Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 7.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	12. februara 1922 Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebánoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Kje je zadovoljnost?
Naš Prekmurec se vsikdar toži, liki bi se samo pri njem zgnezdila nevola. Pa je nevola po celom sveti. Dragoča je na vse kraje. Ešče vu najbogateših državah je brezposelnost: delavci ne majo dela. Velke dače so tü pa tam. Na Madžarskom zdaj rešüjejo grünt, od ednoga plüga (orala) plačajo, kakša je te že zemlja, po 26— 72 kg. pšenice. Či štoj več zemlje ma, več plača od plüga. Ki ma 20 plügov, od vsakega plüga že 40—120 kg. pšenice ali telko penez more dati.
Pri nas cena živine gori ide. Že z Madžarskoga k nam švercajo. Tak se obrača svet. Ednok je tű kaj dragše, drügec tam. Tak je Julo i tak bode vsikdar. Najboljše je fticam, One se selijo, V jesen so priletele Čarne kavke, spadno je na konči novembra velki Sneg, kavke so minole, odlètele so v krajine, kde je njihov Zeleni stol ne vse zasipani s snegom. Mi se ne moremo od ednoga dneva do drügoga v drügi kraj spraviti .mi mamo dom.
Mamo svoj slovenski dom,, gradimo si novo slovensko domovino. Ka se mešam o po vsoj sili med drüge narode? Ali je pá tühinski krűh bolje slatek, kak domači ? Tühinska drüžba je bolje vesela, kak pa doma vu okrogi dece i žene ? Obsojamo tisto mater, štera zvünešnjoj hčeri bolje pomaga, kak domačoj, obso-jamo tistoga očo, šteri ráj sedi pri sosedovo] hiši, kak pa pri svojoj deci. Tak moramo obsoditi Slovence, ki se po vsoj sili pšejo med drüge narode. Zdaj Vas k sebi vabijo, pa ste njim bili ešče ne davno. Büdös tót, V/indischer Hund.
Mi ne odőrjavamo iti ednoga naroda, že vu Sv. Pismi je zapisano, da vsi narodi hvalijo i dičijo B o g a. M i mir ščemo meti s vsakim človekom i vsakim narodom. Mir ščemo meti, deliti ščemo, da pa kak, da nas na' veke motijo. I što nas moti ? Sami se motimo, da vsaki babji guč poslühšamo.
Babji guč i hujskači to je naša sramota. Sto pa sto let smo se borili proti eomprnicam i šatringam. Babji guč je ostao. Proti njemi bodemo se tüdi sto let borili ? Hujskač to je Čüdna stvar. Penez je, kak pljev. Kde je vzeme ? Zadosta je, či ti povem, da od Jugoslovanske oblasti ma dovoljenje na Madžarsko hoditi. Vu krčmi celo noč pije s orožnikom tečas, da njemi sin na Madžarsko odskoči pred vojnov slüžbov. Granični Predpisi za njega ne valajo, on slobodno v noči prek meje pride, nego ve ga te tüdi pijejo s kakšim ruskim... skoro bi pravo generalni.
Ne je samo naš siromak človek kriv, krivo je vse. Oblast, kde so tvoji organi nadzorovanja ?
Boj irskoga naroda za slobodo
Cela Angleška se deli na tri deli_ na pravo Angleško, Škotsko i Irsko. Do 16. stoletja so bili vsi trije deli katoličanski, po 1530 leta so pa Angleži i Škoti postali anglikanske vöre, samo Irci so do gnesden ostali zvesti katoličani.
Irci so jako podobni nam prekmurskim Slovencom. Samo v tom smo si ne vednaki, da so se Irci skozi skoro jezero let z najvekšim junaštvom borili za svojo narodno i vörsko slobodo, mi Prekmurci smo pa rajši vse ponižno potrpeli. Irci so se nikdar ne šteli vdati svojim odirašom Angležom, mi smo se pa ne vüpali proti postaviti, nego smo ponižno prenašali vdarce mažarske vlade skoz jezero let v v školi pri sodišči i ešče v cerkvi.
Do leta 1171 so bili Irci popunoma Slobodni, ne so bili nikomi podvrženi. Te je pa prišeo z močnovv vojskov Angleški krao, Henrik H. i Irska je postala Angleška kolonija. Dokeč so tüdi; Angleži bili ešče katoličani, so precej lepo i milo ravnali z njimi. Ali v 16. stoletji' (vek!) je Henrik VIII. Angleški krao stopo s celov Angleškov i Škotskov iz katoliške Cerkve. Te se je začnola mantrniške doba za Irce. šteri so nikak ne šteli zapüstiti svoje kat. Cerkve. Angleži so je zatirava!!, gde so mogli, na jezere so jij vmorili, v voze metali, gde so od glada vmrli, na jezere jij obesili i jij mantrali z najvekšim! mukami. Vzeli so jim vso zemlo; tüdi katoliški Cerkvi so odvzeli vse premoženje; Irci so postali sužnji (robi), ne so dobili več pravice, od 1600. leta je zginila irska Sloboda.
Ali Irci so se ne Odali. Uprli so se večkrat svojim tlačitelom, ali vse zabadav. Angleži so jij pobili, dosta jij obesili, pomorili, njüvo deco pa oddaji kak robe na otok Jamajka. — Ar so Irci vidili, da z orožjom nemrejo nazaj dobiti svoje slobode, so ustanavljati skrivne drüžbe i tak delali za prostost. Ali Angleži so nato ešče bolj divje začnoli besneti, prepovedali so katoličansko slüžbo božo, pregnali katoličanske dühovnike, katoličani so ne dobili nikše državne slüžbe več i ceIo ženiti so se ne smeli po svoji volji. Irci so ne smeli meti dosta zemlje, cilo či je šteri Irec meo lepše kobile kak je je po drž. (angleškom) zakoni smeo meti so njemi brez vsega vzeli.
