Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC"«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
, 4ist za politiko, gošpo^štvo In prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev,
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. lOO.i—
Naša pol.
Izgleda, kot bi se bil svet v zadnjem četrtletju hitreje zavrtel. Mussolinijev načrt delitve Evrope, Hitlerjev fašizem, ukinitev parlamentarnega življenja v naši državi — ni čuda, če se nas polašča neka vznemirjenost in je v nas j pričakovanje nečesa „nepričakovanega“. Prav je, da začenjamo danes tudi mi posvečati razvoju okoli nas večjo pozornost in pažnjo. Čutiti se moramo sredi tega razvoja in sredi teh vprašanj, ki so razgibila sedanja ljudstva, čutiti tembolj, ker smo po raznih načrtih in : diktaturah sami neposredno prizadeti. Naravnost kratkovidno in škodlivo bi bilo za nas, če bi hoteli ostajati še naprej gluhi in slepi za vse dogajanje v naši širši in bližji okolici.
Kaj se je spremenilo od včeraj na danes?
V naši okolici, v posameznih življenskih področjih te okolice? Kaj hočejo Stalin, Mussolini in Hitler s svojimi načrti, kai namerava Dollfuss s svojo diktaturo?
Velika napaka sodobnega ljudstva in njegovih voditeljev je predvsem ta, da se v gledanju razvoja okoli sebe porazgubijo v posameznih vprašanjih in v poedinih slučajih. Pri tem prezrejo ono veliko vsega razvoja, ki druži vse poedine slučaje in poedina vprašanja v eno samo veliko vprašanje.
Minula desetletja se je gradilo življenje narodov v državi in družbi na temelju svobode poedinca. Glavno pravilo dosedanje graditve državnega in družbinega življenja je bilo: poedinec imej popolno svobodo v svojem duševnem, političnem in gospodarskem življenju! Sam si išči svojega Boga, v tvojem gospodarstvu naj te ne ovira noben ozir na soseda, država naj ne posega v življenje svojih državljanov, marveč naj očuva njihovo osebno svobodo in svobodo njihovega razpolaganja z imetjem, država naj očuva svobodo in nedotakljivost njihovih pogodb.
Pa človek tega stoletja se jc oddaljil od, pravega Boga in njegovih zapovedi in ie zato sebičen in njegova velika svoboda mu je bila le v škodo. Svobodno je gospodaril sodobni človek tako, da je bilo v škodo njegovemu sosedu, v tej svoji svobodi se je združil s sebi enakimi in je napovedal razredni boj, državo je ponižal v deklo svojih sebičnih interesov in jo zasužnjil svoji sebični strasti. V tej tekmi iz-proščenih strasti in temnih želj je končno zmagal tisti, ki je bil v izvajanju svobode naj-brezobzirnejši in najzvitejši. Družabno življenje je bilo razbito, ljudstva so obubožala v korist nekaterim bogatašem, država je ostala le še sredstvo močnejšim in brczobzirnejšim. Zloraba svobode je dovedla do tega, da je danes v svetu toliko gorja, krivice in žalosti.
Danes pa začenja svet iskati novih potov [z velike stiske in pri tem svojem iskanju je zašel na nasprotno stran: Če je svoboda poedinca vzrok vsega sodobnega gorja, naj se mu to *' svobodo vzame in se ga podredi državi in družbi, če treba z nasiljem in surovostjo. To novo naziranje zastopa najradikalneje komunizem, ki odreka poedincu vsako pravico do samostojnega gospodarjenja, upravljanja, vzgajanja, sploh življenja. Država bodi edini svobodni gospodar, upravitelj, posestnik, država imej pravico jemati posamezniku celo svobodo do lastnega prepričanja in notranjega življenja. Za stopnjo nižje stoji Mussolinijev in Hitlerjev fašizem, ki si je osvojil državo za svoje več ali manj nejasne nacionalne cilje in jo postavlja na mesto dosedanje svobode poedinca. Komunizem rabi za izvedbo svojih načrtov teror in surovo silo, fašizem si je ustvaril svoje oborožene organizacije. Čim
se polastita države, odpravita oba vsako opozicijo, zatreta vsako politično manjšino, onemogočita vsako svobodno politično mišlenje. Oba gradita novo državo na sili in nasilju in z njima hočeta usiliti ljudstvu svojo vero in svoje prepričanje. To so Stalin, Mussolini in Hitler v svoji pravi luči!
In Dollfuss? Verujmo, da je mož krščanskih načel in da ne bo vodil države in njenega ljudstva v Hitlerjeve in Mussolinijeve nesrečne in usodne poizkuse! In da v svojem delu ne bo prezrl premoči pravice in notranje svobode nad surovo silo in zgolj zunanjo diktaturo.
Razburkano je danes morje svetovnega življenja in tudi z nami se poigravajo valovi
I fašizmov in komunizmov. Bodimo zato dobri j in zanesljivi krmarji svojega čolnička! Dosedanji nemški nacionalni šovinizeni nam ni mogel do živega, po petdesetletnem boju stoji naš narod žilav in zdrav kot v začetku. Ni nam razbil in razkrojil naših vrst razredni boj nemških strank, jedro slovenskega naroda na Koroškem je ostalo zdravo in nedotaknjeno. Res je, da so padali tisoči na naši desni v žrelo nemškega nacionalizma in da jih jc padlo na skrajni levici več sto v roke socializma in komunizma. A narod pa ie zmiraj stal, ker se je trdno oklepal Petrove skale. Še trdneje se je zato oklenimo danes, da bomo . dobro pripravljeni na bodoča leta in njihove 1 nevarnosti!
Politični prazniki v Rimu.
Mussolini je pripravil za praznike svetu novo presenečenje. Za Veliko noč so dospeli v Rim nemški podkancler Papen, ministrski predsednik Goering in voditelj katoliškega centruma prelat Kaas. Posetili so vladnega šefa in tudi sv. Očeta. Politična javnost v njihovem posetu ni videla ničesar razburljivega in je njegov namen tolmačila tako, da , so se hoteli zastopniki nemške fašistične vlade pokloniti italijanskemu vladnemu šefu in razložiti sv. Očetu stališče nar. socialistov do katoliške cerkve.
Nenadno pa se je odločil za potovanje v Rim istočasno tudi kancler dr. Dollfuss. Njegovo potovanje je vzbudilo v evropski javnosti izredno pozornost, četudi je ostal namen potovanja do danes še nrecej nejasen.
