Mariborski trg. Na mariborski trg v soIk/.o dne 22, septembra so pripeljali 40 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 9—10 Din, slanina 12—13. Kmetje so pripeljali 4 voze sena po 38—40, 2 otave po 30 in 1 lucerne 45, 18 voz krompirja po 0.50—0.75, 37 vreč čebule 1—1.50, česen 4—5, 13 voz zelja 0.50—1, ki&lo zelje 3, repa 2, kumarce 0.25, hren 4—5, luščeni grah 7—8, jabolke 2—4, hruške 3—4, slive 4^ breskve 3—6, grozdje 4—7, celi oreh' 8, luščeni 28—32, kostanj 1.25—2, pečen 6—8. Na trgu je bilo 8 vreč pšenice 1.25, 6 rži 1, 12 ječmena 1.25, 14 koruze 1.25, 10 ovsa 9.75, 8 prosa 1.50, 5 ajde 1, 13 fižola 1.50—2. .Smetana 8—10, mleko 1.50—1.75, surovo maslo 20 —24, čajno maslo 28—32. Prinesli so 65-kokošr 20—30, 982 piščancev 18—55, 12 gosi 30—35, 30 puranov 30—40, 58 rac 10—20, 43 domačih zajcev 5—30. Mariborski svinjski sejem 21. sept. 1934. Na ta svinjski sejem je bilo pnpeljanih 321 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 50—60 Din, 7—9 t«dnov 80—100 Din, 3—4 m-eisece 150—200 Din, 5—= 7 mesecev 250—300 Din, 8—10 mesecev 350—400 Din, 1 leto 600—680 Din, 1 kg žive teže 5—6 D, 1 kg mrtve teže &—9.50 Din. Prodanih je bilr 81 komadov. Dva sejma na Ptuju. Konjski in goveji se« jem v torek dne 18. t. m. je bil, kar se ti_e dogona, slabo založen, pač pa je bila kupčija še prav dobra. PrignaM so 90 konj, 64 volov, 10 bikov, 121 krav in 45 telic, skupaj 330 glav v.lvine. Od teh so prodali 224 glav. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: voli 3—4 Din, biki 2.50—3.50 Diti, krave 2—3.50 Din, telice 3^—i Din; konji so se prodajali po kako-; vasti in sicer od 600 do 3200 Din komad. Prihodnji sejem bo dne 2. oktobra. — Svinjski sejem v sredo dne 19. t. m. je bil razmeroma slabo založen in kupčija je bila malen-kostna. Prignali so 199 svinj in 124 prascev, skupaj 323 ščetinarjev; od teh so prodali 84 komadov. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: debele 6—7 Din, pršutarji 5—6 Din, plemene so se prodajale od 200 do 600 D komad; prasci, stari 6—12 tednov, so stali 75—; 200 Din eden. KUPČIJA S HMELJEM. Savinjska dolina. , Kupčija je nadalje mirna. Sicer je zanimanje in povpraševanije stalno, vendar prave ži;vahno3ti v letošnji sezoni še ni bilo. Radi preobile ponudbe so cene nekoMko popustile, pa ivendar se zopet drže in se za prvovrstno blago plačuje 35 do 40 Din ter za izbrano in zlasti tudi v barvi brezhiimo blago do 43 Din, za dobro srednje 30 do 35 Din, za srednje 25 do 30 Din in za slabše 15 do 25 Din za 1 kg. Pri mirnem, vendar stalnem nakupovanju je iiz prve roke že prodanega nad 40 odstotkov letašnjega pridelka. Zaključna tendenca je sicer mirna, vendar še razmeroma precej čvrsta. Vojvodina. Obiranje je bilo pretekli teden končano in računa se, da bo letošnjii pridelak znašal kakili 10.000 stotov. — Mirna kupčija se polagoma nadaljuje, vendar so vsled preobile ponudbe cene nekoliko popustile in se plačuje eedaj za boljše blago 25 do 35 Din za 1 kg, za elabše pa zaenkrat sploh še ni dosti