Kelko bolje so jij pa preganjali Angleži, tem bolje so se držali Irci.Na, sveti se itak vse vrti, vse se obrača, vse mine. Eden narod je zdaj gospod par stolet, pá zgine i pride na njegovo mesto drügi Tüdi Angleži so videli, da tak nemre iti dugo. Drügi narodi. Amerikanci, Francozi so začnoli braniti manjše narode. Vsi narodi majo pravico do slobode. Tudi Irci so vüpali na lepšo bodočnost. Itak so se najšli med njimi takši, šteri so šteli na' ednok pridobiti slobodo i zato so se uprli 1800. Ali Angleži so jij pa premagali i tak so 'Irci mogli viditi, da z orožjom nikam ne pridejo.
Zdaj so pa inači začnoli. Dobili so vučenoga moža, po imeni O’ Conell, šteri je ustanovo „Katoliško Zvezo. V tom drűštvi so začnoli z vsemi močmi delati za svoj narod vsi vučeni ljüdje, edni na gospodarskom polji, drügi na političnom, tretji v verskom, četrt! v izobraževalnom itd. S tem so dobili v prejšnjim veki, v devetnajstom stoletji dosta pravic za svoj narod, tak da so se Angleži bojali, da se ne bi Irci popunoma oslobodili i so jij zato pa začnoli preganjati. Ali Irci so se ne vdati Rajši so zapüáčali svojo domovino i se selili v Ameriko. V 50. leti]' se. jij je 4 miljonov odselilo v Ameriko. Tü so delali za svje brate v domovini, šteri so po dugij letaj žmetni]' muk i trplenj komaj v našem veki, od 1900 naprej počasi pá vdablali nazaj svojo zemljo od gospodov i svoje verske 1 politične pravice od Angležov.
Med tov vojskov i po njoj so jij páli začnoli protestantje, tak zvani „čorni“ preganjati i jij moriti, ali Irci so se vojskovati po mestij,- vulicaj I gde so vküp prišli. Ustanovili so skrivno republiko pod pred-sednikom Devalera. Tüdi drüge države, posebno Amerika, so zagovarjala Irce. Angleži so nazadnje vidili, da je tüdi za nje boljše, či dajo Ircom pravice i so resan dali 1. 1921. Ircom popuno slobodo. Irska je zdaj postala republika pod Angleškim kralom Jürjom.
Tak so se -Irci skoz 700 let borili za slobodo i so jo nazadnje tüdi po m nogi j mukaj dosegnoli s svojim delom i vstraj-nostjov.
Spomenica našega
g. poslanca, štero so meseca oktobra vložili v Beogradi na ministerski svet.
10.
16. Da se ne molestira prebivalstvo s terjavo davka na sajenje lanskega duhana, kakor priča poziv pod E). in da se prizna pravo bivšega monopola za Prekmurje, da sme namreč prebivalstvo za svojo rabo saditi duhan, plača pa od sadike eno krono. Pet sadik je pa gratis. Od lanske saditve pobrani davek naj se vrne plačnikom.
17. Ker v Gornjem Prekmurju duhana sploh ni dobiti, naj gre vojaštvo ali Orožništvo z njega dobavljenjem prebivalstvu na roko in naj se pod F), izražena prošnja usliši, ker je prosilec imel pravico, da si küpi duhan v inozemstvu ko ga doma ni mogel dobiti. Zato siromak — delavec ne zasluži, da se mu zapleni pšenica.
18. Pogodba o oddaji veleposestniškega imanja grofa Szaparija naj se takoj razveljavi", glavni krivci te korupcije pa naj se postavijo na zatožno klop. Prošnje Prekmurcev za službe pri agrarni reformi (šume in ruda) naj se hitro rešijo in naj se Vsaj en Prekmurec postavi na vsakem sekvestriranem veleposestvu med glavne uradnike (sekvester) upravitelj. Naselitev v Dolnji Lendavi naj se še letos prične in dokler se ne odmeri žemlja domačim prosilcem, naj se ne da drugim. Prej se pa mora uradno po občinah naznaniti naseljevanje, da vsi zainteresirani krogi zvejo zanje. Tisti del veleposestniške zemlje, ki mora po odredbah agrarne reforme pripasti veleposestnika, da ga obdelüje,v lastni režiji, naj se takoj izmeri, ostalo pa naj se razdeli med prebivalstvo,
2
„NOVINE“
12. februara 1922.
katero posebno v Dolenjem Prekmurju nujno potrebuje zemlje. Zbog pomanjkanja zemlje se jih je n. pr. samo iz Črensovske fare odselilo 800 v Ameriko, skupno je pa tam 25.000 Prekmurcev. Za izdelavo že mnoga leta slovelega prekmurskega sira, za preskrbo občinstva z mlekom v Soboti in Dolenji Lendavi pa naj se pusti nedotaknjen potreben kompleks veleposestniške zemlje.
19. Pritožbe zaradi poslovanja stanovanjske komisije naj se preiščejo in obstoječe krivice popravijo. Pod x) y) priloženi še dve pritožbi.
20. Prošnja prekmurskega učiteljstva pod A) naj se v polni meri upošteva.
Prošnja do naših drágih rojakov v Ameriki?