Uradno se je razglasilo, da je nameraval kancler prisostvovati velikonočnim rimskim svečanostim. Ko pa se je razglasilo, da je bil v posebni avdijenci sprejet od sv. Očeta in od šefa italijanske vlade, je zadobil njegov poset političen značaj. Posebno še zaradi tega, ker se je vršil | istočasno, ko so bivali v Rimu tudi rajhovski politiki.
Nedvomno je gospodarski in finančni položaj naše države na-
dalje nevzdržen. Očituje ga najbolje | obupni položaj zveznih železnic in pomanjkanje d e n a r j a za izplačevanja uradniških plač v državi in deželah. S j kanclerjem vred je večina vodilnih avstrijskih politikov mnenja, da bi priključitev Avstrije k sedanji Nemčiji ne samo ne pomenila nikake rešitve ogroženega položaja, marveč celo njegovo poostritev. Krščanski sociale! in soc. demokrati vztrajajo na brezpogojni samostojnosti države in zahtevajo od drugih držav gospodarsko pomoč v obliki posojila. Heim-I wehrovci se izjavljajo za priključitev ali za donavsko federacijo (pod italijanskim pokro-j viteljstvom), dočim priznavajo avstrijski narodni socialisti Hitlerja ne samo kot voditelja svoje organizacije, ampak tudi kot edinega in pravega kanclerja avstrijske republike.
Kanclerjevo potovanje v Rim je gotovo v zvezi z ogroženim položajem v naši državi. V pogovoru z dopisnikom nekega francoskega lista je kancler odgovoril na vprašanje, kako si zamišlja bodočnost naše države, kratko: Vederemo! (Bomo videli!). S tem odgovorom se je morala zadovoljiti o praznikih tudi vsa avstrijska javnost.
Vsekakor pa smo lahko radovedni, kako velikonočno darilo je kancler dr. Dollfuss pri-1 nesel naši državi iz Rima.
iissmati
lamssn
um^aaimBBBss
1. maj ni več socialistični praznik! Vlada namerava proglasiti prvi maj za praznik dela, ki naj ga praznujejo delavci vseh strank brez izjeme. Na Dunaju se bodo vršile vojaške parade, svečanosti bodo pred parlamentom. Dunajska občina bo prisiljena, da za ta dan ne ukine prometa cestne železnice, sicer ji bo trgovinski minister odtegnil koncésijo. — V Nemčiji so proglasili prvi maj za praznik nacionalnega dela. Proslavi bo služil nemški radio, z vseh delov države bodo prispeli v Berlin delavski odposlanci brezplačno z letali. Računajo, da bo pri berlinski proslavi nad 500.000 udeležencev, katere bo med drugimi nagovoril tudi državni kancler.
Zakaj se socialisti ne branijo? Takole piše dunajska „Arbeiter-Zeitung“:	Dve armadi si
stojita nasproti, rudeča in črna. A poleg njiju je še tretja: rujava. Ta stoji ob strani, a bi v slučaju spopada med rudečimi in črnimi odločila boj zase. Črna armada je naskočila. Takoj vidijo rudeči vso nevarnost, mobilizirajo rezerve in so trdno odločeni, da svojih postojank ne zapustijo. A paziti morajo, da ne dajo priložnosti tretji vojski, rujavim. Črni napadajo le posamezne frontne oddelke, zasedajo le nekatere okope in odbijajo le neka-
tere vste. Kaj naj storijo voditelji rudečih: li naj sami začnejo generalni napad na vsej fronti, da odločijo končno, ko bosta rudeča in črna vojska izmučeni, rujavi zmago zase? Ali naj stavijo rudeči vse na eno karto, če pa je brez napada možno vzdržati položaj, četudi se morajo prisiljene umakniti nekatere prednje straže. Vodstvo rdeče vojske je pred težko odločitvijo. — Nazorno dovolj je s tem naslikano politično stanje v državi.
Nemške dežele pod fašistično komando. Uprava zveznih nemških dežel se je po odredbi Hitlerjeve vlade popolnoma preuredila. Vsaka dežela je dobila svojega vladnega namestnika, ki je seve nacionalni socialist. S tem so prišle vse nemške dežele v popolno odvisnost od osrednje vlade v Berlinu. S tem ukrepom je ustvarjena enotna nacionalna nemška država in politika Berlina bo odslej politika cele Nemčije. Jasno je, da misli Hitler tudi na priključitev vsega sosednjega ozemlja, koder danes prebivajo Nemci. V njegovem programu je tako priključitev Avstrije k Nemčiji. K temu pripominja dunajska kršč. soč. Reichspošta, da bi v tem slučaju igrala Avstrija le še vlogo navadne pruske province in bi se morala zadovoljiti z namestnikom, ki bi ga imenoval
Berlin. Sploh je opažati v sedanjem političnem življenju naše države, da se vedno boli odtujuje rajhovski in velenemški misli enes:a naroda v eni državi in da zadobiva vedno bolj posebni avstrijski značaj.
Italija in Jugoslavija. V uglednem angleškem mesečniku so bili nedavno podani vzroki napetosti med Jugoslavijo in Italijo: Mirovne pogodbe niso zadovoljile ne ene in ne druge države. Dalmacija s povsem slovanskim pre-bivalštvom je pripadla Jugoslaviji. Italija pa jo zahteva zase. Ker ji to ni uspelo, se je vsedla na Albanijo in je skušala skleniti z njo carinsko pogodbo. Če bi se Italiji unija posrečila, je neodvisnost Albanije pokopana in Jugoslavija neposredno ogrožena. Drugi vzrok napetosti je politika Rima napram sosedom. Jugoslavija si je resno prizadevala, da ustvari dobre odnošaje z Madžarsko in Bolgarsko, toda italijanska diplomacija je to z velikimi žrtvami preprečila. Italija je sklenila z Madžarsko prijateljsko pogodbo, nato pa je Mussolini zahteval spremembo mirovnih pogodb. Poizkus sporazuma med Rimom, Parizom in Beogradom se je izjalovil zaradi odklonilnega stališča Rima. V zadnjem času neti italijanski tisk staro željo po Dalmaciji in podpihuje ne-prijatelje Jugoslavije. V Dalmaciji ima Italija ustanovljeno posebno, propagandno organizacijo za širjenje italijanske iredente. Italija podpira vse nasprotnike Jugoslavije in hoče izzvati njen razpad. Če gre Italija predaleč v svoji protijugoslovanski politiki, bo imela proti sebi vso Jugoslavijo.
