, se je moč nekaj naučiti tudi pri sosedih, zlasti na goratih območjih Avstrije in Švice. Avstrija privabi vsako leto milijone turistov, čeprav nima morja. Ne le poklicni gostinci, temveč tudi tisoče kmetov s svojo postrežbo. Kmečki turizem skrbi poleg širjenja turizma za ob- stoj kmetov na takih hribovitih območjih, kjer bi se družine težko preživljale le s kmetijstvom, tovarne pa so daleč. Ljudje imajo poleg dela na kmetiji dodatno zaposlitev in dohodke, ne da bi bilo treba vsako jutro na dolgo pot. Vrsto kmetijskih pridelkov, ki jih je težko odvažati v dolino, kot npr. mleko, vnovčijo tako, da jih porabijo za prehrano turistov. Ali je jabolko, imenovano kmečki turizem, res tako kislo, da kmetje ne bodo hoteli ugrizniti vanj, kot menijo tisti, ki se navdušujejo le za gostinski turizem? Ali reja živine z mnogimi negotovostmi ni enako če ne še bolj kislo jabolko, pa jo kljub temu redijo mnogi kmetje? In kakšno tretjo usmeritev, menda mimo kmetijstva in kmečega turizm.a, priporočajo hribov- skim kmetom? Nekateri menda menijo, naj bi kmetje, ki se hočejo v svojem kraju pečati s turizmom, opustili kmetijstvo in postali gostinci. Umazano delo na kmetiji in obvezna čistoča v gostišču ne gresta skup. Čudna razlaga! Ali v Avstriji in Švici predpisi in inšpektorji morda ne po- svečajo čistoči toliko skrbi kot pri nas? Ali so turisti, ki prihajajo k tamkajšnjim kmetom, morda zadovoljni tudi z umazanijo? Ali naš kmet ne zna biti enako čist kot v sosednjih državah ? Ah naši gostinci lahko nadomestijo kmečki turizem s svojim Vaškim ali podeželskim? Zakaj ga niso razvili že bolj, če so sposobni? Pravijo, da gostišča v gorah niso dovolj donosna. Ne gradijo novih in še tista, kijih imajo, so pogosto zaprta. Ne prinašajo dovolj dohodka za vzdrževanje. Kmetje znajo pri kmečkem turizmu to dopolnjevati z dohodki iz kmetijstva. Kadar ni turi- stov, se bolj posvetijo delu na kmetiji, ko imajo goste, skrbijo tudi za njih. Kaj pa naj počno gostinci, kadar nimajo gostov, da si zaslužijo svoj osebni dohodek? Tisti, ki bolehajo za absolutno specializacijo in ne m.arajo pogledati stvari od blizu, tega, seveda, ne mo- rejo opaziti. Za njih turizem ni zdruŠjiv s kmetijstvom. Mslijo sicer lahko, kar hočejo - to je njihova osebna pravica - toda naj ne ovirajo tistih, ki spodbujajo kmečki turizem. JOŽE PETEK POJASNILO K OBJAVLJENI PREGLEDNICI DROBNOPRODAJNIM CEN V NT ŠT. 44 V prejšnji številki NT smo objavili preglednico naj- višjih drobnoprodajnih cen mesa, kot jih je z zadnjimi svojimi ukrepi določil zvezni izvršni svet. S sklepom o »zamrznitvi« drobnoprodajnih cen mesa so na ta način v resnici določili enotne cene za vso državo. S tem pa je dejansko nehala veljati pristojnost republik in pokra- jin za oblikovanje drobnoprodajnih cen mesa. Za izho- dišče je bilo sprejeto načelo, da je treba najvišje drob- noprodajne cene v vsej državi oblikovati na podlagi odkupnih cen živine, o katerih smo se sicer že dogovo- rili septembra letos. Ker pa vse republike in pokrajini niso enotno oblikovale drobnoprodajnih cen mesa na podlagi teh odkupnih cen - kar je pripeljalo do znanih in resnih motenj na trgu z živino in v preskrbi z mesom v posameznih območjih - se je zvezni izvršni svet odločil za takšen ukrep. Sodijo, da bodo s sklepom o najvišji ravni drobno- prodajnih cen za vso državo preprečili začeto navijanje odkupnih cen živine, hkrati pa bodo s tem sklepom morali znižati cene mesa vsepovsod tam, kjer so višje od sedaj maksimiranih. Tudi podatek, da so zdaj cene teletine le za spoznanje višje od cen junetine, je vreden pozornosti! To pa so storili namenoma, ne zaradi po- rabnikov, ampak zato, da bi preprečili klanje telet in s tem povečali prirejo junetine. Ce si sami iz objavljene preglednice izračunamo po- prečja cen za posamezne vrste mesa, potem lahko ugotovimo, da je zdaj poprečna cena kilograma svi- nine 98,40 dinarja, junetine 101,20, govedine 82,25 in teletine 107,64 dinarja. Piščanci, pripravljeni za peko bodo po novem lahko stali po 55,20 dinarja, za peko na žaru pa po 56,20 dinarja. V tem okviru so tudi določiU cene posameznim vrstam mesa in kot smo jih v pregle- dnici objavili v prejšnji številki NT. Tohko v dodatno pojasnilo! MITJA UMNIK STROKOVNJAK SVETUJE Piše: Mojca Sodin Slovenija je majhna, ven- dar geografsko in tudi po- dnebno zelo raznolika. Zato pri nas uspevajo najrazlič- nejše sadne vrste in tudi sor- te. Sadno drevje je večletna rastlina in ima posebne za- hteve do ekoloških razmer (talnih in podnebnih), zato vseh vrst in sort ne moremo gojiti na vseh legah. Izbira vrst in sort je tudi odvisna od namena sadnega vrta. Za ne- kaj dreves, s katerimi želimo zadostiti domačim potrebam po sadju, lahko ustrezne tal- ne, pa tudi podnebne razme- re ustvarimo kar sami. Tako lahko posadimo marelico ali breskev na zavetno južno stran hiše, kjer jih zavaruje- mo pred pomladanskimi po- zebami. Če želimo pridelova- ti sadje za trg, pa moramo izbrati takšno površino in le- go za katero smo prepričani, da bo sadno drevje na njej dobro uspevalo. SORTE JABLAN Jablane so kot sadna vrsta, v Sloveniji najbolj razširje- ne. Prilagodile so se raznim klimatskim pogojem, vendar pa bolje uspevajo in dajejo kvalitetnejše pridelke v bolj vlažnem, zmerno toplem po- dnebju, z enakomerno raz- poreditvijo padavin čez leto. V dobi mirovanja niso ob- čutljive na nizke temperatu- re. Ce so dobro prehranjene, prenesejo tudi -25° C. S pri- četkom vegetacije pa se nji- hova občutljivost poveča in je največja v fazi cvetenja in zasnove plodov. 2e tempera- tura nekoliko pod O" C neu- godno vplivajo na to kritično razvojno fazo. Za cvetenje ja- blan je potrebno povprečna dnevna temperatura okoli 16" C. V lepem, vremenu traja cvetenje 7-10 dni, v slabem, hladnem in deževnem, pa tu- di do 20 dni. Znano je tudi, da sadno drevje, ki ni obre- zano zacveti prej, kakor obrezano. Tako lahko npr. z obrezovanjem zadržirno čas cvetenja tudi za dva tedna. Jablane potrebujejo sred- nje težka peščeno ilovnata tla z zmerno kislo reakcijo - pH med 5,5 in 6,5. Uspevajo tudi na lažjih peščenih tleh, seveda pa v dobro odcedni zemlji potrebujejo več pada- vin. Pomemben faktor je tu- di globina zemljišča, saj na globjih zemljiščih drevesa lažje prenesejo sušo, kakor na plitkih. Visoka podtalna voda jim ne ustreza. Sorte jablan razdelimo na različne načine, vendar pa je najbrž najbolj primerna raz- delitev po času dozorevanja. Tako razdelimo sorte na rane in pozne. Sorte, ki so primer- ne za saditev na našem po- dročju, so vpisane v sortno listo. Ta vključuje 64 jabla- novih sort. Najprimernejše od njih so vpisane v sadni izbor, ki zajema 38 sort in selekcij, velja pa le kot pri- poročilo za razmnoževanje. Sorte in selekcije sadnega izbora razdelimo tudi v sku- pine. V vsaki so zajete sorte s podobnimi lastnostmi; npr.: a) Sorte, ki spadajo v sku- pino James grieva: james grieve, jamba, lord lambour- ne, priolov delišes. b) Sorte, ki spadajo v sku- pino mcintosha: sum.mer- red. jerseymac, tydeman, lo- bo, imperial mcintosh, fanta- zija, spartan, empire. c) Sorte, ki spadajo v sku- pino jonatana: prima, odin, jonatan, jonadel, melroese, lonjon, idared, in MB 623. č) Sorte, ki spadajo v sku- pino zlatega deUšesa: jona-, gold, zlati dehšes, goldspur (auvill spur) in mutsu. d) Sorte, ki spadajo v sku- pino rdečega delišesa: well- spur in gloster. e) Sorte, ki spadajo v sku- pino koksove oranžne rene- te: alkmen, koksova 72 (se- lekcija), boskop, v,unston. f) Ostale sorte (poletne): close, vista bella, quinte, mantet, julyred, red melba in discovery. Se nadaljuje! Pohištvena industrija »GARANT«, p. o. POLZELA Komisija za delovna razmerja OGLAŠA 10 prostih del in nalog »kompleksna dela« v proizvodnji od tega potrebujemo 8 moških in 2 ženski POGOJI: - za zasedbo del in nalog ni predpisana strokovna usposobljenost - delo se združuje za določen čas 5 mesecev, eno- mesečnim poiskusnim delom in polnim delovnim časom Stanovanja ni. Rok prijave je 15 dni po objavljenem oglasu, kandida- ti bodo o izbiri pismeno obveščeni najpozneje v 30 dneh po opravljeni izbiri. ^13. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 HfiJBOLJŠI (-jijska turistična zveza KO ieto na jesenskem ple- -^'mu razglaša rezultate oce- "^evaiij^ za najbolj marljive- "'^j^j-istii^nega delavca v ti- 5[em letu, za najlepši turistič- ni kraj, mesto in zdraviliški za najboljše turistično jjriižtvo in najboljšo gostin- 5l(0 e»oto. Tokrat je priznanje najbolj marljivega turističnega de- lavca v tem letu dobila Olga Siljar, predsednica turistič- pega društva v Lučah ob Sa- vinji- Luče pa je dobilo še eno priznanje. Tako, kot v repu- bliškem merilu je dobilo tudi (la celjskem območju prvo mesto med najlepše urejeni- mi kraji. Med mesti je ta u.speh pripadal Celju, med zdraviliškimi kraji pa Roga- ito Slatini. Za najboljše turistično društvo na celjskem območ- ju v letošnjem letu je bilo proglašeno velenjsko. V ocenjevanju gostinskih lokalov so tokrat prišle na vTsto izvenhotelske restavra- cije. Največ točk je zbrala re- stavracija žalske Name. Na plenumu so podelili še eno priznanje, in to plaketo turističnemu društvu na Ljubnem ob Savinji, ki slavi letos petdesetletnico dela. MB CELJE VSE MANJ TUJCEV Jesenski plenum Celjske turistične zveze Jesenski plenum Celjske turistične zveze, v petek, 7. novembra, je imel delovno in slavnostno obeležje. Sled- nje zlasti ob razglasitvi rezul- tatov ocenjevanja za najbolj- še društvo, najbolj marljive- ga turističnega delavca, naj- lepši kraj in najboljšo