Sebeščanska fara si nameni spraviti nove zvoné; ár je pa lüdstvo te fare siromaško najbole v denešnjem časi ino si za toga volo nemre sámo spraviti, da bi si pa radi pomogli nas na to nagible srčna lübezen, ki , nas Opomina na naše drage brate i sestre v Ameriki, do šterih se obračamo z najvékšim zavüpanjom, da nam priskočite na pomoč pri našem Bogi .služečem nakaneinji 1 — Prosimo Vas iz globočine našega siromaškoga na Vas se zavüpajočega srca, darüjte na boži áldov in nabirajte od vseh dobrih in za to nak-lonjenih src! Znano nam je, kak žmetno si slüžite tüdi ví z znojom Vašega lica vaš krűh ali vendar pri Vas položeni mali dár za nesé pri nas vékšo šumo in se to Vam nede poznalo dosta, ár dosta dobrih düš prinese füdi dosta dára. Z maloga zrasté veliko. Že stari pregovor právi : kamen do kamna palača, zrno do zrno pógača. Tüdi Vi zdignite srca in pravite: dolar do dolara pa se pomorejo doma do zvonov! — Pomislite dragi naši bratje in sestre on kraj morja, Itak lepo in milo bodejo doneli zvonovje Bogi na diko nam pa vsejali z vsakim vdárcom prosečega glása v srce špomin na Vas, kak lastnine zvonov, ki majo nam in našemi rodi biti v več stoletni špomin! Za zvoné, štere si namenimo spraviti, bo trbelo veliko šumo, približno dvesto jezero koron. Ravno zato se na vas naslanjamo z tov prošnjov, ár bi Vaših eno jezero dolarov skoro pokri-o šumo Pomágajte nam po mogočnosti lo kelko prevüpate, za vsakši najmenši dár Vam stotero najprisrčnejši »Bogplati"! Za to dobrohotnost Vašo se bomo spominoli v cerkvi z Vas v naši najprisrčnejših, in želečih molitvaj naj Vam Bog povrne jezero in više krat pri zdravji, sreči, slüži
in blagoslovi Vaše trüde I — Vüpamo, da se genejo Vaša srca iz smilenja do naše siromaške cerkvice, ki tak tužno i žmetno ali zavüpano čaka na nove zvone, da bo znova lejko dičila Boga z milim glasom zvonov in nete čakali drüge ali več prošnje, nego nam pomagate v najkrajšem časi! Peneze pošlite na Vodstvo Sebeščanska fare v daíarskoj vrednosti I Zvonovje do delam v Ljubljani. — Če želete od toga kaj več zvediti pišite na ete ant-res 1 Keréc Franc Proséčkavés št. 16. Pošta Gornji Križevci, Prekmurje, Jugoslavija. Na vse pitanja se Vam radevole odgovori in popiše vse. Na té antres pošlite tüdi vsakoga darovnica ime in šumo, keliko je darüvao.!
Glasi.
Slovenska Krajina.
Veržejski most. Naš g. poslanec so intervenirali pri g. ministri za zgradbe, da se dovoli 2 mil. koron kredita za dovršitev mosta prek Mőre i mostičov prek strüg. Če se nači ne bi mogo dobiti kredit, se pokrajinskoj upravi v Ljubljani teliko posodi v té namen. Te dug pa se zna da plača država.
Carina na zrnje. Kak vam je znano so naš g. poslanec v svojoj spomenici prosili 1 posebno tüdi hodili g. ministrom financ i socialne politike da se odpüsti carina na zrnje delavcov. Njihova prošnja je poslühnjena i penez 600.000 koron je iz Belgrada poslan v Ljubljano na delegacijo min. financ. Nekaj vendar dobijo naizaj naši delavci. Naš g. poslanec so se zahvalni g. ministrom za dobroto i oprosili i drüge stranke naj. podpirajo njihov predlog ka se carina odpüsti na zrnje delavcov i na pov pa drva les tistim, ki prek meje majo svoje njive i loge. Sam g. minister financ je obljübo našemi g. poslanci,, da bo podpirao te predlog v skupštini.
Žganje na tüjih kotlaj. Na prošnjo naših domačih prebivalcov so se naš g. poslanec obrnoli na delegacijo ministrstva financ i opitali če je slobodno pri drügoj hiši žgati žganico i dobili so sledeči odgovor: Dače prosto kühanje žganice iz lastnih pridelkov lastnoga pova) je dovoljeno na tüjem posestvi (pri ljüdskoj hiši) če so kotli vzidani. (B. III. 19/27. ex 1921). — Pri nas je tak vsepovsedi dovoljeno, ar so vsepovsedi takši kotli v navadi.
Gospodom županom! V našoj Slov. Krajini, posebno v gornjih krajeh je veliko siromaštvo i pomenjkanje. Podpisani sem že pred božičom oproso g. župane, da mi pošljejo' seznam svojih sirot. Nešteri so to včinoli, vsi pa ne. Rad bi sproso nekšo podporo za naše sirote. Bio sem páli na ministerstvi i proso za njé. Je vüpanje, da dobim pomoč
za njé. Potrebno je pa da dobim do rok popis sirot. Zato prosim ešče ednok vse naše župane naj popiše prave, velike sirote, štere nemajo živeža, obleke ne kakše podpore i ne morejo delati, naj je spišejo vküp; naj pridenejo k spisi tüdi to, keliko vrednosti ma tista familija i keliko živeža ma ešče. To prosim najkesnej do 25. februara. Belgrad, jugosi. klub broj 20. parlament Klekl Jožef nar. poslanik.
Prekmurskiva rekruta. Rodi Šandor s Kovačovec i Gjergjek Franc z Vidonec Srčni „z Bogom” velita svojim drágim domačim, starišom, sestram, rodbini, poznancom i celoj gradškoj fari. Veselo ideva v toj novoj Slovenskoj domovini v vojaški stan. Vej nede dugi. Osta-neva verniva svojoj veri. Mislila va dostakrat na vas, Vi pa molite za nos.
Županom! Pazite! V živinskih listah (pašušah) na pitanje .kraj namembe" je ne zadosta napisati mesta, kama se živinče žene, nego kda je senje vsikdar napišite to tüdi tá „na sejem11 to je ka se na senje žene. Te liste najmre v roke dobi davčna , oblast i če je ne zapisano ka je živinče na senje (sejm) bilo gnano, zna pod dačo vrčti onoga, ki je živinče odao i zato gono tá, ne pa na senje.