Konferenca v Washingtonu. Predsednik Roosevelt je sklical zastopnike 44 držav vsega sveta v Washington, da se porazgovorijo, kako bi se dalo poživiti svetovno gospodarstvo in trgovino in kako bi se zajamčil uspeh predstoječe svetovne gospodarske konference v Londonu. Verjetno je, da se bodo ob tej priliki menili državniki tudi o sedanji nemirni politiki Nemčije, Italije in Madžarske. Predsednikovo povabilo so v Evropi sprejeli z velikim zadovoljstvom in jo smatrajo za dokaz, da hoče Amerika zanaprej sodelovati z ostalim svetom in pomagati reševati svetovno gospodarsko krizo.
Kaj namerava Japonska z Mandžurijo. Poroča se, da so Japonci pridružili novoustanovljeni državi Mandžukua sedaj še veliko provinco Žingan in da nameravajo osnovati veliko mongolsko državo, ki bi popolnoma odrezala Rusijo od Kitaja. Ta država bi bila ena največjih na svetu. Pod japonskim vplivom se upirajo mongolska in muslimanska plemena kitajskim upravnikom. Upornike podpira tudi Anglija, ki se boji za svojo trgovino. Govori se, da je veliko kitajskih generalov pripravljenih, da izdajo Japoncem celo severno Kitajsko. Tako namerava Japonska ustanoviti veliko zvezo treh držav: Japonske, Mongolie in okrnjene Kitajske in ji dati za geslo „Azija Azijcem11.
Bo tako boljše?
Tako danes vprašamo nemške gospode! Vedno bolj se množijo slučaji, ki kažejo, da se vračamo nazaj v miselnost minulega desetletja in povojne dobe, nazaj v nacionalno nestrpnost in sovraštvo. Četudi bi bilo na naši strani dobre volje dovolj za mirnejše sožitje obeh rodov v deželi — hočete k. temu dokazov?— moramo spet in spet priznati, da do danes nismo mogli zaslediti vsaj košček taiste dobre volje pri naših Nemcih. Vrsta poedinih slučajev je, ki govori za našo trditev.
Pred turnejo naših zborov v Slovenijo so brnški Nemci zagrozili pevovodji Kropivniku, da ga vržejo iz službe. Grožnjo so po dovršeni turneji tudi izvedli. Tvrdka Katz & Klump je pod pretvezo, da ni posla, odpustila njega in še tri druge uslužbence, črez 14 dni pa je sprejela ostale tri nazaj, Kropivnik pa je ostal na cesti. Od naše strani se je nato posredovalo pri raznih mestih, naj se krivico popravi, dobili smo prazne obljube, Kropivnik pa je še danes brez službe.
Z zadevo se bavi tudi časopisje v Jugoslaviji. Tako beremo kot odgovor na naš slučaj tam sledeče: Pred dnevi smo čitali objavo udruženja inženjerjev Jugoslavije, da je nad 2500 tujih inženjerjev, večinoma Nemcev, tujih državljanov pri nas v službi. In koliko tisoč in tisoč Nemcev tujcev je v drugih službah! Takoj naj se kot odgovor na preganjanje na Koroškem prekliče dovoljenje za bivanje in zaposlitev vsaj desetim inženjerjem Avstrijcem!
Ali naši Nemci nadalje ne vedo, da se v
kratkem vrši v Avstriji nastop nemških zborov iz Jugoslavije? Nam mora biti prav. če se ponovi prepoved običajnega skupnega potnega lista in odpoved službe glavnemu pevovodji. Prav zato. ker je tako prav tudi našim Nemcem. Čudimo se le, da ni med njimi vsaj enega, ki bi videl vso nesmiselnost takega njihovega ravnanja in nastopanja napram slovenski manjšini na Koroškem.
M DOMAČE NOVICE ~1
Št. Ilj. V naši fari se je vršil pred prazniki šesttedenski nemški gospodinjski tečaj, katerega je obiskovalo okoli 13 tečajnic. Uspel je pač tako, kot zamore uspeti vsaka slična prireditev v postnem času. Pozdravljamo vsako tovrstno delo za povzdigo našega gospodarstva in gospodinjstva, vendar je naša želja, naj se v bodoče vršijo slični tečaji sporazumno z občino in kmetijskim krajnim odborom, ki imata dovolj interesa in skrbi za pravo gospodarsko^ in gospodinjsko prosveto naše mladine. Želimo nadalje, naj se mladim gospodinjam na teh tečajih nudi tudi versko-vzgoj-nih naukov in da se tečaje zaključi s času primernimi resnimi prireditvami. V kolikor v
Vabilo
na
redni letni občni zbor
Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki se vrši v četrtek
dne 27. aprila 1.1. ob 9. uri dop.
v društvenih prostorih v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Določitev članarine za leto 1933.
4.	Predlogi članov.
5.	Slučajnosti.
Opomba: Predlogi Slanov se morajo vsaj 8 dni poprej vposlati pismenim potom društveni pisarni, drugaSe se ne stavijo na dnevni red. Dostop k občnemu zboru je dovoljen samo društvenim članom, ki se izkažejo s člansko izkaznico.
Načelstvo.
tem pogledu naš tečaj ni uspel, je predvsem krivda na onem gospodu, ki pri tem svojega pravega namena niti ni skrival. „Ne bojte se, gospod župnik, da boste povabljeni", ..temne sile rovarijo proti nemškim tečajem" in še vrsto drugih enakih besed smo slišali o priliki tečaja iz ust omenjenega gospoda. Sploh se čudimo potrpežljivosti ljudstva, da tako mirno in brez glasne pritožbe prenaša njegovo rovarjenje proti složnemu življenju v naši fari. Ali ne plačujemo z davki naše učitelje za to, na nam našo mladino vodijo in vzgajajo s pravo besedo in lepim vzgledom? Bo menda treba končno naše odločne besede!
Loga ves. (O tujskem prometu in še kaj.) Na sezono se pripravljamo v nadi. da bo ostal kak šiling še za nas. Je res trda vsem in vedno težje zmoremo naše dajatve. Upajmo, da bo vlada z olajšavami v deviznem prometu podprla letošnji tujski promet, na katerega postaja gospodarstvo v deželi vedno bolj navezano. Naši sosedi v Vrbi pričakujejo letos precejšnjega pritoka Ogrov, Čehov in rajhov-cev in želimo jim, da ne bodojo razočarani. — Veliki hotel Pundschu je prišel na dražbo. Iz-dražil ga je dež. hipotekarni zavod, od katerega ga je kupil g. Knes, sin hotelirja v Auen-hofu, menda za okoli 200.000 S. Lepa svota!