izven- hotelsko restavracijo v letoš- njem letu ter ob podelitvi 49. priznanj Turistične zveze Slovenije delavcem za dol- goletno delo na turističnem področju. Priznanja je Turi- stična zveza podelila ob svoji 75-letnici, sicer pa sta plaketi za aktivno dejavnost na tem področju s celjskega območ- ja dobila prof. Zoran Vudler in magister Ludvik Rebeu- šek. Delovno pa je bilo pri oce- njevanju letošnje sezone na celjskem območju (poročilo predsednik Marjan Ašič) ter pri analizi prireditev, ki jih pripravljajo turistična druš- tva (poročal glavni tajnik Zo- ran Vudler). Z letošnjo turistično sezo- no na celjskem območju ne moremo biti zadovoljni. Po številu nočitev smo dosegli lansko števiko. To predvsem po zaslugi domačih gostov, ki so ustvarili za 4% več no- čitev kot leto dni prej, zato pa je bil tudi letos vnovič pa- dec števila nočitev tujih go- stov. Tokrat z.a 6%! Ker se to zniževanje pojavlja že nekaj let zapovrstjo, je to vsekakor pojav, ki si zasluži oceno. Si- cer pa je vse manj tujih go- stov v zdraviliščih, razen te- ga je zaskrbljujoč, čeprav ra- zumljiv podatek, da je števi- lo vseh nočitev v krajih Gor- nje Savinjske doline padlo v zadnjih desetih letih od 50.000 na okoli 22.000 letos. Ko je Marjan Ašič ocenje- val vzroke za takšno sezono, je med drugim opozoril na premajhno število nočitve- nih zmogljivosti in na njiho- vo neprimerno razporeditev. Tudi cene za usluge, ki jih nudimo, niso primerne. So previsoke. Velika vrzel je v kadrih, saj mnogi zaradi po- gojev dela, nizkih osebnih dohodkov in drugih razlo- gov, odhajajo. Gostinstvo ni akumulativno. To se seveda pozna v kadrovski zasedbi. Tudi standard zasebnih turi- stičnih sob je prej ko ne slab, razen tega se število teh zmogljivosti stalno zmanjšu- je. V kmečkem turizmu, ra- zen v Gornji Savinjski dolini po zaslugi Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, ni na- predka. Vsi ti in drugi primeri go- vorijo, da bo treba spremeni- ti odnos do gostinske in turi- stične dejavnosti, zagotoviti ustrezno nagrajevanje delav- cev, urediti, da se bo turistič- na taksa vračala v turizem, ne pa, da bo mašila luknje v občinskih proračunih. Dosti dela čaka tudi na vzgojnem področju, v turistični propa- gandni in informativni služ- bi, kjer so skromne sile več kot razcepljene, podpirati naložbe tam, kjer so eko- nomsko utemeljene, pred- vsem v zdraviliških krajih in še in še. Nujna je tudi večja povezanost gostinske in turi- stične dejavnosti na celot- nem območju in še marsikaj. M. BOZiC Celje tokrat med najlepše urejenimi mesti v Sloveniji. Letos zlasti po zaslugi velike in uspešne hortikultume akcije. Na sliki: Ob Ulici Štirinajste divizije CELJE ENAJST PRIZNANJ Dobro delo gostincev celjske enote Merxa Ni naključje, če so se de- lavci celjske enote Merxa za gostinstvo in turizem vrnili z 28. slovenskega gostinsko- turističnega zbora v Kranj- ski gori s številnimi in viso- kimi priznanji. Tudi ta odlič- ja in številne plakete so potr- dile visoko kakovost dela, veliko zavzetost pri izvrševa- nju vaskodnevnih nalog. Sicer pa zdaj ne gre samo za ta priznanja, kolektiv jih je dobil v letošnjem letu še dosti več, vsega skupaj enajst. »Na ta priznanja smo seve- da ponosni, toda za nas so tudi obveznost, ne nazadnje spodbuda, da bomo s takš- nim delom nadaljevali,« sta v razgovoru poudarila direk- tor Edo Podpečan in sekre- tar osnovne organizacije ZK Miro Verdnik. Z gostinsko turističnega zbora je najpomembnejša zlata plaketa, ki jo je kolekti- vu hotela Merx v Celju pode- lilo Splošno združenje za go- stinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije za doseže- no kakovost gostinskih sto- ritev. To pa seveda ni konec. Dve plaketi so nadalje dobili za dva, oziroma za oba po- grinjka. Zlato za »kosilo go- barjev« in bronasto za pogri- njek pod naslovom »ob zak- ljučku TDF«. Ekipi za pri- pravo obeh pogrinjkov je vo- dila Marinka Krašovec, vo- dja strežbe v hotelu Merx. Med tremi kulinaričnimi izdelki pa so prvo nagrado občinstva dobili za »Guzeje- vega pujska«, ki ga je pripra- vila ekipa motela iz Šentjur- ja pod vodstvom Albine Gračner, bronasto plaketo pa za srnin hrbet, oziroma za »srečanje lovcev«. Ta izdelek so pripravili kuharji hotela Merx pod vodstvom Jožeta Goleča. Kolektiv hotela Merx pa je prejel letos še več drugih vi- sokih priznanj. Tako že dru- gič pokal v okviru celjskega turističnega tedna, zatem priznanje ob letošnji horti- kulturni akciji za urejeno okolje, tri plakete na letošnji celjski gostinsko-turistični razstavi in ne nazadnje priz- nanje »18. avgust« Občinske skupščine Šentjur za izredne uspehe pri delu za napredek občine. M. B02IC OBMOČJE CEUE IMA DVA OBRAZA ^emeljitev za najlepše kraje v Sloveniji v zadnji številki smo poro- di o ocenjevanju turistič- fiih krajev v Sloveniji in o 'zmagi, ki so jo dosegli kraji mesta na celjskem območ- ■■i Prvo mesto sta si namreč "^delila Luče in Zreče, dru- Celje in Veržej, na tretjem ?a se je poleg Cerkelj na Go- j^jskem znašlo še Velenje, '•'ed tridesetimi najboljšimi ^ bila še Mozirje in Roga- ''^a Slatina. Tekmovanje in ocenjeva- Il|e je bilo izvedeno v okviru .^ristične zveze Slovenije in ^Počastitev njene 75-letnice. "^osebna komisija, ki je delo ^Pfavila, na je takole ocenila lajboljšef ^UCE so po šestih letih [■lova na vrhu, urejene, cve- gostoljubne in s smeli-. načrti. Znova se bodo na-j Slovenci v Luče pre- ■^nat objektivnost ocenje-j valne komisije, kot so to sto- rili že pred leti. • ZRECE so prvič resnično zasluženo zmagale in si dele prvo mesto z Lučami. Pri Zrečanih bi se Slovenci lah- ko naučili složnosti. Krajani, povezani v turističnem druš- tvu in krajevni skupnosti, delavci, zaposleni v Unioru in Cometu, šolarji v osnovni in poklicni šoli, gostinski de- lavci, člani številnih drugih društev, prav vsi živijo za kraj in z njim. Delo in skrb za kraj so si razdelili, eni ureja- jo zelenice, drugi skrbijo za športne objekte, učenci ne- gujejo in varujejo številne in zelo lične skulpture, ki so smotrno razporejene po kra- ju, gostinski delavci hotela Dobrava vzorno skrbijo za hotel in tudi za druge infra- strukturne objekte pa tudi za lačne želodce turistov, tovar- niških delavcev in šolarjev. Delavci tovarne kovanega orodja Unior se trudijo za prosperiteto kraja, podpirajo kulturno poslanstvo različ- nih zvrsti umetnosti, investi- rajo v gostinstvo in turizem in imajo nadvse lepo urejeno okolje. CELJE ima dva obraza, ti- stega razvpitega zaradi one- snaženega zraka, ki mu Ce- ljani in širša slovenska jav- nost kljubujeta že nekaj let in drugega, prikupnega, s čudovitim parkom ob Savi- nji, z domiselnimi zelenica- mi, vzornimi vrtovi, s cvet- jem, s prijetnimi lokali in lo- kalčki, s skrbno varovano dediščino svojih prednikov, z dobro urejenimi peš cona- mi, s številnimi in pestrimi prireditvami, z zagnanimi in še vedno optimističnimi tu- rističnimi entuziasti... Le kaj bi dalje naštevali! VELENJE - mesto, ki že nekaj let trmasto vztraja med najbolj prizadevnimi, upravičeno in smelo, kljub izredni gospodarski, urbani- stični in populacijski ek- spanziji. Težko je o Velenju povedati kaj novega, saj kljub intenzivni rasti in ne- nehnim težavam s pogreza- njem ostaja pri doseženi kva- liteti eno najlepših sloven- skih mest. Besede, ki veliko pomeni- jo, v njih je priznanje, v priz- nanju pa trdo delo. Sicer pa priznanje tudi obvezujejo, pa ne zaradi uspeha, marveč za- radi ljudi, ki hočejo in mora- jo živeti ter delati v lepem, čistem, urejenem okolju. MB 'AKTUALNO KAJ JE z GOLTMI? ^'a petkovi plenarni seji Celjske turistične zveze je ^^legat mozirskega turističnega društva Aleksander J^Jdečnik vprašal, kaj je z Goltmi, to tembolj, ker v ^ozirju ne dobijo odgovora, kako se razvijajo dela za ponovno otvoritev in usposobitev rekreacijsko-turi- stičnega centra pod Medvedjakom. 9*^ tem kritičnem vprašanju je še opozoril na neu- J"^3enost, na nesmiselnost nekaterih akcij, kot o not- "em smučanju, o zmogljivostih vlečnic in drugo. ..**oudaril je, da bi morali tudi v primeru Golt uve- Javiti realen pristop pri reševanju nalogi *^ako je torej z Goltmi? To je tudi naše vprašanje. MB ljubljanska banka Splošna banka Celje s ČEKI STE DOBRODOŠLI POVSOD Zanimanje za brezgotovinski plačil- ni promet je vse večji. Iz dneva v dan raste število Imetnikov tekočih raču- nov. Tekoči račun je že marsikje za- menjal izplačevanje osebnih dohod- kov na hranilno knjižico. Po menju delovnih ljudi in občanov je takšna oblika denarnega poslovanja prepro- stejša. Ker pa je še mnogo ljudi, ki ne vedo o prednostih tekočega računa, bi vas radi opozorili na naslednje: - ček vam omogoča, da se lahko odločite za nakup tudi takrat, ko ni- mate pri sebi gotovine; - z enim čekom je mogoče porav- nati račun od 30 do največ 3000 din, za večje zneske pa je potrebno izpol- niti več čekov; - s čeki lahko plačujete blago ali storitve uporabnikom družbenih sred- stev in zasebnim obrtnikom ter dvigu- jete gotovino v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke, vseh bankah v SFRJ ter enotah SDK in PIT; - v svoji enoti banke lahko imetnik vnovči posamezne čeke na neomejeni znesek - v okviru razpoložljivih sred- stev; - banka obrestuje sredstva na va- šem tekočem računu po 7,5% obrest- ni meri. Med temi prednostmi je posebno pripravno trajno pooblastilo za po- navljajoče se obveznosti, kot so (na- ročnine za radio in televizijo, obrok za knjige, naročnina za časopise in revi- je, plačilo električne energije), ki lah- ko pri vodenju gospodinjstva prihrani veliko časa. Ljubljanska banka je sklenila z RTV Ljubljana sporazum o brezgotovin- skem plačevanju naročine za radio iri televizijo. Podpisnici sta sklenili ta sporazum z namenom, da bi prispevali k poveča- nju obsega plačevanja obveznosti ob- čanov brez uporabe gotovine. Tovrst- no plačevanje naročnine bo potekalo tako, da občan - imetnik tekočega računa pooblasti temeljno banko, naj v breme svojega tekočega računa po- ravna terjatve do RTV. Zato poslovanje s tekočim računom pomeni konec skrbi in težav, ki so povezane z gotovino, skrb da denarja ne izgubite, da ga imate dovolj pri sebi, težave zaradi nepredvidenih iz- datkov. Podrobnejša navodila o poslovanju s tekočimi računi in trajnimi poobla- stili so vam na voljo v poslovnih eno- tah Ljubljanske banke, s katero sode- lujete. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 45-13. november MLADI PIŠEJO NA RADIJSKI ODDAJI »V ŽIVO« Nekaj članov dopisniškega krožka je dobilo vabilo, naj se oglasimo na radiu Celje. V so- boto zjutraj smo se odpeljali v Celje na oddajo Z vami in za vas. Ko smo prišli na dvo- rišče Radia Celje, smo bili za- čudeni. Velika stavba z mno- gimi okni se je zdela osamlje- na. Vstopili smo. Vse je bilo tiho in mirno. Pričakovali smo hrup. Sprejela nas je no- vinarka Milena Poklic. Pelja- la nas je v pisarno. Pogovorili smo se, kaj bomo pripovedo- vali. Ogledali smo si studio. Spoznali smo tudi radijskega tehnika. Ta je sedel za veliko mizo, na kateri je bilo polno gumbov. Nato .se je oddaja začela. Prva sem bila na vrsti jaz. Ko je bilo treba govoriti, sem vse pozabila. Potem se je začelo, najprej bolj slabo. Ko sem bila gotova, so bila na vrsti poročila. Potem so go vorili .še Mateja, Jasmina, An- drej, Nataša in tovarišica mentorica. Predstavili smo naš dopisniški krožek, glasilo TV-33, naš odred s krožki. Precej izmučeni smo .se po tem napotili v slaščičarno. Delo na radiu nam je všeč. Videti je lahko, a najbrž ni. SUZANA FIJAVZ, 4. r. Stranice SLIKA JESENI Jesen. 2e sama beseda ti nekaj pove. Nekdo se pri- pravlja na svoj sen. To bo zemlja. Da, ta nam bo v tem letnem času podarila še zad- nje pridelke v tem letu. Nato pa se bo resnično odpravila na svoj zasluženi počitek. Zadnji topli žarki, ki jih še more oddati sonce, me boža- jo po obrazu in mi od daleč, nekje izza hribov prinašajo spomine. Pomlad: vse je br- stelo v zelenju, poletje: vroče, veselo, vse rumeno od sonca in sedaj jesen. Otožna, čeprav najbogatej- ša, pa vendar je žalostna in otožna. Zavita je v sivo me- glo, ki povzroča temu letne- mu času še večjo žalost ob slovesu. Polja so prazna, nji- ve zorane, sadovnjaki obrani, vinogradi brez grozdja. Te- mni oblaki zagrnejo nebo. Iz oblakov se vsuje bel puh in pobeli vso zemljo. In s temi oblaki je prišel v deželo zad- nji in najpustejši letni čas. Zi- ma. O, kako kruto in žalostno slovo od jeseni je to. Ne, to so bile le misli. Ko bo zapihal vetrič, bo te misli odpihnil in jih ne bo več. Slovo od jeseni bo pa za- gotovo bolj veselo, kot je bilo v teh krutih mislih. Upajmo vsaj. Vse je pred nami. MILENA KUMPERGER Jakob pri Šentjurju OTVORITEV NOVE TELOVADNICE Bližala se je otvoritev telo- vadnice, ki smo jo vsi šolarji težko pričakovali. Pri folklori smo se trudili, da bi se naučili nov ples kar najbolje. Naučili smo se ga in se hkrati veselili nastopa ob otvoritvi. Dan pred otvoritvijo smo vsi odšli po folklorne obleke in jih zli- kali. Naslednje jutro se zbudim in zaslišim dež. Mislila sem si, da bo proslava potekala kljub dežju. A ni bilo tako. Ko smo prišli v šolo, so nam po zvočniku sporočili, da bo otvoritev telovadnice po tretji uri, če bo prenehal dež. Dež pa je neusmiljeno lil naprej. Po četrti uri se je po- novno oglasil zvočnik. Spo- ročilo se je glasilo, da naj vsi razen nastopajočih odidejo domov, nastopajoči pa naj se zberejo pri svojih mentorjih. Folkloristi smo odšli k to- varišici Lekičevi. Dejala nam je, naj se oblečemo v noše, za vsak primer. Mi smo se naglo oblekli in odšli pred telova- dnico čakat, če bi le morali nastopiti. Takrat pa pride tovariš Bo- žič povedat, da ne bo nobene- ga nastopa, samo govor. Ra-, zočarani smo se vrnili v ra- zred in se preoblekli. Nato smo odšli domov. Upam, da bomo naslednjič imeli več sreče. TATJANA POD VRATNI K OS I. celjske čete, Celje BOJIM SE STEKLINE O steklini se veliko govori in piše. Tudi v šoli se večkrat pogovarjamo o njej. 2e spo- mladi so nam razdelili liste z opozorili in navodili, kako se je treba varovati pred stekli- no. Teta mi je povedala, da je na Pohorju prišla stekla lisica k sosedovim in napadla psa, ki je bil privezan na verigi. Naslednji dan so morali psa ustreliti. Vse do sedaj se jaz živali nisem bala. Zelim, da živali, ki prenašajo steklino, čim- prej odstranijo, da bi prene- hala nevarnost stekline. Ker v gozdu nisi več varen pred steklimi živalmi, se sploh ne moreš sprehajati brez skrbi in nabirati gozdne sadeže. EDITA SEVSEK, 4. a. r. II. OS Slovenske Konjice TRGATEV Bil sem na trgatvi grozdja pri stari mami na Dolenj- skem. Vinogradi so veliki, za- to nas je bilo veliko trgačev grozdja. Grozdje je bilo lepo, čeprav ni bilo preveč sladko, ker je primanjkovalo sonca. Ob trgatvi je bilo zelo živa- hno, ker se n' zmanjkalo pet- ja in dobre volje. Moški so nosili brente v klet, kjer je stari ata mlel grozdje in prešal. Ko smo po- trgali grozdje, smo šli v hišo. Tu smo pripravili likof. Teta in stara mama sta nas postre- gli z orehovo potico in z raz- nimi dobrotami. Stari ate nam je prinesel sladkega mo- šta. Prišel je tudi harmoni- kaš, ki je zaigral domače viže. Ob dobri volji in razpolože- nju smo zaključili letošnjo tr- gatev pri stari mami. BOGO CAKŠ, 5. a. r. OS Slavko Slander, Celje SPOZNALA SEM NOVE PRIJATELJE z atkom sem šla v Zadar. Ker je atek peljal tovor, sva se peljala s tovornjakom. Zgodaj zjutraj sva krenila na pot. Proti jutru sem že lahko opazovala pokrajino sosed- nje republike. Pot preko Bo- sne je bila zanimiva. Hiše so malo drugačne od naših. Opazovala sem ovce in pa- stirje. Lepo .se mi je zdelo. Med potjo sva.se večkrat ustavila. Ljudje so bili zelo prijazni. Radi so se pogovar- jali. Proti večeru sva prispela v Zadar. Atek je raztovoril in čakati sva morala na nov to- vor. Med tem časom sva šla k znancem. Prijazno so naju sprejeli. Usedla sva se in po- nudili so nama slatko. To je sladka marmelada, ki jo po- nudijo prijateljem. Nato sva morala večerjati. Pogovarjali smo se. Potem sva še tam prespala. Drugi dan še ni bilo tovora, zato sva še ostala. Zjutraj smo otroci odšli na dvorišče in se igrali badmin- ton. Čeprav ne znam hrvat- sko, smo se kar lepo pogovar- jali. Povedati sem jim mora- la, kako je pri nas, kako se učimo v šoli. Tudi oni so me- ni pripovedovali, da imajo bele pionirske kape in h kate- rim krožkom hodijo. Tako je minil dan in morala sva se posloviti. Za mamico so na- ma izročili darilo: kvačkano torbico, ki jo je znanka sama izdelala. Povabila sva jih v Slovenijo. Znanec je potem res prišel k nam, ker je imel tu blizu opravke. Tako se je sedaj med nami stkalo prija- teljstvo, ki se bo nadaljevalo. Morda bomo že drugo leto šli k njim na morje. MATEJA FIJAVŽ, 4. r. OS Stranice MOJA SESTRICA Moji sestrici je ime Marjet- ka. Stara je tri leta. Včasih mi ponagaja ali raztrga kakšen zvezek. Ko gresta očka in ma- mica v službo, jo peljeta k ba- bici, ko grem iz šole in pri- dem do babice, vzamem se- strico in jo peljem domov. MOJCA VREČKO, 3. b OS Primoža Trubarja, Laško ZAPADEL JE SNEG v torek zjutraj nas je prese- netil sneg. To je bilo za nas otroke nepopisno veselje. Ko sem zjutraj vstal, mi je mama dejala, da je zunaj za- padel sneg. Nisem ji verjel in sem se kar v pižami odpravil pogledat k oknu. Ko sem po- gledal skozi okno, sem res vi- del, kar mi je dejala mama. Seveda sem bil vesel kot vsi otroci in sem se oblekel ter komaj čakal, da bo čas za v šolo. Pohitel sem, se odpravil po sošolca in sva šla v šolo. Na cestah sva videla, kako so s plugi plužili cesto. Tudi pri nekaterih vhodih so si stano- valci odmetavali sneg. Ko sva prišla s sošolcem v šolo, sva videla, kako so nekateri učenci pred šolo pomagali hišniku odmetavati sneg. Za nas otroke je zelo veliko veselje. Toda za kmete je zelo veliko gospodarske škode, ker je ostalo veliko kmetij, skih pridelkov pod snegom in tudi sadje. Tudi pšenice še niso posejali. Upam, da bo kmalu sneg skopnel in da bo. do kmetje lahko nadaljevali s .svojim delom. BOGO CAKS, 5. a OS Slavko Slander, Celje ZDAJ SO PTIČKI ŽE ODVISNI OD NAS Jesen je pregnala ptičke na jug. Hladen veter je zavel in padle so prve snežinke, ki so pokrile najprej strehe, nato travo. Ptički so se že približa- li hišam. Največ je siničk »in vrabcev, ki so ostali pri nas. Takoj najdejo na.stavljeno hrano in jo hlastno zobljejo, dokler je je kaj. Na našem oknu je vedno zdrob in zrnje, pomešano s sončnicami ter prosom. Toplo mi je pri srcu, ko vidim, da sem nakrmila naše ljubke prijatelje. SIMONA KRALJ, 4. r. OS Stranice j MOJA SKRB ZA ČISTOČO OKOLJA v petek sem premi.';ljevala kaj bi šla delat. Cez nekaj ča- sa sem .se spomnila. Rekla sem sama sebi, da bom po- brala papirčke okoli po travi. Poiskala sem rokavice, vzela koš za smeti in šla pobirat papir. Ko sem pobrala, meje mama pohvalila. S tem sem zlepšala okolje. KUMAR IRENA. 3. d. Zreče ^5-13. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 17 »POPLAV- LJENO« KEGLJIŠČE Smo v času, ko si na vseh po- dročjih prizadevamo, da bi tisto, kar imamo, ohranili. Vemo, da denarja za kaj novega ni! Zal pa se tega ne zavedajo tisti, ki še upravljajo s štiristeznim avto- matskim kegljiščem v Žalcu. Kaj je narobe'' Žalsko kegljišče je bilo še pred leti med najbolj vzorno urejenimi v širši celjski regiji. Na njem so poleg rekrea- tivnega kegljanja bila tudi števil- na tekmovanja, menda tudi repu- bliškega pomena. Dobro je delo- val kegljaški klub, ki je imel zla- sti močno moško ekipo na čelu s Kačičem in Tomažičem pa še drugimi. Na vsem lepem pa je disciplina začela popuščati in kegljišče je začelo propadati. Na njem so lahko kegljali v čevljih, v prostoru se je popivalo in kadilo, skratka prišlo je do tistega, kar na takšen objekt širšega družbe- nega pomena ne sodi. Zdaj je kegljišče »mrtvo«. Steze ne dela- jo, vse je pokvarjeno, streha pa ob deževju tako spušča, da bi lahko na kegljišču ob ustreznih temperaturah naredili drsaUžče. V manjšem prostoru, kjer je tu- di bife, zdaj šahirajo. To ni nič slabega, saj tega kje drugej tako ne morejo početi. Bolj hudo pa je, da v sicer lepo urejenem športnem parku Žalca propada objekt, ki je bil včasih v ponos in zadovoljstvo vseh ljubiteljev pra- vega športa in rekreacije! Ali res ni denarja za popravilo oz. ali smo tako bogati, da lahko prepu- stimo propadanju tudi takšne objekte, kjer si jih že dolgo želijo pa do njih ne morejo priti.Tisti, ki je lastnik kegljišča, je milo po- vedano, malomaren. TONE VRABL PRED UBOJSKO REVIJO Organizacijski odbor za 8. revojo narodno-zabavnih an- samblov, ki bo v nedeljo, 23. novembra v Libojah, ima polne roke dela. Čeprav bo letošnja revija samo en dan z dvema koncertoma (ob 14. in 17. uri) pa to ne pomeni, da je dela kaj manj, kot prejšnja leta. Ker pa revijo pripravlja »štab« preiz- kušenih organizatorjev poteka vse nekoliko lažje, kot bi sicer. Vsak dan pride kakšna nova prijava, tako da se v Libojah znova obeta pester in razgiban večer domačih viž in napevov. Prijavljeni so že domala vsi, ki so bili povabljeni, med njimi pa je tudi nekaj novih, kar bo revijo samo še popestrilo. Po več letih odsotnosti se bo letos v Libojah znova pred- stavil ansambel PLANIKA iz Šoštanja, ki je dosegel na letošnjem festivalu v Ptuju veliK uspeh, saj je bil med petimi dobitniki najvišjega priznanja - zlate značke. Nastopili so tudi na festivalu v Števerjanu ter sodelovali v oddaji »Kon- certi iz naših krajev«. Na sliki so: (od leve proti desni) FRANC HOSNER, JANKO ZACIRKOVNIK, METKA ZA- CIRKOVNIK in vodja ansambla J02E ŠALEJ, spredaj pa VLADO GLAZER in ZVONE NAPOTNIK. Pokrovitelj le- tošnje revije je KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE, ki slavi 165 letnico obstoja. Vstopnice bodo v prodaji od pone- deljka dalje v Keramičru. TONE VRABL: ALMA M. KARLIN SAMOTNO mmm 34 ^'Jrt^^ ^ škatii sicer ni bilo, razen čisto zgoraj kot lešnik ^'^ košček maščobe, toda fižol je bil dober. Pila sem L ^'^dkan čaj, študirala, pisala in vsak dan po dve uri ajia po Honoluluju in njegovi okolici, ne da bi se pritože- soh ^^^'^ komu v breme. Točno sem plačevala svojo da h' ^^"^ ^^^^ lačna, in nikoli mi ni prišlo na misel ^ opustila potovanje okoli sveta - toda tisega veselja in Suma, ki sem ju imela v Bologni, nisem imela več. S ■ ' i)j/^sonia sem po malem zaslužila in to v mestu, kjer je ,g ^3^0 težko kaj zaslužiti. Pred božičem sem prodala Pf^f .^^^be. ki sem jih sama naredila, pozneje pa sem za Sladkorno raziskovalno postajo, kjer so mi Vg^^^sij zelo dobro. Večinoma sem prevajala iz španščine Prev ■ ^^^"^ ^^^"^ ^^^okovne članke. Čeprav sem zelo rada prpJ^-^^/s, pa sem dobila le redkokdaj kak prevod. Toda ti dj^ so mi pomagali, da nisem trpela resničnega po- (Ja 5', 'V^- Z njimi sicer nisem mogla prihraniti denarja, '"Jžn naprej na pot, bila pa sem vsaj brez skrbi za ^ 10 prihodnost: povabila, ki sem jih tu in tam dobila so Hj^L^^^Sala, da sem prenesla vsakodnevni »fižol« z vo- Teri^° svinjskem mesu. y. r^i pa je prišlo do nesreče. ^ni ^■'^^ ^^'^ stanovala, so živeli mešanci. Poskusila ^hk^^ izogniti. Nikoli namreč nisi vedel, ali se jih boš Pa " otresei; mečanci utegnejo biti zelo dobrodušni, radi 'irnofj-^^^^jo, vsaj za evropske pojme, v svojih odnosih do rnalo preveč domači. %g^^ 'rioje sobe so se slabo zapirala, dobro jih je bilo zapahniti samo od znotraj. Ker je bila hiša lesena m se tudi predali niso dali zakleniti, sem nosila, čemur se ni mogoče čudit, vse svoje premoženje s sabo v ročni torbici - za to, da bi denar spravila v banko, .sem ga imela premalo. Nositi pa kar koli pod obleko v tropih ni mogoče. Nekega dne sem šla z dvema znanima gospema v Kai- nuki v zvezdarno. Občudovale smo mesec in nekaj plane- tov, ob devetih pa smo bile spet v Honoluluju. Ko sem se poslovila od svojih spremljevalk, sem šla vzdolž širokega, dobro razsvetljenega Beretania Streeta in pod neko lučjo opazila temnega, visokoraslega moškega - po videzu sodeč je bil Filipinec. Mirno sem šla mimo njega. Nekaj hipov zatem sem slišala za sabo korake in stopila hitreje. Bala sem se, da me bo spet kdo nadlegoval, kajti glede tega je bil tu »pravi tihooccanski paradiž«, kot so pravili Američani, in skoraj prav tako hudo kot v Peruju. Nadlegovanje seje včasih sprevrglo v surovost in zato sem se bala vsakega moškega, pa naj je bil dober ali slab ah kaj vmesnega. Majhna sem in ni mi posebno prijetno, če nenadoma začu- tim na roki nekaj tigrovi šapi podobnega in če zaslišim tigrski glas, ki mi mrmra v uho nekaj o strasti in njenih radostih, še veliko bolj neprijetno pa je, da imaš še nekaj dni zatem na roki modrice od tigrove tace, v srcu pa sle- dove črnih besed. Ulica je bila samotna, a tudi ne posebno obljudena, če- prav je bila ena izmed glavnih. Mimo meje je švignilo nekaj avtomobilov, nekaj pešcev pa je nedaleč od mene zavilo v neko hišo. Prav tedaj sem zaslišala za sabo neznančeve korake, s nagonsko obrnila stran, pri tem pa že začutila v hrbtu in levi roki zbadajočo bolečino in padla na trdi tlak, kjer sem obležala, kolikor sem bila dolga in široka. V ranjeni roki mi je ostal konec jermena od ročne torbice, ki jo je neznanec odtrgal. Kljub ranjenemu hrbtu in odrgnjenemu obrazu sem se bliskovito pobrala, kajti nekdo je pobegnil tako rekoč z mojo osebnostjo. Na denar sprva sploh pomislila nisem, pač pa sem pomislila na potni list, brez njega sem bila namreč v tuji deželi brez vsake moči. Stekla sem za razboj- nikom, kar so ma nesle noge, in glasno kričala. Niti en avtomobil se ni ustavJ, čeprav sem jih z znamenji prosila za pomoč, in nihče se ni odzval mojim klicem na pomoč, dokler nisem naletela na Japonca, kije, ko sem mu sopihaje povedala, kaj se mi je pripetilo, svežimi močmi stekel za možakarjem: sto metrov niže se nama je pridružil še neki Američan. Možakarje zavil v temno stransko ulico, mi pa za njim. Američan, ki je bil najbolj spočit med nami, ga je dosegel v trenutku, ko je zavil na kot premog črn klanec, a v zaletu ga je zaneslo mimo njega in z obračanjem in zavijanjem je izgubil nekaj dragocenih sekund. Japonec, ki se je tudi zelo približal možakarju, je padel v neko nevidno luknjo, jaz pa sem pritekla do obeh z jezikom, ki mi je visel iz ust, brez sape in tako izčrpana, da se niti premakniti nisem mogla več. Vsi tri]e smo obstali pred temnim klancem in kljub tragediji nazadnje planili v smeh. Čeprav smo še tako iskali, možakarja nismo mogli najti. Policija, po katero smo telefonirali, se je prikazala šele čez tri četrt ure in seveda ni ničesar opravila. Revna kot cerk- vena miš in brez dokumentov sem se utrujena odvlekla domov. SVILENE NOGAVICE To je odisejada mlade in majhne ženske in zato zgodbe o ropu še ne bom zaključila. Moje tovarišice po spolu naj izvedo, s kakšnimi težavami se mora bojevati ženska, če potuje z malo denarja po tujih deželah in če hoče živeti samo za umetnost. Zgodaj zjutraj sem se odpra\ila v uredništvo »Star BuUe- tina« - na nek način sem bila najdenček tega časopisa in torej dolžna poskrbeti za to, da dobi zanimive novice - in povedala, kaj se mi je pripetilo. V večerni izdaji je potem izšel na prvi strani dolg razgovor z mano, ki so v njem tatu predlagali, naj da vsaj potni list v ovoj in mi ga pošlje. Nekaj dragocenih pisem, črni ahat, ves mod denar, vse listine, vse to je šlo za vedno po zlu. Ko bi bila vedela, da možakar ne zna ali noče brati, in da bodo moji znanci, ki so na žalost znali in hoteli brati, ravnali tako, kot so, bi svoje dogodivščine ne bi zaupala »Star BuUetinu«. Solze, ki sem jih potočila zaradi izgube, niso bile nič v primerjavi s solzami, ki sem jih potočila, in jezo, ki me je kuhala ves naslednji teden. Telefon, ki ga imajo v Ameriki v vsaki hiši, je ves dan zvonil. Komaj sem zaklicala vanj običajni »halo«, že se je po žici vrnilo: »Am- pak ne razumem! Kako ste mogli imeti pri sebi ves svoj denar. Vsak pameten človek...!« in tako naprej, dokler nisem ustavila plaza besed in odložila slušalko. Ko je deja- nje še storjeno, so vsi ljudje zelo pametni. Gospa M., ki je bila vedno zelo dobra z mano, me je precej povabila k sebi. Na vrat na nos sem stekla k njej. Ko sem šla po stopnicah navzgor, sem bila najbrž videti manjša in bolj krhka kot običajno, kajti sklenila je roke in rekla: »Ne, tako ne gre več naprej! Morate si dobiti ljubimca, ki vas bo varoval!« »Če imam izbirati med dvema zlema, si izberem, če je le mogoče, manjšega!« sem ji odvrnila. Zvečer je spet pozvonil telefon in gospa M. se mi je opravičila. »Se sanja se vam ne, kako šibki in majhni ste videti!