Sol pri Gradi, Z Goričkoga nam pišejo, ka so tam za grofa Nádašdija najšli gor od farofa v tistom ribnjeki, šteri je pa že zakopani, osoleno vodo. Te vode se je nekoč tak napio grofovski jünec, ka se je razpočo. Na klafter so kopali poleg ribnjeka i najšli solni kamen vogrsko šou" i tüdi vogelje (štajnkul). A dale neso kopali, še ribnjek zakopali, ka držáva ne bi djala gor svoje roké — Dobro bi bilo to bole natenkoma Pozvediti.
Senje v Radgoni so prosili naš g. poslanec te, kda so kraljevski namestnik g. Hribar v našoj Slovenskoj-Krajini hodili. Za odgovor so dobili pod št. T L707 ka v to Vlada v Belgradi ne bo privolila, ar se našim ljüdem da zadosta prilike, ka lejko svojo živino odájo. (Drügoga odgovora smo ne čakali, ka so v Ljubljani proti radgonskomi senji, je samo obsebi razumljivo, ar če bi se naša živina tam zodala bi ljubljansko drüštvo „lmpeks“ melo slab kšeft i vnogim velikim gospodom bi malo prišlo v žep. Z odgovora pa ešče nekaj drügo tüdi vidimo, najmre to, ka si je ljubljanska Pokrajinska uprava niti teliko trüda ne vzela, ka bi bar posküsi^ to do voljenje prositi. Vr.
Aldov šatringe, m.
Na poli ga pobila toča, posebno njemi je vküpvdarila tikvi, doma so njemi pa deca vužgala kučo. Pogorenec je bio. Nana njemi je voči vrgla, ka jo je znoro, ár so to znali po celoj fari, ka njoj je on ovado. G. plivanoš so najmre držali navuk od prve bože zapovedi i razložili, ka je šatringa greh proti prvoj božoj zapovedi na koj jo je on napeto i ka je velki1 greh na mešo ne paziti, nego tikvíno semen grožati v Žepi, kak je to ona včinila. Ona za greh toti ne mára, a slepári pa nikaj ne da i ga ztira z (liže pa ešče za njim kriči vse bodikajsko reči.
Pütar je meo slabo düšnovest. Dosta graja se je zgrabilo na njo. Tolvajski gazda je tüdi bio, ar je od decé jemao prek belice pa küre, ka je ta kradnola starišam ka bi prišla k penezam za pohajanje krčme. V nogo nedužnost! je zgübljeno po toj tolvaskoj podpori, ka od svaje 1 pijanstva niti ne gučimo. V cerkev té človek ne hodo, zvün kakšo šatringo delat. Vüpanja v Boga ne je meo. Zato se je v svojoj nevoli strašno razsrdo na Nano, gda ga je stirala z svoje hiže.
Čakaj, babja škrtla, osvetim ti že jaz, si je zgučavao sam proti sebi. 1 kovao je natepe, kak bi babi plačao te dug. Bela zima je bila, že po Kataleninom je zapadno na meter globoko vse Sneg. Približavao se je sveti večer. Nana je mela pun majžar tikvinoga semena páli. Šla je pomali v cerkev 1 molila svojo »molitev;" »kuste
tikvi, kuste tikvi". Domo je bežala, ka níšče pred njo ne pride. Ona šče nájveč tikvi meti i naj-debelejše. Vsi so daleč za njov ostali, ar je po prečiščavanj! taki Šla z cerkve i ne je čakala na konec meše. Mimo pokopališča ali kak tam pravijo, mimo brütifa je mogla iti ali ka je to, Ozdaleč se nikaj sveti ?! Je to na brütivi... a znankar je v vesi pa na vidim dobro., si misli. Pa kem bliži k brütivi, tem bole se vidi svetlost. Ka bi moglo to biti?! Kak vsaka praznoverna ženska, štera na šatringe . več da kak na bože zapovedi, je bila jako strašljiva. Groza jo obhaja, kak se Približava pokopališči... Nekaj muvi.. škriplje... z lancom rogače... i sveti se mrtveča glava... zdaj zerjove i skoči na njo.........
Spadnola je tá od stráha, srčna kap jo zadela, bila je mrtva. Gda se je ta vtégnola, je sveča vgasnola v mrtvečoj glavi i nekaj čarnoga je bežalo’z cintora gor po poli.... Ljüdjé gda so šli z cerkvi so se v njo poteknoli. .. Smilü-vanja so malo meli do njé, velko niti mož ne geno za njo. Skoposti pač ne premaga niti ljübezen.
Na sveti den so najšli na brütifi edno ti-kev; — falita je z njéne kleti — štera je mela podobo mrtveče glave i je bila z svečov pokvap-
Ijena___z cintora so srdovje po snegi pelali
gor proti Goričkom!. Pütara so prijeli i Prignali na sod. En čas je tajio, ka je on zosagao Nano na brütifi i ka jo je od njegovoga ságania božiž-lak vdaro, sledkar pa vse priznao. Dobo je voze pet let
Ferka nazadnje H strsnola ženina tragična smrt. K ponočkam je hodo rad i sirotam razdelo vso ženino vrednost, naj se njoj smilüje dober Bog za šatringo. Tikvam je gnojio i vse šatringe opüsto. Meo je blagoslov povsod posebno v zakoni, za ženo si je vzeo siromaško slüžečko deklo. Petero dece mata, z šterimi leto za letom v blaženstvi i miri božem svetila sveto, blaženo noč. (Ravenski).
Vandriček, vandriček moj... Narodna.
Vandriček, vandriček moj,
Ka va pa jela nocoj?
Malo šalatice,
Pa Svinske kolbasice Meni zaročena Spevaj z menoj’
Vandriček, vandriček moj,
Ge va pa spala nocoj?