Rožek. (Razno.) Že več časa je pri nas gospodarila tatinska družba, ki ima že več vlomov na vesti. Posebno piko je imela na prekajeno meso in na mošt. Ukradeno je bilo v gostilni na Muti, nadalje v župnišču in pri Kancijanu. Orožništvo je prijelo nekega ključavničarskega pomočnika, ki je tatvino tudi delno priznal. — Dne 11. t. m. so našli v Dravi 25 letno utopljenko iz Beljaka. Pokopali so jo 12. t. m. na tukajšnjem pokopališču. — Naši fantje nočejo zaostati za našimi vrlimi dekleti, ki delujejo v dekliški zvezi. Zato so poiskali tamburice in hočejo v doglednem času pokazati, koliko je v njih še zdravja in pravega veselja za vse dobro in lepo.
PODLISTEK
Srienc Kristo:
Zemlja — naš zaklad.
Čudovit je svet. Zjutraj ti vzide solnce in sije ves dan. Brez strankarstva ogreva vse: reveža na cesti, kmeta na polju, popotnika na morju. Skozi okno sc nasmehne uradniku, ki se sklanja nad akti, skozi omreženo odprtino skuša prodreti do jetnika in mu pogledati v oči. Solnce ne pozna razlike med ubogim in bogatim, ne med bridkostjo in veseljem.
Sv. Frančišek Asiški je zapel solncu čudovit slavospev. Podobne slavospeve in hvalnice poje kmet zemlji in ljubezni do nje.
Stal sem nekoč pred hišo starega očanca. Gledala sva tja črez polje. Debela plast snega je krila njive in sive zimske megle so se leno vlačile po nižini. ,.Kako mirno spi zemlja!" — „Spi?“ — se je začudil kmet. „Zemlja nikdar ne spi, tudi sedaj le snuje in misli, kaj nam bi dala novega črez leto osorej". Tedaj je vstalo v meni spoznanje: zemlja in kmet se gledata in čisto razumeta.
Danes pa postaja moderno, da se z zemljo baranta kot z ničvrednim pipcem. Zavest, da je zemlja narodna svetinja in kmetovanje molitev, gineva. V nas pa bi imelo biti prepri-
čanje, da pomenijo žulji na dlaneh več kot vsa bleščeča odlikovanja na prsih. Ponosni bi morali biti na potne srage, ki plodijo naše njive, da zori na njih zlata pšenica. „Kdor je kaj prida, ljubi predvsem zemljo in se še v sanjah meni z njo. Zemlja nam je oče in mati. čeprav ni naša, pozna nas vendar in mi je pozabiti ne moremo in ne moremo. O, zemlja je čudovita, skrivnostna. Imej njivo v najemu in še za tako kratko, pa-te bo še črez leto poklicala in s spomini pozdravila, če boš prišel mimo nje. Dela, veselja in trpljenja se spomniš, ki si ga imel ž njo."
Ti, koroški kmet! Po dolinah in hribih si si postavil, svoje domove, po gričih se razprostirajo tvoje seče in šume, med sadnim drevjem se belijo tvoje hišice. Tvoje njive ti pripovedujejo čudne zgodbe, kadar seješ ali stopaš za plugom. Vsaka ped zemlje ti šepeče: pot tvojega pradeda, znoj tvojega očeta nas je oškropil pred davnim, davnim časom. Todaj smo spočele in ti rodimo leto za letom od roda do roda. Tvoja last smo. Tvoje ljubezni se veselimo in jo poplačujemo s sadovi, katere že skozi dvoje tisočletij počaščuje s svojim bivanjem druga božja oseba.
Težki časi so nastopili danes za kmeta. Valpet sicer ne vihti več tlačanskega biča nad njim. Toda stiska ga mori in mu greni tolikanj ljubljeno delo. Davki so neprimerno visoki,
cena kmetiških pridelkov nizka. A kljubtemu stoje še mnoge kmetije trdno kot bi bile vklesane v skalo. Skrbni gospodarji jih vodijo s podvojeno ljubeznijo, zavedajoč se, da so knezi na svoji zemlji.
„Ko kmet hodi takole po polju, se mu odpira srce na stežaj in veseli se svoje blagoslovljene lasti. Z njo je zmirom ves. Ko jo obdeluje, ji je gospod in hlapec. In zljubi jo prav gotovo, če ji je preveč gospod, in ne mara ga, če ji je prezanikaren hlapec. Kdor zna biti oboje, prevdaren gospod in zvest, priden hlapec, je neskončno srečen in bogat."
Go.voril sem s kmetom. O gospodarski krizi sva se menila. Tedaj se je zagledal v tla in oko se mu je skrivnostno zasvetilo." Moja zemlja ne pozna krize!" „Kako?“ — sem se začudil. „Ne, moja zemlja je ne pozna!" je zmajal z glavo.
1
,,Pred petintridesetimi leti, ko sem prvič oral na tej njivi," in pokazal je na kos zemlje, na kateri se je zibalo težko klasje," mi je isto-tako rodila kot danes. Pri tem je ostalo ves čas, odkar gospodarim na tem gruntu. Le enkrat," je nadaljeval in čelo se mu je zmračilo, „nam je nagajala priroda. Toda temu ni kriva zemlja. Tedaj smo bili ob vse. Toča nam je pobila ozimno in jarco, le ajda nam je ostala. Smo pa jedli samo ajdovino in minulo je.“
Pliberk. V noči na 14. aprila se je zgodil v bližji okolici strašen zločin, kakoršnegra ljudstvo že davno ne pomni. V Drveši vasi so našli trgovko gospo Marinšek Ter. ubito v njeni prodajalnici. Glavo je imela presekano s sekiro in je ležala vsa okrvavljena na tleh. Sin in hči, ki sta bila tudi v hiši, nista slišala ničesar sumljivega v noči in šele soseda, ki je prišla zjutraj kupovat, jo je našla mrtvo. Zločinec je neznan, sumi pa se, da je kak tihotapec, ker je poleg tega odnesel 12 kg saharina, 3000 din in 800 S. Želeti bi bilo. da bi orožništvo zločinca čimprej prijelo in izročilo sodniji v primerno obsodbo.
Žrelec. (Smrt.) V torek, dne 3. aprila so ob izredno veliki udeležbi ljudstva pokopali Krumplnovo mater Uršulo Tomažič. Rajna je dosegla lepo starost 71 let, bila je vseskozi vzorna žena, dobra mati in skrbna gospodinja. Ni zatajevala svojega verskega prepričanja in ostala zvesta tudi svojemu rodu, zato jo je spoštovala vsa okolica. Teden prej je zbolela na gripi, kateri se je pridružila še pljučnica in v nedeljo, dne 1. aprila ie dobra mati previdena s tolažili Cerkve zaspala v večnost. N. p. v. m.