« je skesano zaklicala v slušalko... ._____. .. _ ...,________^ 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 45-13. november OBISKALI SMO ŠPORTNI CENTER ŽALEC IGRIŠČA ZA ČLOVEKOVO DOBRO VOUO IN TELESNO POČUTJE Vabljeni vsi, ki bi se radi rekreirali Med letošnjim Mladin- skim evropskim prven- stvom v košarki, ki je bi- lo v Celju, je večja skupi- na športnih novinarjev, ki je poročala s tega pr- venstva, obiskala tudi ŠPORTNI CENTER ŽA- LEC ter se z njim pobliže seznanila. Ocena vseh je bila več kot navdušujo- ča, saj so si bili enotni v tem, da takšnega šport- nega centra sicer v Jugo- slaviji ni. Zlasti jih je navdušila pestrost objek- tov, zmožnost in vzdrže- vanost celotnega šport- no-rekreacijskega objek- ta ter ne nazadnje to, da okoli stadionov ni ograj in zaklenjenih vrat, kajti vsi objekti so vedno in povsod brezplačno na razpolago krajanom kra- jevne skupnosti Žalec in seveda občanom celotne občine Žalec. O svojih vtisih so tudi pisali po različnih časni- kih v Jugoslaviji. Ob tem so dodajali posrečeno kombinacijo najrazličnej- ših športnih objektov in bližnjega hotela, kar zago- tavlja nemotene razno- vTstne priprave naših športnikov. Nekateri (no- gometaši, košarkarji) so to že izkoristili in bili z vsem zelo zadovoljni. Zamislite si: stanujete v hotelu in samo sto metrov vstran lahko trenirate v čudoviti telovadnici ali tečete po obnovljenem stadionu, igrate nogomet, tenis, ko- šarko, rokomet... Slednje celo ponoči, saj so igrišča za male športe in tenis raz- svetljena. Ko bo ob hotelu zgrajen še bazen (vsi načr- ti so pripravljeni, žal pa trenutna situacija ne zago- tavlja gradnje, s katero naj bi začeli čez kakšno leto!) s spremljajočimi objekti, potem bo to center, ki bo dejansko lahko ponudil vse. In mirno lahko zapi- šemo: marsikomu ne bo potrebno hoditi na drage priprave v moderne tuje športne centre, če imajo ustrezno zamenjavo doma! Vse to so videli in ugo- tavljali športni novinarji Jugoslavije, torej tisti, ki veliko potujejo tudi po svetu in ki se na te stvari dobro spoznajo. Verjeti jim je! KAJ JE V ŠPORTNEM CENTRU? V športnem centru je nogometno igrišče z ob- novljeno atletsko stezo in ostalimi potrebnimi atlet- skimi napravami, igrišča za košarko, rokomet in mali nogomet (možnost razsvetljave), steza za ko- talkanje, dve asfaltni in dve peščeni tenis igrišči. Imajo tudi šest klubskih prostorov, kjer ima vsaka sekcija Partizana poleg garderob in sanitarij tudi svoj klubski prostor za klubsko in družabno živ- ljenje. V sklopu nove šole je hala 1800 kvadratnih me- trov, v njej pa so igrišča za rokomet ali tri košarkar- ska igrišča ali kar osem igrišč za odbojko. Ob gle- danju recimo košarke je možno sprejeti tudi 2O00 gledalcev! Celoten kompleks zaje- ma 40 tisoč m^ zelenih po- vršin in športnih naprav ter 23O0 m^ pokritih povr-' šin. V letošnjem letu so do- končno uredili dve novi tenis igrišči, do konca leta pa bodo opravili še dela na dovoznih poteh ter as- faltirali centralni prostor za parkiranje, kjer bo možno ob ugodni zimi urediti tudi naravno drsa- lišče. Kaj predvidevajo v pri- hodnjem letu? Na zadnji seji je Izvršni odbor TVD Partizan Ža- lec sprejel sklep, da bo po- leg najnujnejših vzdrže- valnih del uredil še tribu- no ob rokometnem igri- šču in večji igralni prostor oz. poligon za najmlajše občane krajevne skupno- sti Žalec in celotne obči- ne. V akcijo se bodo vklju- čili tudi člani Hortikultur- nega društva, ki bodo pro- stor med obvozno cesto in objekti stadiona zasadili z drevjem in grmičevjem, uredili poti in ostalo kar sodi k parku. Celoten kompleks bo tako dobil resnično lep zunanji vi- dez, najpomembnejše pa je, da bo na voljo vsem občanom in krajanom, de- lovnemu človeku. OBJEKTI ZA OBČANE Predsednik TVD Parti- zan Žalec, društva za športno rekreacijo in te- lesno vzgojo, JOŽE CE- ROVŠEK: »Želimo, da občani ta objekt sprejme- jo za svojega. To so že do- kazali z deli v zadnjem času, ko je stadion postal resnično nekaj drugega, kot je bil prej. Zasluga za to gre tudi profesionalne- mu upravniku Jožetu Pa- j vliču, ki vzorno skrbi za zunanji izgled objektov. Ljudje naj ta stadion j stalno uporabljajo v nji- \ hovo splošno zado- \ voljstvo in dobro telesno pripravljenost. Seveda; pa želimo, da pri tem, ko ga uporabljajo, naj tudi tako pazijo, kot to veči- noma delajo v zadnjem času.« ŠEST PARTIZANOVIH SEKCIJ KOŠARKA: člani so v prejšnji sezoni nastopali v republiški košarkarski li- gi II. skupina. Po spre- membi sistema v letošnji sezoni sodelujejo v občin- ski ligi. Imajo 25 tekmo- valcev, ki jih vodi IVAN REHAR! Tekmovanja se udeležujejo tudi kadeti- nje, ki jih vodi BOZENA PINTAR. Redno vadi 30 kadetinj in pionirk, ki re- dno trenirajo v telovadni- ci nove šole. NOGOMET: kadeti so- delujejo v Savinjsko-ko- roški republiški ligi, kjer so lani osvojili drugo me- sto. Trenirajo dvakrat te- densko. Vadi 25 kadetov. Enkrat tedensko vadijo tudi pionirji, okoli 20 jih je. Treninge vodi VITO SAMARDZIC. KARATE: ima 80 čla- nov, mladincev in pionir- jev, ki trenirajo trikrat te- densko. Lani so organizi- rali republiško prvenstvo za mladince, kjer je njihov član Jože Hudovernik osvojil prvo mesto. Tre- ninge vodita SILVO MA- RIC in JOŽE HUDOVER- NIK. Udeležujejo .se ra- zličnih republiških in viš- jih tekmovanj ter dosega- jo lepe uspehe. NAMIZNI TENIS: tre- nirajo trikrat tedensko, vadi pa deset tekmoval- cev, od tega osem pionir- jev. Nastopajo v slovenski B ligi vzhod. Pri tej sekciji se opaža štiriletno siste- matsko delo z najmlajši- mi. Vodi jih IVAN POD- PECAN! TENIS: ima registriranih 35 članov, poleg tega pa vadi še 15 pionirjev, 12 mladincev in 12 rekreativ- cev. V letošnjem letu so organizirali dva začetna teniška tečaja. Vodi jih SILVO IV^KNER. ODBOJKA: sodelujejo v občinski ligi. Redno va- di 12 članov, ki jih vodi MILAN 20LNIR. REKREACIJA: v zim- skem. času je organizirana vadba starejših članov in članic. VSI SO VABLJENI DA SE VADBE UDELE- ŽIJO, SODELUJEJO REKREIRAJO, KRE- PIJO! Možnosti so velike, sa- mo treba jih je izkoristiti! 45-13. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 19 '^TASTROFA V KRALJEVU m LIBEUN KOŠ Msi P'^^^' vodilnemu Borcu in Čačka ^ijub optimističnemu Hušju košarkarjev Libele nadvse ugodnem startu "rfj^L-lb pred odhodom v jljevo, so Celjani v III. lu doživeli težak poraz. Rpzultat - Sloga : Libela - .Uo (52:48). Najboljši in ibolj učinkoviti igralec Li- le kapetan Zoran Gole je Id drugim dejal: »Srečanje ^0 začeli sijajno. Zaigrali L pač tako kot znamo. Vse vrste so delovale bre- j^j,iio. Bili smo boljši od oma^inov tako v napadu gt obrambi, odlikovala pa 25 je tudi hitrost. Tudi žoga 5dobro letela skozi koš. Kaj smo si priigrali celo O košev prednosti 36:26. Bi- lo je tc nekih 6 minut pred koncem prvega polčasa. Po- tem je nastopil preobrat. Do- mačini so nas ujeli na 44:44 in celo z minimalno pre- dnostjo odločiU prvi polčas sebi v prid. Za nas je bil uso- den začetek drugega polča- sa, ko so si domačini priigra- li veliko prednost. ZaigraU smo kot začetniki. Nič nam ni uspevalo ne v obrambi ne v napadu. Slabi smo bili tudi v skokih in metih na koš. Domačinom je uspevalo vse. Domačini so si priigrali velik naskok, ki ga nismo znali zmanjšati.« Najuspešnejši pri Libeli so bih: Gole 29, Medved 16, Hauptman 14, Muha 10. Sa- bolčki 8 in Pribanovič 6 ko- šev. Po 3. kolu je Libela na 4. mestu, v Nedeljo bo nastopi- la doma proti Borcu iz Cač- ka, ki je vodilna ekipa v tej ligi in doslej še edina brez poraza. Gostje so bivši člani ZKL, ki imajo za seboj boga- te izkušnje, pa čeprav so v prestopnem roku izgubiU kar 4 igralce iz prve petorke. Boj bo izredno težak. Prog- noza je tokrat nehvaležna. Igralcev Libele se ni prijelo malodušje. V gosteh bo tež- ko zmagovati, doma pa bi naj bile točke vsakomur, ki pride na gostovanje težko dosegljive. ______K. JUG. CELJANIIN ALENKA Celjski strelci so znova do- segh velik uspeh. V Beogra- du so nastopili na V. Memo- rialu Dušana Mijatoviča. Tekmovanja se je udeležilo 63 ekip iz Jugoslavije ter dve ekipi iz Zahodne Nemčije. Konkurenca je bila izredna, saj so nastopili domala vsi najboljši jugoslovanski strel- ci. Streljalo se je z zračno pu- ško serijske izdelave od 400 možnih krogov. Čeprav je še- le začetek sezone za zračno puško so Celjani streljali od- lično in uspeli premagati vse tekmece. Drugouvrščeno ekipo Beograda so prehiteli za 7. krogov, sledijo pa Subo- tica, Zagreb in drugi. Barve Celja so zastopali: Alenka Jager 369 krogov, kar je nov celjski rekord in nov sloven- ski rekord za mladinke. To- ne Jager 368, Jože Jeram 364 in Branko Malec 358 krogov. Celjani so v ekipnem dosež- ku le za tri kroge zaostali za svojim državnim rekordom. Med posamezniki, ki jih je nastopilo 270, se je Alenka uvrstila na odlično 3. mesto, njen oče Tone pa na 4. me- sto. Alenka je dobila poseb- na priznanja mesta Beogra- da kot najboljša predstavni- ca pri ženskah, med drugim je premagala obe državni re- prezentantki, bila pa je naj- boljša tudi med mladinkami in mladinci. Celjani so za do- sežen uspeh prejeli lep pokal in kup ostalih priznanj. Do- segli so resnično izjemen uspeh in si zaslužijo vse če- stitke. Na sliki odlična celjska strelka Alenka Jager. T. J. zmagala pešec in goršek Celjski SK je pod pokrovi- teljstvom delovne organizaci- je Toper organiziral drugo odprto prvenstvo Celja, kjer je sodelovalo kar 30 šahistov iz Celja, 2alca, Trbovelj, Šempetra, Velenja, Laškega, Šentjurja in ostalih mest celj- skega območja. Igrali so devet kol po švi- carskem sistemu. Nastopilo je šest mojsterskih kandida- tov, devet prvokategomikov in osem drugokategornikov. JVseskozi vodeči Franc Pešec I je ob dveh remijih šele v de- Ivetem kolu izgubil proti Ce- |glerju iz Celja ter si je moral 'zaradi tega deliti prvo mesto zGorškom iz Velenja. Toda izračun po »Buholcu« mu je le prinesel prvo mesto. Prese- netila sta Janez Pešec, ki je bil šesti in Zvone Dežnak, igralec rekreativec, ki je s pe- timi točkami osvojil izvrstno enajsto mesto. Končni vrstni red: Pešec (Celje) 7, Goršek (Ve lenje) 7, Mikac in Cegler (oba Celje) 6,5, Crepan (Žalec) 6, J. Pešec (Celje) 6, Prislan, Stucl in Bervar (vsi Celje) ter Go- bec (Trbovlje) 5,5 točke, Dež- nak (Toper) 5, Cverlin, Deč- Ito, Gazvoda, Petemel, F*re- ^ in Pajk po 4,5 točke. Predsednik SK Celje in di- fektor Topra, pokrovitelja '*"Tiirja, Zvone Dežnak: »Naš '^j je, da bi celjsko odprto prvenstvo postalo tradicio- nalno, v prihodnjem letu pri- '^ujemo še večjo udeležbo močnejšo konkurenco. V "^slih imamo tudi, da bi čez JJ^kaj let ta turnir postal me- '^arodni.