Ti gor na parmici,
Jaz v hiži na slamici.
Meni zaročena Spevaj z menoj’
Vandriček, vandriček moj,
Kama pa šla va nocoj?
Ta gor na Štajarsko,
Či gli na Mažarsko.
Meni zaročena Spevaj z menoj’
12. februara 1922.
„NOVINE“
3
Proda se en krasno lepoga glasa 7 registrovni harmonim i en glasovir. Natančnejše se zvedi v kavarni pri kroni v M. Soboti.
Beltinci. Na gostüvanji pri Šaruga Matjaši v. Beltincih se jejnabralo za Marijih list 130 K- podpore i. tüdi ešče posebi telko, da se plačajo Novine dvema sirmakom a. Beg plati vsem, ki so kaj darüvali. Posnsumnja vreden zgledi To se lehko zgodi na drügi gostüvanjaj tüdi.
Veržej. Marijanišče. Zavodov! predstojniki z gojenci vred se srčno zahvalijo vsem dobrotnikom z beltinske, bogojanske, sobočke, tišinske in radgonske fare, ki so to jesen darüvali Kráje ali kaj drügoga za vzgajanje siromaških dečkov v zavodi. Posebna Zahvala ide onim, ki $0 .se tak ponižali, ka so šli od hiže, do hiže in pobirali. Bog plati vsem stokrat ! Tu pa ešče to pripomnimo, ka je nikša ženska iz Dokležovja doma, kak je pravila či je ne lagala, po törjanskoj fari nabirala zrnje pa bilice pa vse drügo za Marijanišče v Veržeji. Što je bila in odkod, mi od toga nikaj ne .vemo. Mi smo nikoga ne poslali. Da se kaj takšega več ne pripeti; naj vsakši prosi od tistoga, ki kaj pobira, napisanodovolenje in pečat gori.
Gederovci, Sodišinci: „Povodom moje preselitve iz prelepe Slovenske prekmurske krajine v drügo krajino, nej bilo meni mogočno od vsakoga poznanoga poslavljati. Zato se poslovim od Vas tem potem in Vam kličem: Bog Vas živi i Bog Vas naj obvarje še duže leta i pa ednok do videnja v nebi.“             Lovšin Davorin.
Poljski delavci v Prekmurji. V prihodnjem sprotoletji t. j. od 20. marca naprej se bo posredovalo več kak 300—400 poljskih delavcov na poljsko delo v Nemčijo; vse delavce zato naprej opominamo, da se ne pogajajo inam na delo in bi si stem napravili lanski primerno škodo za volo uvažanja silja domo, ki ste si ga zaslüžili! Da se vam to iznova ne zgodi, Vam priporačamo, da ponücate zgoraj povedano priložnost i se zglasite pri „Državni Borzi Dela“ Podružnica za Prekmurje v M. Soboti, štera Vam da potrebna navodila i vzroči pogodbe (kontrakte) itd. Priglasiti se je do 15. marciuša v t. l.
Iz Dolnje Lendave: V davčnom uradi v Lendavi sedi dičen gospod „Jurak“, ki rešüje že 2 leti po gostilnah i vinskih goricah narodnost i pokončüje vse ka je madžarsko, zlasti pa madžarsko vino. Če pride te gospod v vlažnem stani iz vinskih goric v gostilniško drüžbo i vsakoga nahruli, ne čüda, da se ga celo njegovi uradniški kolegi ogiblejo. Da bi si pridobo ugled, ki ga še nikdar ne meo, kriči V najbole nabito m stanji, da je državni uradnik. Što ne trobi v njegov rog, zgübi milost v njegovih očeh, i psüje ga kot madžarona. Če pride te gospod državni uradnik v javni lokal, skoro dosledno v poznih večérnih vürah, prav dobro skrbi za zabavo Slovencom iMadžarom i popolnoma nadomestüje cirkus Z a va to.. Neščemo omenjati dosta zanimivih zgodb iz njegovoga dozdajšnjega pijančevanja. Samo ga opominali ščemo na ono plüsko, štera njemi je priletela dne. 2 febr. v hoteli Krona od strani nikšega uradnika, šteri si ne znao inači pomagati pred njegovo vsi! ji vestjov. Veliko Srditost küha gosp. Jurak proti madžarom, to pa ga nikaj ne ovira, da jih v pijanom stanji nadlegüje za 1 liter sladkoga Vinca da se zbije po prsah, da je državni uradnik, se njegova prošnja tüdi spuni. Da, tak drzen je te državni uradnik, da vüpa celo v hotelsko spalno sobo zasledüvati peršono, od štere vüpa, da bo dobo kaj mokrote. . Nam bode za tem gospodom celo dugi čas, ár so v Lendavi ovači cilo redke zabavne prireditve, zato ga priporočamo,
da on še nadalje tű ostane. Ka porečo na to madžari i madžoroni — to nam je vse jedno — če je le tüdi gospodom v Ljubljani vse jedno i če je to v korist ugleda tukajšnjega slovenskoga uradništva.
Iz zanesljivoga vira smo zvedili z M. Sobote, da je neutemeljna bila trditev, štero smo poročali v pred zadnjoj številki naših „Novin“, da so se liberalni gospodje okr. glavarstva zbili v uradi, ne se godilo to v uradi, nego v ništernoj kavarni. Na okr. glavarstvi kraljüje med uradniki najvekša disciplina i kolegialnost i da se ešče do dnes ne pripeto med njimi nikši inci-dent i se tüdi ne bo, dokeč ostanejo na glavarstvi danešnji gospodje, pa g. okr. glavar Dr. Lipovšek, šteri ma velki ugled pri uredništvi, temveč si je pridobo tüdi velki ugled i zavüpanje med vsemi Prekmurci.