Drobiž: C. župnik A. Hutter je stopil v zasluženi pokoj. Župnijo Krčanje je sprejel v sooskrbovanje č. provizor Mynder iz sosednjega Wòlfnitz. — Znano posestvo Kabonhof pri Vovbrah je kupil Švicar Wutrich iz okolice mesta Bazel. — Dež. vlada je odredila, da se imenujejo Loče v bekštanjski občini odslej Loče nad baškim jezerom (Latschach ober dem Faakersee). — 6 korajžnih Beljačanov ie na čolnu odveslalo po Dravi proti Črnemu morju. Računajo, da bo potovanje do cilja trajalo dva meseca. Seveda se mislijo grede tudi muditi v vseh večjih krajih. — V noči na 6. t. m. so vlomili v trgovino Roscher na Rudi m odnesli blaga v vrednosti 1000 S. — Paul Schoffmann iz Wernberga je osumljen goljufije in je bil predan beljaškemu sodišču. — Dne 12. t. m. je začel goreti gozd nad Bistrico v Rožu. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti. — V Galiciji je izbruhnil požar v župnijskem gospodarskem poslopju. Rešili so samo živino. — 30. aprila je sv. birma v St. Vidu v Podjuni, 6. maja pa v St. Petru na Vašinjah.
NAŠA PROSVETA
Česa nam manjka.
Idealne, razgibane, močne mladine nam manjka, mladine, ki bi ustvarjala nov svet, lepši in bogatejši kot je sedanji. Manjka nam mladine, ki bi v službi velike, odrešilne, svete narodne ideje pozabila nase in v požrtvovalnosti in samozatajevanju šla v novo dobo.
Naš čas je velik v svojih krizah in stiskah, velik pa tudi po svojih mislih in pokretih. Je razumljivo. Živi človek hoče najti pot iz da-
Da, gorje kmetu, ako mu nagaja priroda s sušo, z boleznijo ali s točo! Kmet je tedaj zares siromak, ki je ob vse. Ob veselje in ob kruh! Le ob ljubezen ne! Priroda da se ga zopet usmili, rane začele, nič mu ne more oskruniti le ljubezni. Vsaka krepilna rosa mu vrača novo vero, da se čuti z zemljo eno in blizu Boga. Bližje ko si zemlji, bližje si nebesom. Zato je naš kmet tako globoko veren, zemlja •n vera sta zanj eno; v veri je Bog, nad zemljo ie Bog. Iz te resnice zajema in raste naše kmečko ljudstvo, raste tudi v očeh tistih, ki so zemljo in kmeta še pred kratkim prezirali, zaničevali.
Kmet! Prišel bo čas — ni morda daleč — ko bo gledalo vse s spoštovanjem nate. Prihajali bodo k tebi romarji, da bi spoznali tvojo vero. obiskali te bodo potniki, da bi jim pokazal svoje upanje, prišli bodo učenci, da jih nčiš gledati in doživeti pravo ljubezen.
In kmet jim bo povedal sledečo zgodbico: Pče je imel tri sinove. Na smrtni postelji jim '«roči svojo oporoko: zapuščam vam vinp-Krad. Mana Gospodova je padala nekdaj iz nebes in se spreminjala v zemlji v dragocene nisere. Kopljite torej in našli boste zaklad! — m bratje so kopali in z znojem škropili zemljo, 'z nebes je padala mana božjega blagoslova in vinograd je rodil leto za letom.
Ta zgodbica vsebuje veliko skrivnost. Le
I
Haben Sie schon einmal Ihre Fenster mil iMi, Ihren Herd mil ATA geputzt? Versuchen Sie es doch einmal! Der Erlolg wird Ihnen Freude - bereilen. Aber nichl nùr bei diesen, auch bei alien anderen Rei-nigungsarbeilen in Kiiche und Haus. hellen Ihnen iMi und ATA.
Die Anwendung isl vicl-seilig, der Erlolg verbliif-(end, die Kosten sind gering!
ìmì^at
beide unentbehrlich
našnje tesnosti in otrplosti in je zato prežet dejavnosti. Nikdar še ni bilo mladinskega gibanja, ki bi bilo poseglo tako neposredno in globoko v globine duše mladega človeka kot danes. Gre danes za povsem novo miselnost mladega rodu, za miselnost, drugačno od dosedanjega starega sveta.
Nemška mladina se bori za novo, sveto narodno idejo, za idejo duhovno velikega, zdravega, bogohotenega naroda; hoče biti povsem nemška, povsem katoliška in popolnoma nova mladina, ki išče nove ljubezni do naroda, domovine in človeštva.
Francoska mladina se zbira v mladinski katoliški akciji in njeno moč ter organizacijo občuduje svet. Skrivnost njene moči in rasti je: izvrstna stanovska organiziranost, dosledno življenje s Cerkvijo, brezkompromisna načelnost, h kateri vzgaja svoje člane, neustrašeno izpovedanje vse in cele krščanske resnice, absolutna pokorščina voditeljem, edinost, stvarnost, požrtvovalnost, nič sanjarij, samo delo.
Slovanski dijak in akademik sta spoznala svoje poslanstvo. Danes, ko Evropi vsihajo duhovne žile, ko vpije stari svet v trdih krčih po toplih in mehkih rokah slovanske mladine. Danes je naše poslanstvo, da zrastemo v angela luči in sprave. Danes je naše poslanstvo, da odkopljemo človeštvu bogastvo slovanskih vrednot in zgradimo novo kulturo v imenu miru Kristusovega, v kraljestvu Kristusovem, v imenu glasne volje Pija XI., v duhu Cirila in Metoda, Solovjeva in Slomška.
Ni se tudi v nas, v vas, fantjerin dekleta, vzbudilo mlado hotenje? Zaživeli smo. tudi mi živimo, hočemo v novo življenje.
V imenu ljubezni, resnice in svobode otrok božjih, v iskrenosti in odkritosti gredo naše vrste v novo dobo. Slomškov ideal duhovno velikega, zdravega božjega slovenstva nam bodi kažipot.
kmet jo docela dojame in je ves srečen v tem spoznanju. Vendar ljubezen do zemlje ne meči samo kmetove duše, marveč utegne zmagovati vsakogar, ki se ji vdaja z odprtim srcem.
Koroški kmet! Kaj ti pripovedujejo zgodovina tvojega grunta? Ali ni tvoje gospodarstvo najpopolnejša kronika tvojega rodu. pisana z znojem, veseljem in žalostjo, z delom in trpljenjem, z ljubeznijo in vztrajnostjo? V drugo se vprašaj: Kaj ti govori gruda sama? 3aj se toliko razgovarjaš z njo. Podnevi slušaš njen glas, ko se sklanjaš nad njo, ponoči se pa meniš z njo v sanjah. In kaj ti pravi zemlja?