« J. KUZMA MOSTARSKIH DEVET »GREHOV« ČUDNA PREDSTAVA AERA Šoštanj jesenski prvak, Minerva tretja Rokometaši Aera Celje so doživeli drugi poraz v II. zvezni ligi. V tekmi za naslov jesenskega dela prvenstva so v Mostarju izgubili proti Me- haniki iz Metkovičev z rezul- tatom 15:24 (7:10). Slobodan Miško vič: »Takoj moram povedati, da je moštvo igralo dokaj do- bro in da bi morali zmagati. Toda v tej tekmi je prišlo do izraza pravilo, da če ne daš gol, ga dobiš. V prvem polča- su smo namreč zastreljali šti- ri sedmerke in tri čiste akcije s črte. Pozneje pa smo bili slabi pri streljanju kazenskih strelov, kajti kar devetkrat smo skupaj zgrešili prilož- nost za zadetek s 7. m. To pa pove tudi vse, zakaj smo ta- ko visoko izgubili.« Celjani so tako od 11 ka- zenskih strelov realizirali le dva. Neuspešne strelske vaje s sedmih metrov pa so imeli Anderluh štirikrat. Kalin, Medved, Razgor, Božič in Mahnič. Mnogo bolje bi bilo, da bi treninge pri streljanju sedmerk imeli doma in ne na tekmi proti Meharuki, kjer so izgubili idealno prilož- nost, da bi povedli in si s tem zagotovili mimo nadaljeva- nje v prvenstvu. Sedaj so drugi in imajo točko manj od Mehanike. V soboto igrajo zadnje kolo jesenskega pr- venstva proti Slavoniji DI v Celju. Več rokometnega uspeha so poželi igralci trenerja Bo- jana Levstika iz Šoštanja. Ti so osvojili naslov jesenskega prvaka in so z zmago nad Ve- liko Nedeljo zbrali 17. točk. V gosteh so zmagali 29:22. Minerva iz Griž je izgubila proti Jelovici 23:26 in bo pre- zimila na tretjem mestu s 15 točkami. Tretja naša ekipa Aero Celje je pokazala dobro igro v gosteh proti Partizanu TUS v Slovenjgradcu in iz- gubila 28:30. Tako so ostali na lestvici enajsti s 6. točka- mi. Drugi del tekmovanja se bo pričel 29. marca prihod- nje leto. In v tem delu bodo morali posebno mladi igralci Aera pokazati več, da pobeg- nejo z dna lestvice. V republiški rokometni li- gi je Šmartno zaigralo zadnjo tekmo v Ajdovščini proti Mlinotestu in izgubilo 19:22. Srečanje je bilo dokaj kvali- tetno. Kljub porazu so igral- ke Smartnega ostale pete in imajo 14 točk. J. KUZMA POPRAVNI IZPIT S CRVENO ZVEZDO! Tudi tretjo tekmo kroga državnega prvenstva so ho- kejisti Celja izgubili proti Olimpiji 1:11. Tako so Celjani odigrali deset srečanj od osemindvaj- setih, ki še bodo na sporedu v letošnjem prvenstvu. Tre- nutno so z devetimi točkami peti. Pred njimi so Jesenice 19, Ohmpija 16, Partizan 11, Crvena Zvezda 10. Za njimi pa Medveščak 8, Tivoli 7 in Vojvodina brez točk. Toda trenutna pozicija Celjanov je le navidezna. V preostalih štirih kolih tega kroga bodo igrali več lažjih srečanj. V so- boto pride v Celje Crvena zvezda, potem sledi gostova- nje pri Vojvodini in Medve- ščaku ter igra doma proti Ti- voliju. Iz teh srečanj lahko Celjani osvojijo vsaj sedem do osem točk, in bodo po- novno krepko tretji. S tekmovanjem pa so pri- čeU tudi pionirji in mladinci Celja. Pionirji so premagali Tivoli 7:3, mladinci pa Olim- pijo 26:1. V prihodnjem kolu obe ekipi gostujeta na Jese- nicah. Pionirji bodo igrali proti Jesenicam, mladinci pa proti Kranjski gori. J. KUZMA NA KRATKO OBČNI ZBOR CEUSKIH KOLESARJEV Ustanovni občni zbor celj- skega kolesarskega kluba bo jutri, v petek, 14. novembra ob 17. uri. Zbor pa ne bo v prostorih gostinskega obrata na Hudinji, kot je bilo prej določeno, pač pa v RESTA- VRACIJI PRI MOSTU ali v stavbi, kjer je Razvojni cen- ter. INVALIDI ŽALCA ZMAGALI V SEVNICI Tudi ob letošnjem občinskem prazniku v Sevnici so želski športniki invalidi dosegli lep uspeh. Tekmovali so v šahu in streljanju. V šahu so zmagali (Marjan Crepan, Srečo Habe, An- ton Leskovšek in Jože Grobel- nik), v streljenju z zračno puško pa so bili drugi za Velenjem. ZA DAN REPUBLIKE Društvo invalidov Žalec bo tudi za letošnji Dan republike pripravilo več športnih tekmo- vanj v šahu, streljanju in keg- ljanju. Tekmovanje bo v soboto, 22. novembra v hotelu Prebold. ČREPAN PRED GROBELNIKOM SD Žalec je pripravilo mesečni brzopotezni turnir, kjer je med štirinajstimi šahisti zmagal CRE- PAN pred GROBELNIKOM, KUNSTOM itd. JOŽE GROBELNIK ZMAGA KOŠARKARJEV KOVINARJA Košarkarji KOVINARJA iz Štor so uspešno startali v 11. SKL vzhod. V telovadnici OS Šentjur so premagali ekipo Bre- žic tesno, vendar zasluženo 78:76 (40:33). Strelci za Kovinar- ja: Erjavec 21, Džuričič 15, Plan- ko 15, B. Mackovšek 13, M. Mač- ko všek 8, Šlatau 4 in Kitanovski 2. V II. kolu bodo gostovali v Dravogradu. BOJAN MACKOVŠEK ULOVKA 80 Športno društvo Partizan Vr- hnika je pripravilo prvi gozdni tek na 7 oz. 15 km dolgi progi. Sodelovalo je več kot 200 udele- žencev. Pri mladincih do 18 let na 15 km je bil SILVO VlZlN- TIN (Partizan Radeče) tretji, do 30 let pa RAFKO DRASCEK peti in VINKO PODLOGAR enain- dvajseti ter v kategoriji od 30 do 40 let TONE KOSiR (vsi Partizan Radeče) petnajsti. TK OBA PORAŽENA v II. zvezni odbojkarski ligi so igralci Šempetra doma izgubili z vodečo ekipo Mežico 0:3 (6:15, 15:17,14:16). Za Šempeter so na- stopili: Jelen, Račnik, Mlakar, Prislan, Lazar, Božič, Slogar, Zupane, Rojs, Cilinšek in Žič- kar. Selekcija Savinjske, ki nasto- pa v republiški ligi, pa je gosto- vala in z ekipo J. Malgaj izgubi- la 3:0 (15:14, 15:12, 15:7). T. Tav- čar PRVI USPEH GOLOVCA V 3 kolu republiške ženske od- bojkarske lige so mlade igralke Golovca, katere letos vodi Hinko Jager, osvojile prvi dve točki. V soboto so premagale v lepi igri ekipo Partizana Tabor iz Ljublja- ne z 3:1 (15:13, 15:10, 15:1). Igra je bila vseskozi kakovost- na in zlasti v prvem setu so se morale celjske igralke potruditi, da so strle odpor gostij. V prihod- njem kolu Golovec gostuje v Do- briju na Koroškem proti vrsti Franja Malgaja. PRILOŽNOST ZA DVOJICE Po krajšem odmoru se bodo v soboto in nedeljo ponovno po- merili najboljši jugoslovanski kegljači za naslove državnih pr- vakov v igri dvojic. V Skopju bosta nastopila tudi celjska tek- movalca Danilo Sivka in Slav- ko Tomažič, ki sta bila na repu- bliškem prvenstvu osma. Zal druga dvojica Rajšter in Kri- žovnik iz Šoštanja ni uspela v kvalifikacijah. Bila sta le enaj- sta, na državno prvenstvo pa gre samo devet ekip iz Sloveni- je. Celjska dvojica je podrla 3447 kegljev, Šoštanj pa 3424. Več uspeha lahko pričakuje- mo od štirih celjskih ženskih dvojic. Zlasti od dvojice Magda Urh - Janja Marine in dvojice Eva Ludnik - Lojzka Bajde. Si- cer pa bodo tudi preostale dvo- jice, ki bodo sestavljene od tek- movalk Lesjak, Pobrežnik, Pe- čovnik, Nežman ali katere dru- ge lahko posegle po visoki uvr- stitvL mO V KONJENIŠKEM '^LUBU CELJE J liredništvu se je oglasil ZMAGO HERMAN, ki že vrsto to3'^vse uspešno deluje v Konjeniškem klubu Celje: »Le- pgj^ sezona je končana, bila pa je izredno zanimiva in Uredili smo delovne pogoje, odpravih dosedanje ^Usluge, poživili tekmovalno dejavnost. Skratka, zaja- ^P^^ V nove, boljše vode! Ustanovih smo podsekcijo v 8^ "^'^> ki že dobro deluje in kjer imajo pet lipicancev in Polnokrvnih konj za šolo in rekreacijo. Sami smo j^^avili dva tekmovalna konja za doseganje boljših rezulta- ti ■ tiijjV^^amo trenutno štirinajst konj, od tega šest tekmoval- Moiff^^^^o 237 članov, od tega dvanajst tekmovalcev in šest ^^tivnih. tJ ?oboto, 15. novembra, bomo začeli z novim šolskim $*Jem jahanja, sprejeli pa bomo med 25 in 30 tečajnikov. L *^ek bo ob 16. uri, kjer se bomo pogovorili o kasnej- IjjjJ' oelu. Za nas je sreča, da imamo pokrito dvorano in je 8M^/adba možna tudi v zimskem času. Kdor želi z nami ^^'ovati naj pride!