zanimanja. l Češkoslovaška. Pri mirni zaključni tendenci so se cene zaenkrat ustalile in se plačuje sedaj za najbolj8e izbrano žateško blago 63 do 65 Din, za prvo¦vrstno 85 do 63 Din, za dobro srednje 52 do 58 Din, za srednje 47 do 52 Din in za slabše 43 do '47 Din za 1 kg. Računa se, da je iz prve roke prodanega že ekoro polovico letošnjega žateškega pridelka. Najvišje cene se plačujejo pred vsem za izvoz, dočim se za domačo porabo še malo kupuje in se plošno opaža tendenco uveIjaviti nižje cene. Prav tako se vrši živahno naikupovanje tudi v Ušteku in Roudnici ter plačuje 40 do 54 Din za 1 kg, vendar se tudi tu skuša uveljaviti čim nižje cene. Prodanega je dosedaj v Ušteku kakih 4000 in v Roudnici nad 1000 stotov. Da se končno pireipreči prekomerna ponudba in onemogoči tlačenje cen, nameravajo namesto uvedbe popolnega monopola zaenkrat čim prej dolooiti obvezne najnižje cene 47 do 79 Din za 1 kg. Zastopniki hmeljarjev so tozadevni predlog že predložili kmetijskemu ministru in bo v zadevi odločal mlivistrski svet. Zveza žateških hmeljakih trgovcev ter zveza češkoslovaških hmeljskih trgovcev in izvozničarjev sta prott določi.vi obverznih cen vložili brzojavni protest. Splošao. V Nemčiji je rajboljše blago že močno razgrabljeno naravno-st od pivovarn in nakupovalna živahnost zato nekoliko ponehava, ker za slabše blago ni tol-iko zanimanja. V ČSR plačiijejo najvišje cene le inozemske (švicarske, belgijske, skandinavsfee) in deloma tudi domače pivovarne, ki kupujejo po svojih zastopnikih direktno iz prve roke, ter nemški izvozni trgovci, dočim v splašnem skuša trgovina uveljaviti nižje cene. Ostala tržišča zaenkrat še niso oživela, pač pa ni izključeno, da bo nemška trgovina, ki je dobila doma le malo boljšega blaga v roke, posegla v kratkem tudi na druga tržišča, ter poživila kupčijo in učvrstila cene zlasti za boljše blago. Letošnji pridelek pšenice je edino v Jugoslaviji tako velik, da bo še precej ostalo za izvoz. Pridelek v Romuniji in na Madžarskem je znatno manjši kakor navadno. Našo pšenico bo kupila skoraj večinoma vso Češkoslovaška. Rekordna letina Sešpelj je letos v ccli Jugoslavijl. Da nakupijo večje množi-ne češpelj, ja prispelo mnc>go kupcev iz Nemčije. Računajo, da bo mogoče izvoziti okrog 20.000 vagonov suhih češpelj samo iz Mačve (pokrajina v Severni Stari Srbiji). Mnogo češpelj l>o predelanih v marmelado in bodo tako prišle do izvoza. Sušenje, etuiranje in pakiranje nadzra knrjtijsko miniatrstvo. Zadnja leta smo izvažali mn&fio sadja v Češkoslovaško. Zadnje čase pa izpodriva naše sadje na češikosiovaških tržiščih vedno bolj domače sadje. Samo uvoz jugoslovanskih jahr.lk je letos večji kakor v prejšnjih letih. Površina vseh vinogradov je bila v letu 1933 342.000 oralov, po-idelak pa je znašal na tej povnšini 2,855.000 hl. Letošnja lotina iobaka bo v Jugoslaviji dobra zlasti v Hercegovini. V Južni Srbiji pa je letos zopet manj zasajenega tobaka, ker monr-polska uprava še vedno ne dovoili, da bi smsli kmetje za izvoz saditi toba^k svobadno.