—	Ohrani me, varuj me, ljubi me! Ne prodajaj me za trideset srebrnikov, za Judežev denar! — In še tretje vprašanje: Kaj ti pravi tvoja vest? Ali ti prigovarja, da pustiš svetinjo in greš v tujino? Saj bi tudi tujina dala zemlje.
—	Vem, da bi dala, pa tista zemlja bi ne bila naša domača! Kako naj torej grem z zemlje, ki jo je ljubil moj oče in ki ji je služil ves naš rod!
Da, da, domača zemlja, z znojem vsega rodu prepojena in z delom tvojih rok posvečena kakor Cerkev z molitvijo, je res moč. ki zmore in osvoji slehernega svojega sinu. Vse je iz nje: življenje in ljubezen in sreča. Vsako premično imetje je minljivo: tat ukrade zlato, grad zgori in ga razruši tuja roka, le zemlja ostane, je večna in. ima svojo ceno.**
Dvoje načinov je, kako gre danes mladina skozi življenje.
Večina mladih ne najde poti iz vsesplošne plitvosti in površnosti. Kako malenkostno je navadno vse, o čemer se pogovarjajo. Kje je beseda bodočnosti, o novi obliki, o svetovnem nazoru, o veri, o socialnem vprašanju! So tudi takšni, ki veliko govorijo, a nimajo moči dati besedi obliko v življenju. Mrzli materialisti, sebičneži, plitvi značaji so to, ki računajoč segajo po stvareh in vtisnejo vsem, kar pride z njimi v dotiko, svoj sebičen, nečeden pečat.
Drugi so idealisti, polni življenja, polni stvariteljskih sil in moči. V požrtvovalnosti, odgovornosti in veliki volji ustvarjajo, ne zase, le za druge, da bo drugim dobro. Kakor sveče zgorevajo in svetijo. Hodijo po po potu življenja kakor skozi svetišče. Vsemu in vsem vtisnejo žar svoje osebnosti.
Takšne mladine, takšnih fantov in deklet nam manjka! Idealnih, silnih, močnih, svetih in zdravih, ki bodo živ ogenj, živa beseda, živ vzgled, ki bodo dajali življenje od svojega življenja, širili po naših društvih bogopoln nemir v pesmi, v igri, v delu in zabavi. Tako silo je treba postaviti v našo prosveto proti nizkemu materializmu, sebičnosti, neresničnosti, nepoštenosti in vsemu, kar je bolnega v našem narodnem telesu. . Božje poslanstvo tvoje, mladina, je, da ogreješ vse, kar je mrzlega v našem slovenstvu, da poživiš vse mrtve in umirajoče mladike na trti našega naroda.
Majhni smo po številu in še celo manjšina smo. Iz tega spoznanja nam raste naše poslanstvo, naša naloga. Rešil nas bo samo živ katoliški idealizem, ki mu je duh in značaj in ideja več kakor število in mrtva snov. Vsaka druga usmerjenost nas mora pogubiti. To oznanjuj, mladina, misel duhovno velikega, božjega slovenstva!
—
Kazaze. (Razstava in zaključna priredi-, te v) kmetijsko-gospodinjskega tečaja se vrši na belo nedeljo. Razstava se otvori ob 8. uri ( zjutraj in traja do šestih zvečer. Popoldne ob dveh priredijo tečajnice igro „BeIe vrtnice*',
I Pred igro petje fantovskega in dekliškega zbo-; ra, govor Zvezinega'zastopnika in par prizo-! rov. Razstava in prireditev se vršita v župnišču. Pridite od blizu in daleč!
Dob pri Loga vesi. Na cvetno nedeljo in na velikonočni pondeljek so podajali vrli Kostanjčani pri nas Drabosnjakovo ..Kristu-sovo trpljenje in smrt“. Predstave se ie na cvetno nedeljo udeležilo nad 500 ljudi. Naravnost ganljivo je bilo gledati lepo vrsto igralcev od najmlajšega angelja do sivolasega Petra, s kako ljubeznijo in prisrčnostjo so podajali globoke pasijonske slike svojega ožjega rojaka kmeta Drabosnjaka. Nastop igralcev v glavnih vlogah je bil naravnost vzgleden in vzvišen, da potem ni čuda, če so se gledalci prav zadovoljni vračali od lepo uspele prireditve. Po predstavi se je sestala pri Koben-čiču domača družba in navdušeno poslušala i logavški mladi zbor. Lepo so peli in Kostanjčani so jih povabili za Binkošti na Jezerco. Za prihodnje leto pa naj se Kostanjčani koj pripravijo, da nastopijo z lepo domačo igro še drugod po Koroškem, uspeha smejo biti gotovi že vnaprej. Sploh bo dobro, da vzbudimo za ta naš koroški Oberammergau na Kostanjah1 zanimanja še drugod, da ostane dragoceni kos našega narodnega življenja ohranjen še našim potomcem.
GOSPODARSKI VESTNIK
Podlaga vsega kmelijslva.
Kmetija, višina in kakovost poljskega pridelka, uspehi pri živinoreji, skratka ves gospodarski uspeh našega kmetovanja zavisi v največji meri od tega, kaj na njivah pridelujemo, v kolikih količinah in v kakem vrstnem redu. Menjavanje žitnega sadeža s krmilnim imenujemo poljsko kolobarjenje (Frucht-folge) in to je izredne važnosti za vsako kmetijo. Tem važnejši v sedanji gospodarski stiski, ker ni nikakor zvezano s kakimi posebnimi stroški. Splošno veljavnega podrobnega pravila, kako naj se na polju vrsti žito in krma, ni. Vsaka dolina, ja, vsaka kmetija ima svoje posebno pravilo in le-to edino najbolj odgovarja njenemu ustroju, kakovosti njene zemlje i. dr. Stari način poljedelsvta, v katerem se je puščalo vsako tretje leto tretjino njiv neobdelanih, je za današnje razmere predrag posebno zato. ker moramo plačevati visoke davke tudi od neobdelanega polja. Kljub nizki ceni kmetijskih pridelkov tudi danes ne sme ostati niti najmanjši kos našega polja neobdelan.