« T. VRABL NADALJEVALCI BOGATE TRADICIJE To je sedanja ekipa NK Kladivar, ki nadaljuje bogato tradicijo igranja nogometa v Celju. To pa se je začelo pred več kot šestdesetimi leti, osrednja proslava pa bo v nedeljo, ko slavljenci pripravljajo srečanje s presenečenjem letošnje I. zvezne lige ljubljansko Olimpijo. Tekma bo ob 14. uri na Glaziji, ki se bo tudi s to tekmo »poslovila« od svoje aktivnosti, saj je že bolj podobna gradbišču, kot pa lepo urejenemu igrišču. Znan športni delavec in eden prvih začetnikov nogometa v Celju Mirko Presinger ter društveni delavec Branko Stamejčič sta si pred nedeljo zaželela lepo vreme in da bi tribune nekoč tako priljubljene Glazije bile spet polne nekdanjih zvestih privržencev nogometne igre. Upamo, da bo v nedeljo Glazija praznična tako po obisku kot po nogometni predstavi ob 60 letnici igranja nogometa v Celju. Igralci na sliki, člani NK Kladivar, pa se bodo prav gotovo potrudili, da se bodo izvrstnemu nasprotniku dobro upirali, zlasti pa se izkazali v nadaljevanju igranja v republiški ligi. Ob jubileju veljajo tudi naše čestitke vsem članom NK Kladivar! TONE VRABL, foto: TONE TAVCAR 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 45-13. november POSKOČNE VI2E BREZ NOT V Dobju pri Planini imajo v tamkajšnjem Kulturno- umetniškem društvu »Fra- njo Vrunč« tudi zelo delovno glasbeno sekcijo z narodno- zabavnim ansamblom, ki ga vodi in igra »frajtonarico« ter kaj zapoje FRANC SA- LOBIR: »Začeli smo pred petimi leti, v zdajšnji zasedbi pa igramo dve leti. Nastopa- mo po veselicah in kulturnih prireditvah v domačem in okoliških krajih, v zad.njih letih pa se vse bolj pojavlja- mo tudi na revijah narodno- zabavnih ansamblov. Letos smo bili na revijah v Vojni- ku, Lembergu (od tam je tu- di posnetek - op. p.) pri Do- brni in na Graški gori, kjer smo dobili drugo nagrado za tekst, ki ga je napisal moj brat, jaz pa uglasbil. Smo pa že stalni gostje libojske revi- je, ki je po mojem mnenju daleč najbolje organizirana in kvalitetna prireditev te vrste. Seveda se bomo tudi letos pojavili v Libojah na 8. reviji, ki bo v nedeljo, 23. no- vembra. To je pravi praznik domače glasbe! Na sliki so od leve proti desni: TINE KUMPERGER igra troben- to, STANKO KUMPERGER igra klarinet, MILENA KUMPERGER poje, MILE- NA GUBENSEK je tudi pev- ka, ANTI GUBENSEK igra bas kitaro in pomaga peti, sam igram harmoniko, IVAN GRACNER pa ritem kitaro in tudi poje. Zakaj ne nastopamo na festivalih v Ptuju in Števerjanu? Smo samouki in ne poznamo not. Naše melodije kar tako sku- paj ,padejo' pa je vseeno pri- jetno.« Kdor je slišal ta an- sambel, ki igra poskočnice brez not, da zaskeli pod pod- plati v želji po plesu, si jih želi poslušati še večkrat! TONE VRABL ilLilN ZDRAVJg ZGODOVINA SLADKORNE BOLEZNI 3 PIŠE: dr. NUŠA ČEDE-PERC SPECIALIST INTERNIST Boljši pristop k zdravljenju sladkorne bolezni pa najsi bo to zdravljenje s tabletami ali inzulinom, je ustvaril boljšo napoved bolezni. Življenjska doba dia- betikov se je dandanes močno podaljšala. Pri bolnikih se pojavljajo tipične diabetične spre- membe na ožilju in sicer na najdrobnejših žilicah, kar ima za posledico prekrvavitvene motnje. Opažamo, da so mnogo pogostejše pri tistih bolnikih, ki imajo slabo urejeno sladkorno bolezen. Kdaj se pojavljajo? Tu m pravila, pri nekaterih zelo zgodaj, že po nekaj letih, običajno po 10 letih, pri nekaterih nikoli ali pa celo pred nastopom same sladkorne bolezni. Te komplika- cije prizadenejo predvsem ožilje na očeh, katere bolnik v začetku niti ne zazna, se pa lahko tako zakomplici- rajo, da bolnik oslepi. Tudi »siva mrena« je pogosta pri diabetikih. Drugi organ, ki je prizadet, so ledvice. Tu vidimo spremembe tako na ožilju ledvic ali pa kronično vnetje ledvačnih čašic. Znana komplikacija je prav gotovo diabetična gangrena nog, ki se razvije po daljšem traja- nju bolezni in ob slabi urejenosti. Slednjič velja omeniti tudi spremembe na živčevju, predvsem perifernih živcih rok in nog. Pacienti to občutijo kot mravljinčenje, otrplost, zbadanje, pekoče bolečine in to še posebej ponoči. Verjetno se bo mar- sikdo vprašal, kakšen je najboljši način zdravljenja. Resda poskušamo z zdravljenjem na različne načine, vemo pa, da se komplikacije včasih ustavijo začasno, se pa le redko odpravijo. Znan ameriški diabetolog, ki se ukvarja predvsem z diabetičnimi komplikacijami, vedno poudarja veliko vrednost dobro urejene slad- korne bolezni pri preprečevanju komplikacij. Dobro vemo, da bolnik tu lahko napravi zase zelo veliko. V vseh dispanzerjih za diabetike - tudi v našem v Celju - vedno znova naglašamo veliko vrednost diete. Bolnik ob prvem obisku v dispanzerju dobi natančna navodila za dieto, obenem pa vsakemu pose- bej prilagodimo potrebno količino kalorij. Poleg diet- nih in ostalih navodil dobi bolnik tabelo za menjavo živil, kjer so živila razdeljena na posamezne skupine: mleko, zelenjava, sadje, škrobna živila, meso in ma- ščoba. Vsekakor je dietna prehrana dražja od navadne hrane, je pa zaradi biološke sestave izredno zdrava. Žal včasih opažamo, da bolniki postavljajo dieto na zadnje mesto zdravljenja, čeprav je temu ravno obratno. Sladkorna bolezen je kronično obolenje, dokaj spe- cifično, zato zahteva še posebej sodelovanje bolnika, upoštevanje navodil in dosledno izvajanje. Pri osve- ščenosti bolnikov do te bolezni pa lahko zelo veliko pripomore aktivno društvo diabetikov, če večkrat or- ganizira razna predavanja. prometne nesreče;. PADEL IZ AVTOMOBILA Iz Šoštanja proti Velenju je vozil z osebnim avtomobi- lom SREČKO GRACNER, 26, iz Velenja. Zaradi nepri- merne hitrosti pa ga je v Pre- logah začelo zanašati. Z le- vim sprednjim delom je boč- no trčil v avtomoV.)il, s kate- rim je nasproti pripeljal \TNKO PUNGARTNIK, 21, iz Raven. Pri trčenju je so- potnik v Gračnerevem avto- mobilu padel na vozišče in se težje poškodoval, škode na vozilih pa je za okoli 40.000 dinarjev. PO SREDINI CESTIŠČA Skozi trg Vransko je vozil po sredini cestišča voznik osebnega avtomobila JOŽE GORIC, 26, iz Vranskega. Pri trgovini Savinjskega maga- zina je prišel nasproti MIR- KO ARH, 23, prav tako doma iz Vranskega, ki je tudi prite- kel po sredini vozišča in tako ga je voznik Goric zbil. Naj- prej je padel na pokrov mo- torja, nato pa na vozišče, pri čemer si je zlomil levo nogo. HOJA PO PROGI Približno 200 metrov pred železniško postajo v Sodni vasi je potniški vlak, ki vozi na relaciji Kumrovec-Celje zbil 16-letnega D. J. iz Brez- ne gore. Bilo je zgodaj zju- traj, deček pa je hodil po progi. v skladu z določbami Samoupravnega sporazuma o združevanju, upravljanju uporabi sredstev za Izgradnjo stanovanj za delavce širšega družbenega inter«, Sprememb In dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju, upravljanju uporabi sredstev za izgradnjo stanovanj za delavce širšega družbenega intere, Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj delavcem za učinkovitJ uveljavljanje del in nalog širšega družbenega interesa v občini Celje, sprejetega, skupščini Santoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje dne 15. 10. 1980 ten podlagi sklepa odbora za dodelitev stanovanj delavcem za učinkovitejše uveljavlji;. del in nalog širšega družbenega interesa v občini Celje z dne 29. 10. 1980, Saro upravna stanovanjska skupnost občine Celje razpisuje NATEČAJ za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za reševanj stanovanjskih potreb delavcev za učinkovitejše uvelja\ Ijanje del in nalog širšega družbenega interesa v občir Celje, za leto 1980 RAZPISNI POGOJI 1. Delavec širšega družbenega interesa ima pravico pridobiti stanovanje iz namensk( združenih sredstev za rešitev stanovanjskega vprašanja ob naslednjih pogojih: a) da je prosilec delavec širšega družbenega interesa b) da prosilec nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja c) da prosilec ni lastnik ustreznega praznega stanovanja v občini. Za delavce širšega družbenega interesa je šteti delavce, ki prihajajo na posebne odgovorna, strokovna in družbenopolitična mesta v občini Celje in katerih delo neposre dno prispeva k uresničevanju dogovorjenih družbenoekonomskih ciljev razvoja v občini pa jim organizacije združenega dela ali skupnosti, kamor prihajajo, z lastnimi sredstvi ne morejo zagotoviti stanovanja. v skladu z družbenoekonomskimi cilji razvoja občine Celje za obdobje 1981-1985, se bodo reševale prioritetno: 1. dejavnosti, panoge, OZD, ki imajo razvojno usmeritev zastavljeno v skladu s kriteriji prestruktuiranja gospodarstva: - kovinsko-predelovalna industrija, - elektronika, - bazna in predelovalna kemija, - metalurgija in livarstvo, - grafika in obdelava papirja, - komunala in energetika, - pridelovanje in predelava hrane, - izobraževanje, - zdravstvo, - specializirani strokovnjaki za delo v samoupravnih in znanstvenoraziskovalnih orga- nizacijah in skupnostih, ki same nimajo možnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj, - delavci, ki na širšem družbenem področju povezujejo razvojne aktivnosti v družbe- nopolitični skupnosti; 2. deficitarni poklici: - strojniki, - metalurgi, - kemiki, - energetiki, elektrotehniki in elektroniki, - grafiki, - ekonomisti - finančniki, - agronomi in živilski tehnologi ter - predavatelji z akademskimi naslovi ali habilitacijo; 3. ostali kriteriji, ki pomenijo prednost: - visoka strokovna izobrazba, - (praviloma) starost do 50 let, - že dokazana delovna uspešnost na podobnih ali sorodnih nalogah oz. ustrezna širina kandidatov strokovnosti za prevzem konkretnih nalog in - delovanje kandidata v smeri uveljavljanja samoupravljanja in socialistične morale. 2. Za nakup stanovanj, zgrajenih s sredstvi za reševanje stanovanjskih potreb delavcev za učinkovitejše uveljavljanje del in nalog širšega družbenega interesa, je v letu 1980 na razpolago 13,400.000 din. 3. Prošnje za dodelitev stanovanj za delavce širšega družbenega interesa vJoži organiza- cija združenega dela ali organ, ki je pcdpisnik samoupravnega sporazuma o združevanju upravljanju in uporabi sredstev za izgradnjo stanovanj za delavce širšega družbenega interesa, in združujejo po tem sporazumu določena sredstva. Prošnje se zbirajo P''' strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje. 4. Organizacija združenega dela ali organ, ki želi sodelovati na natečaju, mora prošnji priložiti: 1. izjavo oz. dokazilo, da nima lastnih sredstev za nakup stanovanj, ki jih potrebuje za rešitev stanovanjskega vprašanja delavca; 2. sklep samoupravnega organa z opisom del in nalog delavca, ki ga organizacija a'' organ nujno potrebuje; 3. izjavo o številu in strukturi potrebnih stanovanj; 4. vlogo delavca širšega družbenega interesa za dodelitev stanovanja skupaj z dokU' mentacijo (osebni podatki, število družinskih članov, potrdilo o dohodku prosilca članov gospodinjstva, opis dosedanjih stanovanjskih razmer); 5. izjavo v skladu s 3. členom pravilnika o tem, v kakšni višini je pripravljena s svojifi^' sredstvi sodelovati pri nakupu stanovanja. 