Alu r^i<'<f po ^Tetu« Desetdjaevna bitka pri KralczewsKem 66 Dvini med Poljaki in boljSeviki je kon8ana s popolno polj eko zmago. Amerlkanci so pokupili vso bolgarsko žetev tobaka iz let 1919, 1920 in 1921, zagotovili so si kup8ijsko pravico za kup vsega bolgarskega tobaka za dobo 50 let. Davki danes in nekdaj. Res je sicer, da je dandanes že takoreko8 obdačeno vse, toda za 8asa pruskega kralja Friderika I. so imeli v Nemčiji davke. katerih dandanes skoraj ne poznamo. Tako n. pr. jo moral piačati vsak 1 dolar davka, kdor je hotel nositi na svoji obleki kaj zlatega ali srebrnega. Da je smel kdo lasuljo nositi, je moral plačati na leto 3 dolarj© davka. Kdor se je vozil v kofiiji, je moral za uporabCf dragcga tlaka plačati letno tri dolarje. ' Ce si hotel piti kavo, 6aj ali čokolado, si moral imeti posebno dovoljenje, za katero si pla8al letno.dva dolarja. Ob^ dačene so bili opanke, nogavice, 6evlji in klobukij Vsaka moška oseba od 17, leta naprej je morala plačevati osebni davek od pol dolarja do 4000 dolarjev, katerega je moral plačovati kralj za svojo glavo. Blago je v Italiii, 8e se pomisli, da velja pri nas 1 L skoro 5 K, sorazme«io dražje, nego pri nas  v Jugoslaviji. Kljub temu pa ljudje, ki so trpeli mei  vojno pomanjkanje, sedaj, ko jim je odprto svetovr.o  tržišče, kakor blazni kupujejo vse, kar dobe, če po  trebujejo ali ne. In ker prihaja blago iz Italije, gre  tudi težko prištedeni denar naših ljudi v Italijo. Iz  Italije ne prihaja v zasedeno ozemije razun uradni ških pla6 nikak denar, radi česar bo denae v ¦zast' denem ozemlju kmalu izginil in ljudje bodo prisiljeni  delati znova dolgove. To potrjuje tudi dejstvo, da pu sojilnice in hranilnice na Primorskein brez daljšiH  napovedi sploh ne morejo izvrševati nikakih izplačil.  iTako bodo Lahi v kratkem tudi financijelno uni8ili naše zasužnjeno ljudstvo. Poštna zveza z zasedenim ozeinljem. Dasiravno je preteklo po skleriuvi premirja že skoro leto dai, vendar se poštne razmere med našo državo ter zasedenim ozeniljem še dc danes niso izboljšale. Plsma 8ez Svico ter Mihm, če pridejo sploh odresatu v roke, rabijo za to pot najmanj par mesecev, ona pa4 ki nimajo zaznurrihfj: ,,Via. Milano. Posta estera", pridejo ori sto siučajov morda komaj v enem na ciljTo velja pa le za pisma iz Jugoslavije, kajti ona odposlana iz Nemške Avstrije, Cehoslovaške, Poijske itd. dohajajo navadno hitro in sigurno. Naši beHiinci in ljudje, ki se nahjajo v Jugoslaviji, so tako popo1noma odrezani od svojih dragih v rtomovini, tako 6\ fam doli ali pa tu lahko vsi pomrjejo, ne da bi zato« tam ah tu sorodniki kaj izvedeli. Ker je zaprtje pošte v navadi le med vojujočimi državami, in ker aa... vsa.j da bi vedeli, z Italijo nismo v vojnem stanjr., pozivljamo merodajne Jaktorje, da kon8no vendar eukrat oapomorejo tera neznosnim razmeram. Prehod po Italijanih zasedene demarkaciiskečrte je silno težaven; v8asih je treba čakati na tozadevno dovoljenje celih šest tednov ali pa morda še ve8. Na meji pregledajo človeka do kože ter mu za jplenijo vse pisane in tiskane papirje in knjige; v8asih celo dokumente, kakor n. pr. domovnico, krstni list, šolska spričevala itd., kar ima za pottnke in izseljence lahko najneprijetnejše posledice. Zide izgnali na Franceskem- Francoska viada je poljske židovske begunce izgnala iz Francogke.