V naslednjem prinesemo kot vzgled dobro urejenega poljskega gospodarstva malo kmetijo, ki ima okoli 14 oralov polja. Na tej kmetiji je uvedel mladi gospodar novo vrstitev poljskih sadežev in je določil 4 orale za ozimno, 4 za letno žito, 4 za krmilne sadeže in 2 za okopavine (krompir, repa). Prideloval je zapored kot sledi: 1. leto rž (z vmesno, deteljo), 2. deteljo. 3. rž, 4. oves, 5. okopavine (z izdatnim gnojenjem), 6. ječmen, 7. mešanice (zmes grahovce in ovsa). Rž je torej po tej sliki prideloval po detelji in zmešanici, ker nabirata obe zadnji rastlini zemlji tako potrebni dušik. Za rž je dodal njivi malo količino umetnega kalijevega gnojila. Tako je odpadlo gnojenje z hlevskim gnojem, ki se je nato porabil za okopavine in travnike. Za ržjo je sejal oves in v jeseni pripravil njivo z izdatnim gnojenjem in podoranjem za pomladno saditev krompirja. Spomladi njive seve ni več preoral za krompir, marveč ga je sadil z motiko in nato njivo pobranal. Sledečo vigred je sejal na isti njivi ječmen in dosegel prav ugodno letino, ker je imela zemlja še od prej obilo hrane. Po ječmenu je sejal takozvano mešanico (Misch-ling, 2/3 grahovce in Vs ovsa, ki da izborno zeleno in suho krmo. To je mogel pokositi še pred žetvijo. V krajih, kjer je dovolj krme, se namesto mešanice lahko prideluje tudi kaka druga stročnica, n. pr. proso. Tako menjavanje pridelkov na isti njivi ima več prednosti: menjavajo se rastline globokih in kratkih korenin in zemlja se enakomerno izrabi v vseh višjih in globljih plasteh, zrnje menjava z bilčjem, detelja pride na isto njivo šele po sedmih letih, dqlo je enakomerno razdeljeno na celo leto in se ne nakopiči na par mesecev. In kar je najglavnejše: Samo z dobro voljo in nekolikim stvarnim razumevanjem je poceni izboljšal svoje polje in svoj predelek na njem.
S tem seve nikakor nočemo reči, da je navedeni načrt pridelovanja edino pravilen za vsako kmetijo in za vsako dolino. Ta načrt bodi zgolj podlaga gospodarjem, da z njo in z lastnimi izkušnjami sestavijo za svoje kmetije najprimernejši način menjave setve in saditve poljskih sadežev. Z veseljem pa lahko beležimo, da je med nami mnogo gospodarjev, ki so postali v pogledu menjavanja poljskih sadežev že pravi strokovnjaki in dobro bi bilo, če bi njihove izkušnje postalt deležni tudi drugi mlajši, katerim nedostaja izkušnje ali pa niso mogli obiskovati kmetijskih šol. Bodi jim z našimi predstoječimi vrsticami dan obenem ta nasvet.
Dob,, „2 Rinder - $en$e"
Prospekt in naročilnica za to z roko kovano koso sta bila priložena našemu listu dne 12. aprila 1933. Takoj naročite, da Vam bo ta dobra kosa pravočasno na razpolago! — Stotine zahvalnih pisem od strani kmetov in nagrade pri tekmah koscev so najboljši dokaz, da „2 Rinder-Sense izborno reže.
Ustanovni občni zbor ».Kmečke zveze“ se vrši v četrtek, dne 27. aprila ob 11. uri v prostorih Političnega in gospodarskega društva v Celovcu, Vetrinjsko obmestje 26. pritljičje.
Na občni zbor so vabljeni naši svetniki kmetijske zbornice in odborniki „Kmečke zveze“ v okrajnih in občinskih kmetijskih odborih. Spored: 1. Kmetijska zbornica in Kmečka zveza (poročilo), 2. volitev odbora, 3. določitev članarine, 4. slučajnosti. — Sklicuje pripravljalni odbor.
I Nova ureditev brezposelnega zavaro-i vanja. Socialni minister je odredil, da bo s 1. majem dovoljena brezposelna podpora le še za 20 tednov. Industrijske okrajne komisije jo smejo v izrednih slučajih podaljšati na 30 tednov. Podaljšanje se dovoli predvsem onim delavcem, ki so bili v zadnjih desetih letih zaposleni 7 let. Priložnostni delavci in delavci, ki si lahko dobijo posel, so izvzeti in : se jim podpore ne more podaljšati. Delavci, katerim se je odtegnilo brezposelno podporo, zamorejo še naprej dobivati zasilno podporo (Notstandsaushilfe). Tudi glede zasilne podpore bodo izdane nove smernice, po katerih se ima | presoditi delavčev položaj. Izdane bodo po-j sebne smernice za industrijske in kmetijske okraje.
Nova zasilna odredba o prodaji mleka. Trgovska zadruga v Celovcu prinaša vest, da namerava vlada izdati odredbo o uvedbi koncesije za prodajo mleka v mestih nad 20.000 prbivalstva. Po tej odredbi bi dobila dovoljenje za prodajo mleka samo ona podjetja in one trgovine, ki so ga v zadnjem četrtletju prodale dnevno nad 50 litrov. Odredbo se hoče utemeljevati s tem, da trgovci z mlekom čestokrat nimajo ne sposobnosti in ne časa ravnati z mlekom kot je potreba. Izgleda pa, da stojijo za to odredbo velike mlekarniške zadruge in veleposestva, ki bi rade onemogočile, da bi kmetje sami neposredno prodajali mleko trgovcem, in s tem bi se jih prisililo, da oddajajo mleko za nižjo ceno velikim zadružnim in drugim mlekarnam. Vest o nameravani odredbi je vzbudila med trgovci in med kmeti-okolišani mest veliko vznemirjenje in prav verjetno je, da spričo velikega odpora odredba ne bo zagledala belega dne.
Brezposelnost nazaduje. Z 8. aprilom so šteli v deželi 17.641 javljenih brezposelnih. Od teh je dobivalo podporo 17.408. Lanskega leta so šteli ob istem času 17.583 javljenih prez-poselnih delavcev, od katerih je uživalo podporo 17.394. Številke se sledeče razdelijo na posamezne okraje: Celovec 5170, Beljak 5183, Št. Vid 3179. Špital 2194, Velikovec 810, Volšperk 1105. Uradi za brezposelne so zamo gli posredovati zaposlitev 204 delavcev.