M. Sobota. Prošnje i pritožbe bode spojemao po občnem -zbori g. minister Kukovec. Tak je farbao .Prekm. Glasnik” v njegovoj zadnjoj številki!, prekm. .ljüdstvo, da bi samo se v kem vekšoj številki zbralo na shodi i poslüšalo ministrov guč. Na mesto ministrovoga govora so pa Sobočanci že v Soboto odvečara ob 4 vüri lehko čteli na plakati pribiti na Dobrajovo]' hiši: za voljo slaboga vremena, za voljo popravo mostov prek Müre i zavoljo velkoga snega on stran Müre, minister ne more priti v M. Soboto. Lep lzgovor I Samoobsebi se razmi, da ne bio to pravi vzrok. Nego velka bojazen, da bi prišli na shod samo liberalci, Šteri je zdaj v M. Soboti samo tri: neki odvetnik, neki notariuš i nikši trgovec. Bojazen od blamažo — to je bio. pravi Sneg i pravi ovir, da g, minister ne prišo s M. Soboto.
Ustanovitev šolskoga odbora za Prekmurje. V zmislu razpisa višjega šolskega sveta v Ljubljani so se izvršile volitve oziroma imenovali so se člani v šolski odbor v Prekmurju. Člani so gg.: Ivan Baša, župnik v Bogojini; Josip Sakovič, župnik v Turnišču; Adam Luthar, pastor v Pucincih; Karl Berke, posestnik v Šalovcih; Jožef Kühar, posestnik v Tešanovcih; Martin Bobovec, posestnik v Lipovcih; Jožef Kolenko, posestnik v D. Bistrici; Jožef Kühar, posestnik v Gradišču.
Država.
Belgrad. V parlamenti se držijo seje. Naša stranka je proti vladine) izjavi govorila i glasüvala. V govoraj povdarjaía velike krivice, štere se delajo našim ljüdem. V imeni naše stranke so gučali g. dr. Deželi, Gostinčar i Sušnik. Sladnjega govor, ki je zahtevao nesamo za Slovenijo nego še zacMakedonijo autonomijo, je izazvao med srbskimi strankami veliko razburjanost. — Pa govor je bio jako lepi i stváren. — Zadüšnica za pokojnim sv. Očom rimskim papom se je vršili; 28. jan. Cerkev je blia cela prevlečena v čarno. Sv. mešo so sili-, žili zagrabečki nadbiskup dr. Sauer i nazoči so bili pri njej Njeg. Vel. Kralj Aleksander L i zastopniki vseh oblastev i poslanstev. — 28 jan. je bio guč V parlamenti od pogodbe, štera bi se začasno sklenila med našov državov i Austrijov gledoč na trštvo. Gučalo se je tüdi za naše kraje da bi se že ednok odprla železnica med Ljutomerom i SpielfelddFm. Minister Spako je obljübo da bo gledao pri pogodbi da olajšave prido za naše kraje. Govorila sta dr. Hohnjec i Škulj od naše strani. Oprošéna po n. g. poslanci sta omenila posebno dr. Hohnjec kakše težave majo naši ljüdje, da včasi 80 km. daleč morejo hoditi ali živino goniti do postaje D. Lendave. Ar v toj začasnoj pogodbi ne guča od olejšavanj pri naših mejaj, je naša stranka proti pogodbi glasüvala. Se zna, da ar smo v menjšina, pogodba vala, ar so jo vladnejstranke, štere so vu večini zglasale. Samostojni so tüdi glasüvali za to nam. škodljivo pogodbo i ni en ne se z ednov rečjov zglaso, da bi naše kraje kaj zagovarjao. — Njeg. V. kralj ie sprejeo v posebnoj audijenci štiri kotriga odbora za Zidanje kat. cerkve v Belgradi pod vodstvom mons. pleb. Vagnera, ki so se njemi zahvali za 5000 Din. dar na kat. cerkev. Njeg. V. krali je oblübo, da bo pomagao katoličancom v Belgradi, naj se samo z vüpanjom dečjega obrnejo. Med razgovarjajo!« so vse kotrige deputacije sedele kre králja i
vsem je dao kralj roko. Odbor je bio kratke pol vöre pri král]!. Razgovor je bio prisrčen i domači ednok celo dobo šaljivo stran. Kralj je pitao ednoga z med nazočih članov Limesta, kaj je. Odgovoro je, da je limar (klepar, špeng-lar) i dela Spenglarsko delo na kraljevskom gradi, da se kralj kemprle more odseli ti na grad z svojov kraljevsko? tovarišicov. Se jzna, da se je kralj prisrčno zasmejao toj odkrito srčnoj izjavi. — V odbori za financi so naš g. posla-' nec predlagali, naj se sprejme zahteva financi jske straže i naj se graničarom vzeme finančna slüžba i zroči páli financom. Stem bi držáva okoli 70 milijonov dinarov menje potrošov mela. Na predlog carinarnice, da bi se tiste reči žež-gale, štere se ne morejo po pravoj ceni odati na licitaciji, so stavili naš g. poslanec proti predlog, naj se te reči rajši razdelijo med sirote i drüge dobre namene. V dobi najvekšega socialnoga pitanja se ne more gučati od vničenja potrebnih reči. Predlog se je vsem dopadno. — Ponüja se nam Sneg. — Beogradski mraz nas mučio dozdáj brez snega. Vreme je mlačnejše postalo ne pa politika.
To je podpora. Ne bojte se, neje našim novinam dana 1 Pristaši našo krščanske stranke so v sirmaškoj Bosni k Božiči nabrali 47 jezero 332 K 67 fil. i so to kak božični dar naklonili, v podporo svojim krščanskim novinam. ..Hrvatske Pučke Novine '. Ti ljüdjé znajo ka so vredne krščanske novina.