5. Rok za sprejemanje prošenj za dodelitev stanovanj za delavce širšega družbenega interesa je 20 dni po objavi. Nepopolnih vlog odbor ne bo obravnaval. Organizacije združenega dela in organi, ki so že vložili vloge, jih morajo v razpisnef^ roku obnoviti. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU UTRINKI S POTI PO SKANDINAVIJI -^fti^ii NARVIKU Vožnjo od Tromseja proti Narviku smo zopet nadalje- vali z avtobusom. Pokrajina, ki je še vsa nad polarnim krogom je redko naseljena, cesta zelo lepo speljana, pro- met pa redek. Opozorilne ta- ble ob cesti s prečrtanimi fo- toaparati so nam dale misliti, da so tod v bližini vojaški objekti, ker teh se nikjer v svetu ne sm.e fotografirati. Norveška je članica At- lantskega pakta in njeno ozemlje predstavlja levo kri- lo obrambnega sistema proti silam Varšavskega pakta. Vi- deli smo manjše enote zele- no oblečenih norveških voja- kov, ki so prav lagodno kora- kali po cesti, po nebu pa so krožila hitra, najmodernejša lovska letala deltaste oblike amerikanske izdelave. Narvik je čedno mestece ob Ofotskem fjordu in je izredno važna luka za nakla- danje železove rude. Iz šved- skega rudnika v Kiruni pre- važajo železovo rudo v Luleo v Botniškem zalivu, ki pozi- mi zamrzne, zato so zgradili iz Kirune po izredno težkem terenu novo progo v norve- ški Narvik. Ofotski fjord je pod vplivom toplega zaliv- skega toka, zato voda v njem pozimi ne zamrzne. Narviška luka ima najmodernejše na- kladalne naprave za razsuti tovor, v kateri naložijo letno okoli 6 milijonov ton rude. Gondolska žičnica nas je potegnila na hrib nad me- stom, odkoder smo imeli lep razgled na pokrajino daleč naokoli, Ofotski fjord, ki ga obdajajo mestoma zelo strma pobočja in na mesto Narvik. Ustavili smo se tudi na vojaškem pokopališču, kjer so pokopani vojaki za- veznikov in Nemcev. Na če- dno urejenem, vendar skro- mnem pokopališču, smo vi- deli na nagrobnikih vklesa- na imena Angležev, Franco- zov in Poljakov, ki so se tu leta 1940. borili z Nemci in padli. V Ofotskem fjordu je angleška mornarica zasledila celo eskadro nemških rušil- cev in jih Sest potopila. Zgodovina Norveške v ča- su II. svetovne vojne je pre- cej podobna naši jugoslo- vanski. Nacistična vojska je iznenada napadla Norveško aprila 1940., nas pa leto dni pozneje. Sledila je okupaci- ja, tej pa osvobodilno giba- nje, ki pa je bilo pri nas znat- no močnejše, kot pri Norve- žanih. Pri njih se je pojavil Kvisling, narodni izdajalec, ki je sodeloval z okupatorji lastne države. Po njem so do- bile ime »kvislinške organi- zacije« vse vojne, politične in druge organizacije, ki so sodelovale z okupatorjem. Pri nas so to bili domobran- ci, bela garda, kulturbun- dovci, Ijotičevci, ustaši, čet- niki itd. Za utrjevanje tako- imenovanega »Atlantskega zidu« v severni Norveški so mobilizirali nacisti ogromno delovnih sužnjev, ki so jih dovažali iz vse okupirane Evrope in seveda tudi iz Ju- goslavije. Koncentracijska taborišča Korgen, Osen, Beisfjprd, Karasjok, Botn, Oerland, Potus in druga so posejana s trupli jugoslovan- skih internirancev. Bela grobnica Jugoslovanov, ki so jo po vojni postavile prija- teljske norveške roke, gleda proti jugu, k daljni domovi- ni. Pisatelj Dušan Azanjac je v spomin na strašne dogod- ke v koncentracijskih tabori- ščih severne Norveške napi- .sal knjigo »Bela grobnica«, ki jo je prevedel Ivan Minatti in je izšla leta 1961. v počasti- tev dvajsetletnice začetka vstaje narodov Jugoslavije pri založbi Borec v Ljubljani. Po ogledu Narvika smo se nastanili v Royal hotelu, kjer smo v njegovih spodnjih prostorih, kamor ni padala dnevna svetloba, ob svečah imeli svečano večerjo. Ura je kazala že proti polnoči, ko smo odšli v svoje hotelske sobe, .seveda ob dnevni svet- lobi in soncem na nebu. PIŠE: 10 ERNEST REČNIK 10.-18. XI. 1980 TEDEN DOMAČEGA FILMA-CEUE 12 DARUVARA NA ČEŠKO Na čehoslovaških visokih šolah študira preko 130.000 štu- i dentov. Približno 5000 mladim je Cehoslovaška za nekaj let | postala druga domovina. Ti mladi so namreč prišli iz tujih j dežel, da bi študirali na čeških visokih šolah eno od 194- strok, kolikor jih šole ponujajo. ' Nekaj deset mladih je prišlo tudi iz Jugoslavije. Med njimi ^ je tudi študentka etnografije in folklore Vesna Kolouhova iz i Daruvara. Takole je pripovedovala o svojem bivanju naj Češkem: »Leta 1973 je bil podpisan sporazum s čehoslova-| škim ministrstvom za šolstvo, kar omogoča med ostalim' tudi študij v tej državi. Prijavila sem se na natečaj in uspelo: mi je dobiti štipendijo za pet let. Ko bom končala študij; etnografije in folklore, se bom vrnila v domači Daruvar in se i tam zaposlila. V študentskem domu kjer prebivam v sobi skupaj s Cehi- \ njo, mi je všeč. Imam veliko prijateljev iz različnih koncev! sveta. Tudi Prago sem vzljubila, zlasti njene lepe parke in; gledališča. Najbolj sem navdušena nad študentskim gledali- ščem Disk, rada pa grem tudi v Narodno in v Smetanovo' gledališče. i Včasih pa me vendarle zgrabi domotožje, saj ni tako eno-; stavno oditi iz majhne vasi v veliko mesto v tuji državi.« Vodoravno: 1. zadeva, spor, škandal, 6. tropski veter,! vespi podoben motocikel, 12. beličnik, kdo kaže znam«! albinizma, 13. sedež vlade v Moskvi, tudi osrednji utrjen^ starih ruskih mest, 15. Noetova barka, 16. oče, 17. bri skrb, 19. kesanje, 20. soglasnik in samoglasnik, 21. vedet olika, tudi način kako se kaj dela, 23. Tone Tomšifi, Aškerčeva socialna pesem, 26. brezkužnost, 28. vodna H lina, 30. kraj na otoku Pašmanu, 31. kratica nekdanje gi^ vojaške protifašistične organizacije, 33. mesto v Franc blizu Nimesa, 35. strjena kri na rani, 37. pripadnik Ogrov,' kemijska oznaka za titan, 40. na koncih skupah zvezan' njen trak, ki ga uporabljajo za prenos moči, 42. soglasni* samoglasnik, 43. ime glasbenika Sossa, 45. žlahtni plind svetljava), 46. turško gostišče, 47. slovenski slikar, nai< Joža Horvat, 49. slovnični pojem, 51. ime več rek v J" Ameriki, 53. pregrinjalo za sejno mizo, 54. glavno Ttv kantona Aargau v Švici, 55. pristanišče v Čilu. Navpično: 1. obokano stebrišče ali hodnik, 2. botf nepreračunljive usode v starorimski mitologiji, 3. grškal zofska šola, 4. Romulov brat, 5. prizorišče v cirkusu, 6. n Lakota, 7. ime izraelskega politika Ebana, 8 slovenski kar, 9. poizvedovanje, zbiranje podatkov, 10. prepečeneft v grški mitologiji Tiestov sin, 14. sibirska reka, i se izlJ' Ledeno morje, 18. vrsta tropske palme, 21. mesto v sredfl delu doline reke Bosne, 22. grški bog sonca, lepote in" monije, 25. duhovščina, 27. zimska padavina, 29. norv^ slovničar (Ivar), 32. del konjske opreme, 34. glasbeni in^ ment s šestimi strunami, 36. egipčansko božanstvo, 38. ''^ sko ime, 39. močvirski, težko prehodni gozdovi v ZSS^' osnovna mera, 44. mitološki letalec, 46. mladostnik, ^_ hoče odtegniti potrošniški mentaliteti (simbol: roža)' hrvaški »Petrol«, 50. sij, 52. soglasnik in samoglasnik. REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVUENE V PREJŠ^^ ŠT. NOVEGA TENIKA Vodoravno: OBRAT, CREDA, GRUDA, KAOLiN.''! TORTA, MANA, ACA, CETA, NAL, JE, PASANT^j ALGE, TRIADA, JOLA, INKI, RORA, ATOM, TAFJ^^ IRAK, IR, SNEZAK, KL, RIZ, ALBA, ERA, JESE^^ DEFILE, EMILE, ARARA, NALET. KAJ BO S PIONIRSKIM LETOVIŠČEM V IZOLI? Do druge polovice decembra morajo isprazniti pio- nirsko letovišče v Izoli. Takšna je zahteva Skupnosti za ceste SR Slovenije, takšna je nujnost, saj bodo pričeli z gradnjo obalne ceste. Sredstev za novo letovišče pa ni. Že leta so lahko otroci celjske regije preživljali počit- nice na morju. Tudi tisti, ki jim starši ne bi mogli zagotoviti dragih letovanj in tisti, za katerih boljše zdravje je to potrebno. Kako bo prihodnje leto, ne vemo. Dva tabora sta bila v Izoli: konjiški in žalski. V prvem so letovali otroci iz občin Slovenske Konjice, Šmarje in Laško, v drugem iz Žalca, Mozirja, Šentjurja in Sevnice. Že nekaj časa so vedeli, da bo letovišče potrebno preseliti in pripravili so vso potrebno doku- mentacijo za novo. Preko 6 starih milijard bi stalo. V posameznih občinah so spoznali, da bi sredstva težko zagotovili. Odstopili so od sodelovanja. Ostale so le občine Žalec, Laško in Slovenske Konjice, a same ne zmorejo vseh stroškov. Ce bi bilo pet občin, bi šlo. Ker iz celjske regije ni zaenkrat nihče drug pripravljen sodelovati, se dogovarjajo z Brežicami in Domžalami, pa slabo kaže. Novo letovišče bi bilo zidano, še bližje morja, kot je bilo dosedanje. V njem bi lahko podaljšali čas letovanj in bi tako prišli na vrsto tudi predšolski otroci. Vsi si gotovo tega želimo. Otroci to potrebujejo in imeli so doslej. Težko, da bi jim lahko kmalu zagotovili letova- nja, kar smo že imeli. Ali je to prava stabilizacija? Je stabilizacija, če se nečemu odpovemo na račun naših otrok? MILENA B. POKLIC NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2aleC' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika'" Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamej^i"^' Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stop^' Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljublja''^' Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Ste^ žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina:-22-369, 23-105.