Lanska tujska sezona v državi. Izšla je statistika lanskega tujskega prometa v Av- | striji, glasom katere je1 bivalo v državi od 1. novembra 1931 do 31. oktobra 1932 3,599.000 letoviščarjev. Od teh jih odpade na Koroško 288.000, od katerih je bilo 69.000 ino-zemcev in sicer sledijo po številu letoviščarjev sledeče države: Nemčija, Češka, Ogrska, Jugoslavija, Italija, Amerike, Švica i. dr. — Obenem se množijo vprašanja po kakovosti letošnje tujske sezone. Splošno vlada mnenje, da po številu letoviščarjev letošnja sezona ne bo zaostajala pred lansko, vendar je zagotovo računati z zmanjšano njihovo kupno močjo. Nizke cene bodo imele letos še bolj kot lani posebno privlačno ceno. Pred večjimi investicijami se posestnike hotelov in penzijono^ svari.
Amerika si pomaga. Da zaposlijo v Ameriki 250.000 delavcev kovinske industrije, je parlamentarni odbor za vojno mornarico predlagal, naj vlada zgradi 20 torpedovk in 4 podmornice, ladjo za letala in 5 lahkih križark. Senat pa je sprejel zakon, ki uvaja v industriji 30 urni delovni teden. Zakon velja za dobo
da zniža število
dveh let in mu je namen, brezposelnih.
Velikovški trg minulega tedna:	Biki
60—70, pitani voli 1.00—1.10, vprežni voli 80—90, mladi voli 70—80, molzne krave 70—80, klavne krave 50—60, telice 70—80. plemenske svinje 1.80—2.00, plemenski prašiči 2.00—2.50, ovce 50—60, jajca 7—8, sirovo maslo 3.20—4.40, stare kokoši 2.00—2.80. mlade 2.50—3.00, pšenica 33—34, rž 23, oves 14, proso 20, ječmen 16, koruza 14, ajda 24. krompir 7—9, leča 26, slanina 2.30, apno 5 S.
Dunajska Borza 19. aprila. Dolar S 7.—, marka 1.66, francoski frank 27 g, lira 36 g, dinar 9, švicarski frank 1.36, češka krona 20 g.
RAZNE VESTI
Iz zgodovine cigarete. Lansko leto je poteklo sto let, odkar je prišla v promet cigareta s svojo sedanjo obliko. Pripovedujejo, da je cigareta nastala na ta način, da so pri zavzetju Akke po egiptskih četah vojaki, ki jim je primanjkovalo pip za kajenje, začeli rezati tobak in ga zavijati v papir in ga kaditi. Ti vojaki so bili torej prvi, ki se kadili cigarete. Njihov vzgled je tako vlekel, da je kmalu nato prišla v promet cigareta v podobi, pod katero je poznamo še danes.
nrtkmfcmi Havbai* za kmete, hišne posestnike, IrOUdll UdldlT nameščence in zasebnike. Tudi stavbni in hipotekarni krediti. Tekoče izplačevanje se da dokazati. Kratka doba čakanja. Pojasnila daje zastonj: Zwecksparverb nd „Hilfeu, reg. Genossenschaft m. b. H., Wien, poslovalnica za Koroško: Ferd. Trost. Villach, Burgenlandstrasse 26.	55
Barometer !
Samo še ta mesec cenj. citateljem na razpolago proti povrnitvi stroškov 75 grošev na upravo lista.	7,1
Poceni posojila
za stavbe in nakup lastnih domov, krrietij, odkup visoko obrestovanih hipotek in ureditev dedovin potom
Austpo. Thuringia,
reg. Uaukredit- und Spargenossenschaft m. b. H.. Wien IV., Favoritenstrasse 44, telefon U 42-2-43.
Beljak, Burgenlandstrasse 26.	8°
Pojasnila zastonj. — Seriozni sodelavci se iščejo.
Ha kili trpeči
Kr av Kr»if»i'in hrp.T. mntnip noklicn. naravni
morejo se brez bolečin, brez motnje poklica, naravnim ort.-meh. potom
znebiti svojih bolečin in ležkoč
samo potom uporabe mojih ovsirijskih In nemiklb patentov.
Predvaja se brezplačno in brezobvezno pri naslednjih podružnicah :
Beljak: v hiši gostilne Lamra na Glavnem trgu, v petek, dne 28. aprila od 8.-2. ure.
Trg (Koroška): v hiši gostilne Lagger, v sobotu, dne 29. aprila od 8.-2. ure.
Velikovec (Koroška) : Glavni trg 21 v hiši gostilne ,,Gold.
Lb\ve“ : v nedeljo, dne 30. aprila od 8.—2. ure. Wolfsberg (Koroška): v hiši gostilne Kienzl, v ponedeljek, dne 1. maja od 8.-2. ure.
Št. Vid pb Glini: v hiši gostilne Bahnhof, Friesacherstr., v torek, dne 2. maja od 8.—2. Ure.
Breže (Koroška) : v hiši hotela Bahnhof nasproti kolodvoru, v sredo, dne 3. maja od 8.—2. ure.
Eno stalno dohajajočih zahvalnih pisem: Cenjeni gospod Streifeneder !
Že 36 let sem trpel na dvojestranski kili, ki mi je^pogosto povzročala hude bolečine. Po uporabi Vašega izredno udobnega patenta sem bil moje kile, hvala Bogu, popolnoma oproščen ! 67 let sem star, 36 let sem imel kilo in sedaj sem je rešen* Kako veselje Vas srčno hvaležni udani Aleksander K 1 i n g e r, župnik. Župnijski urad Lanzenkirchen (Avstrija). Pustite si poslati mojo poučno ilustrirano brošuro proti vpošiljatvi dvakratne pisemske pristojbine neobvezno 1	in brezplačno. Varujte se ponarejanj
Pazite, prosim, natančno na moje ime, letno izvrševanje poklica v Avstriji in
na moje dolgo-
poklica v Avstriji in na moje naj-n o ve j š e patente ! Tisoči na kili trpečih so se z
novejše piucme :	i i o u v i iia Ivin V/
uporabo mojih patentov osvobodili svojih bolečin. 78
F. G. Streifeneder, Fiirstenfeldbruck b. Miinchen
Ako bi dobre
,2 Rinder - Sense'
ne dobili pri Vašem trgovcu, pri katerem ste navajeni kupovati, tedaj jo naročite neposredno pri
Odlikovanla v zadnjih letih: zlata kolajn« Barcelona 1929 j zlata kolajna Pamlers 1930 / veliko nagrado Iz Folza 1930 / zlala kolajna Weta 1932
priznalna diploma inomoàkega velesejma 1932.
Sensenwerk J. M« Offner,
Wol sberg in KSrnlen.
Lastnik • Pol in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. - Založnik, izdntelj in odgovorni urednik: ž in k o v s k y Josip, typograf, Dunaj, X., Ettcnreichgasse 0. T.ska Lido v n
i s k a r n a Ant. Machdt in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovsky), Dunaj, V., Margarctenplatz 7