Kralov dar. Njegovo Veličanstvo krali Aleksander prvi je na Belgradske katoličansko cerkev darüvao 5000 Dinarov; mesto Belgrad je pa dalo v te namen 1000 D.
»Murska Straža". Naš bratski list Pohvalo piše od naših povekšanih, Novin" i izraža želo, dabi vzajemno, to je siožno ž njov se boríte za naše krščanske i narodne cile. Mi smo ravno toga mišlenja. Naš bratski list, šteri se bori za dobre stvari, a ma kak mi teškoče pri vödavanji, da se te kak mogoče odstranijo, vsem našim domačinóm priporačamo, ki so ga mogoči naročiti. Sküpno delo i borba nam pa naj stoji v tom, da ohránimo ne samo celo . Slovenijo, nego tüdi „Slovensko Krajino" i oboje krščansko.
Svet.
Kelko vode spadne vsakše leto na zemljo Zračunali so, ka spadne sakše leto na zemljo 465.000 km8, vode. (Eden km3—kubiČiii kilometer bi bila posoda, štera bi mela za dni eden kvadralkilometer.in bi bila visoka eden kilometer.) če bt ta voda vednako pokriva^ celo zemljo, bi stala 9t em globoko; to je niti eden cen meter ne.
Kelko ljüdi guči razne jezike. L. 1900 je gučalo angleški 100 miljonov, nemški 70 miljonov, rusoski 67 miljonov, francuški 4l miljonov, Španski 40 miljonov, italijanske 30 miljonov,, portugalski 13 miljonov ljüdi. Trojnov jugoslovensko narečje guči zdaj okoli 12 miljonov Jugoslovcnov.
Velke živali (stvari). V starih časih so živele nenavadno velke živali, štere so pa sčasoma prejšle. Pred nekaj leti So našli v Ameriki okamenclc Činite takše živali. Vučenjaki so té čonte v nevjorškom muzeuml vküp sestaviti in zračunali, ka je bila žival duga 22 m. i vi-sika Vjö metrov. Žmetna je morala biti 500—600 centov. •	■	■ ,
Nekaj od človeka, človek, ki je star 50 let i je živo tak po Srednje, je prespao v 50 letih 6.212 dni to je 17 let. Potrošo je 8500 kg krűha, 6000 kg. mesa, 1600 kg. belic, sada i želenja i spio je pa 3500 hektolitrov bodisi vode, vina ali pive...
V Chikagi v ednoj velkoj Živinsko) klav-nici zakolejo v ednoj vöri 800 svinj i 300 jüncov pa je v tistoj ednoj vöri scela razpravijo i pripravijo za odájo i kühnje.
Skoz kelko mašinov morajo iti nešterne reči. Sivatja igla ide skoz 72—92 mašinov prle kak je gotova, škatljica s spicami skoz 16 mašinov, citre skoz 53 mašinov.
Slovesnost neznanoga vojaka so obhajali v Rimi proti konci preminočega leta. To je božo zlfižbo so opravljati i drüge slovesnosti na čast 1 za düšni pokoj, tistim vojakom, šterih iména so ne mogli zvediti, zato so se vršile te slovesnosti pod imenom .neznanoga vojaka". Neka mati v Turini je zgübila dva sina v boji, za šteriva nekaj ne znala. Odala je vso vrednost doma i šla v Rim k neznanoga vojaka trügi v cerkev. Mislila, ka je njeni sin tüdi notri. Celo noč je tam pri trügi molila i drügi den so jo najšli mrtvo pri njej.
Novi papa so izvoljeni. Dné 6. februarja ob 13. vöri, se je zdigno beli oblak dima na Sikstinskoj kapeli i to je pomenilo, da so novi papa odebrani i naime milanski nadpüšpek kardinal Ahilej Ratti, šteri so si zbrali ime Pij XI.
4
„NOVINE“
12. februar 1922.
Domača i svetovna politika.
Jugoslavija. Delo naše stranke. Naša stranka se najbole briga za siromak človeka, v šterom koli stani je. V zakonodajnom odbori je predlagala, da se vrastvi nesme nesorazmerno (to je nerédno) podigávati cena i ka se v tistih krajih, gde ne zadosta pova, mora državna prodajalnica gorpostaviti (bauta), v šteroj ljüdstvo falej dobi živež küpiti. Oba predloga sta sprejeta. Gledoč na zavarovanje (sekulácijo) proti toči pa zahteva naša stranka, naj bo za-povedana ta sekulacije i naj jo vsi pomagajo plačüvati nesamo kmet, ar kmet tüdi plačüje na gledališča (teater), visoke šole itd. dačo pa teh nikdar ne rábi (nüca). Ne je pa mogo predreti naš predlog, ka bi tistim bogatim trgovcom, šteri so zavolo navijana cen kaštigani i ne ešče stérjane ne bi bila odpüščena kaštiga. Liberalci so zagovorili svoje milijonare. Naš siromak je plačao globe (štrof) če je jajce par krajcarov dragše tržo, bogatoga verižnika pa ne iztérjajo.
Orel.
Orlovska pisma.
Kak zastopniki prekmurskih Orlov pri Orlovskoj podzvezi v Ljubljani mi prekmurski Orli pišejo razna pisma, bodisi ka me kaj prosijo za svoje drüštvo, bodisi ka poročajo kak je kaj v njihovom drüštve-nom življenji. Da bi naše krščanske prekmurske starše pa dečke podrobno seznanili s tem prepotrebnim drüštvom, priobčimo nešterna takša, pisma.
Bogojina, 29. okt. 1921.—Brat! Naš Orlovski odsek stoji jako dobro. Malo nas je eli ne smo samo kak zapisani za Orle, liki spunjavlemo dužnosti, ki se jih mora držati Orel. Edno nam menka: prostora nemamo za kakše predstave, po zimi pa za telovadbo. Dozdaj smo kaj takšega
imeli v šoli. zdaj so pa zabranjeni vsi šolski Prostori. Pa to bomo pomali tüdi rešili. Damo si zgraditi edno barako, ki nam bo slüžila za .Orlovski dom. V té namen smo pobirali dobrovoljne dare po našoj fari. Dobili smo 3.181 korono. Gospod župnik nam idejo jako na roko. Preskrbeli so nam prostor za dom na zemlišči blizu cerkve. Da pride spomlad, začnemo z delom. Imamo vüpanje ka bo šlo — če nam bo Bog pomagao.
Žmetno ide delo naprej. Zroki so v tom, ar pri nas ne bilo prle nikdar kaj takšega (kakšega društva). Zdaj, da smo začnoli nastopa#, igre predstavlja!}, so ljüdje nekam Čüdno gledali. Celo komedi-jaše so nam gučali. Dostakrat je trbelo kakši špot prestati. Celo od drügih dečkov smo bili vkraj zapreti. Odkraja smo skoro nindri ne meli poštenja. Tüdi med kotrigami pri odseki pride včasi navzkriž, eli to je pri nas dobro, da če je prepir, ka ga pri sestanki zvečer dokraja priže-némo in neidemo prle narazno, dokeč smo ne 'vsi Pomirjeni. Nazadnje si podamo roke in se z bratskim pozdravom „Bog živi“ razidemo.
Zdaj je že ljüdstvo spoznalo pri nas, ka so Orli ne komedijaši, liki ka je to edno pošteno drüštvo, štero je déndenešji neobhodno potrebno in nam idejo,na roko kde koli smo potrebni pomoči.11
Pošta.
Kardoš, M. Sobota. Ar ste nepretrgano samo 24 let bili v državnoj slüžbi, odteh dobite pokojnine 1047 D 20 p na leto i draginjske doklade. Vaša slüžba pri vojski i občini M. Sobota bi se samo milostnim potom štela, da bi dobili od nje penzijo. Zato bi mogli ešče edno prošnje posebi vložiti i v njej potrditi uradno vašo to dvojo slüžbo. Prošnjo vložite ka kak prle, smete jo pa tüdi na parlament v Belgrad
na „odbor za molbe i zalbe“. Rengeo Kata. M, Sobota. Prošnjo smo vložili za vas i oprosili hitro rešitev vaše zadeve. Franc Jonaš. Predanovci 53. Smo prosili. A zakaj ste se ne prle glasili, zakaj ravno zadnjo minuto? S. M. Selišče. Zravnali smo v tiskarni kak ste želeli. Če ne bi bilo prav pali, le naznanite nam. Š. S. Mala nedelja. Na láni i na letos je vsa naročnina i podpora, plačana. F. F. Sv. Bedenek. Naš nasvet je to, da bi malo počakali. V zakonodajnom odbori se naime nameni sprejeti, da bi se en zvon smeo brez carine uvoziti. Dokeč se to ne sprejme v odbori, se ne sme brez carine spraviti. Bakan A. Gradišče. Fali ešče svedočanstvo keliko dače plačajo oča. To da davčna oblast. To dopošljite. Ali teško se kaj dosegne, ár je l. 1900 rojen. Pa posküsite. Horvat Karol Gradišče 4. Vi ravno to včinite. B. I. Grad. Marela ne je vaša. I. M. Renkovci. Po odredbi 204. od 16 sept. 1920. se plača renda za njive osemkrat teliko, kak je katasterski dohodek tiste táble. Katasterski dohodek najdete zapisan v grüntnicah. Če je Zemlja jako dobra i veleposestnik zahteva, sme se 100% podignoti arenda, to je šestnajsetkrat bi se vzeo katasterski dohodek. Cvetko Anton Bakovci. Či ste državni pismonoša bili, Vam ide pokojnina. To Vam posvedoči poštni urad. Či ste pa samo občinski pismonoša bili, Vam nede pokojnina.
Debelo živino, teleta i svinje, živa in zaklana, sirovo maslo (Butter) vsako množino küpüje in najbolje plačüje
GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani.
Pošljite ponüdbe!	5—2.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 48 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 168 K 24	 „	  „   8	  „	   „	 .   .   . 280 K
36     „       „  12   „          „	 .   .   . 394 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 Kr. in Kr. 750; Elsa mentolni klinčič 12 Kr.: Elsa posipalni prašek 11 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 86 Kr.; Elsa voda za usta 36 Kr.; Elsa kolonska voda 41 Kr.; Elsa šumskimiris 41 Kr.; Glycerin 6 in 30 Kr.; Lysol, Lysoform 30 Kr.; Kineski čaj 3 Kr.; Elsa mrčešni prašek 15 Kr.: Strup za podgane in miši po 8 i 12 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—2.      donja Hrovaško. Centrala 146.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in Poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d, 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—7.	centrala 146. Hrovaško.
KORANIT
asbestni škriljevec, najbolše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v KARLOVCU (Horvatska) glavno zastopstvo za Slovenijo FRAN HOČEVAR, MOSTE p. ŽIROVNICA, Gorenjsko. Stavbeniki, podjetniki in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežu, toči, snegu, požara in viharju, zahtevajte oferte.
Vaša želja
imeti res dobro in zanesljivo uro, je Izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i.t.d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste. Zahtevajte cenik s slikami od: tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana Št. 945.	20—4.
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi Čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
Pozor Mlinarje!
K odaji je
en mlin na Ščavnici, ima 3 kamle, dela se na njem tüdi oli iz vsakevrste semenja, mesi se z mašinom. Mlin je spovani l. 1899., oddaljeni od železnice samo eno vüro, k mlini pripada tüdi 2 plüga njive. Več povej posestnica TRSTENJAK MARIJA pri Sv. Jürji ob Ščavnici.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava