US ČASOPIS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Priloga Številka 14 September 1976 Samoupravni sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 do 1980 DELOVNI LJUDJE RAZPRAVLJAJMO • izobraŽevanje • otroško varstvo • kultura • telesna kultura • socialno skrbstvo • zdravstveno varstvo • zaposlovanje str. 3 str. 6 str. 7 str. 8 str. 11 str. 14 str. 1 7 • pokojninsko invalidsko zavarovanje str. 19 • starostno zavarovanje kmetov str. 21 • raziskovalna dejavnost str. 22 • stanovanjsko gospodarstvo str. 24 UVODNA POJASNILA S predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti zaključujemo fazo priprav za sprejemanje samoupravnih planov posameznih interesnih skupnosti za srednjeročno obdobje 1976 - 1980 v občini Vrhnika. Že s sprejetjem dogovora 0 temeljih srednjeročnega plana razvoja SR Slovenije (22. členu) je opredeljeno, da se morajo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti do 30. septembra 1976 uskladiti. Pri usklajevanju morajo sodelovati vsi dejavniki družbenega planiranja v občini to je SIS s področja družbenih dejavnosti kakor tudi delovni ljudje v temeljih in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih. S samoupravnimi sporazumi, ki jih v današnji prilogi podajamo v javno razpravo se z novimi ustavnimi načeli opredeljujemo za nadaljnji razvoj v tem planskem obdobju. V teh javnih razpravah želimo, da pride do jasne opredelitve vloge in vsebine samoupravnih sporazumov o temeljih samoupravnih planov: v temeljih samoupravnih planov morajo biti opredeljeni tisti skupni interesi in naloge, ki so bistveni za uresničevanje temeljnih ciljev razvoja posamezne interesne skupnosti; plani morajo biti realni, zato morajo biti naloge omejene samo na tiste prednostne naloge kjer bo dosežen skupni dogovor na realni osnovi; samoupravne interesne skupnosti prevzemajo sporazumi tudi organizacijske obveznosti za izvršitev naloge. fredloge samoupravnih sporazumov so sprejele posamezne skupščine interesnih skupnosti ter pooblastile svoje izvršilne odbore za tolmačenje v javni razpravi. S predloženimi samoupravnimi sporazumi so priložene tudi tabele okvirne vrednosti, ki pa še niso popolnoma usklajene med občino in republiko. Ta dopolnitev bo podana pred javno razpravo in sicer takoj po verefikaciji usklajenih samoupravnih sporazumov v zboru združenega dela občinske skupščine. Samoupravne sporazume s področja družbene dejavnosti bodo udeleženci uskladili in podpisali do 8. novembra 1976. Zato bo preko strokovnih in organizacijskih naporov potrebna učinkovita družbeno-politična akcija, da se s samoupravnimi sporazumi izrazi neposreden interes delavcev v temeljih in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih za zagotovitev skupnih ciljev in nalog razvoja. S tem prevzemajo udeleženci vsak za svoje področje odgovornost, da bodo pravočasno, uspešno ter učinkovito realizirali celoten postopek samoupravnega planiranja. PROGRAM AKTIVNOSTI PRI SPRE JEMANJU SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV 1. Objava predlogov samoupravnih sporazumov vseh SIS na ravni občine (objavljen v prilogi „Naš časopis") rok 31. avgust 2. Razprava o predlogu samoupravnih sporazumov na ravni občine v zboru združenega dela občinske skupščine rok 25. september 3. Razprava o predlogih samoupravnih sporazumov v TOZD-ih (uporabniki in izvajalci) rok 20. oktober 4. Dopolnitev predlogov na predlog razprave v TOZD-ih (izvršijo skupščine SIS) rok 30. oktober 5. Podpisovanje občinskih sporazumov ter sporazumov izobraževalnih skupnosti Slovenije ter Raziskovalne skupnosti Slovenije v TOZD-ih, rok 3. november Operativni štab za družbeno planiranje Izobraževanje Na osnovi 2. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in 0 družbenem planu Jugoslavije (Ur.list SFRJ 6/76), delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela, delovni ljudje v delovnih skupnostih, delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi, ki so v lasti občanov in občani krajevnih skupnosti na območju občine Vrhnika kot uporabniki storitev s področja vzgoje in izobraževanja in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki opravljajo (izvajalci) storitve s področja vzgoje in izobraževanja, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1976-1980 I. TEMELJNE DOLOČBE I . čle n Podpisniki kot uporabniki storitev s področja vzgoje in izobraževanja in izvajalci storitev s področja vzgoje in izobraževanja se s tem samoupravnim sporazumom sporazumejo 0 temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika za obdobje 1976-1980 in medsebojnih pravicah, obveznostih ter dolžnostih pri izvajanju tega samoupravnega sporazuma, da bi s tem zagotovili zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov ter izenačevali delovne pogoje na področju vzgoje in izobraževanja na temelju svobodne menjave dela. 2. člen Podpisniki pri določanju temeljev plana občinske izobraževalne skupnosti upoštevajo načelo in smernice, dogovorjene v predhodni razpravi o izhodiščih plana, zlasti v dogovorih o temeljih plana v SRS, predlogu srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja v SRS, dogovorili o temeljih plana v občini in srednjeročnega načrta vzgoje in izobraževanja v občini, ter jih usklajujejo z drugimi interesnimi skupnostmi v občini, za skupne naloge pa tudi z drugimi izobraževalnimi skupnostmi. Podpisniki soglašajo, da načrt razvoja vzgoje in izobraževanja izhaja iz potreb, usklajenih z možnostmi financiranja, ter se zavzemajo za razvoj vzgoje in izobraževanja, usklajenega z. rastjo celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in za krepitev načela solidarnosti pri uresničevanju ciljev na tem področju 3. člen Izobraževalna skupnost organizira dejavnosti za doseganje glavnih interesov in srednjeročnih ciljev na področju predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja mladine in odraslih, usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, drugih dejavnosti vzgoje in izobraževanja v času obveznega šolanja ter drugih vzgojnoizobraževalnih dejavnosti določenih v planu izobraževalne skupnosti. Izobraževalna skupnost Slovenije skupaj z. drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi vzajemno in solidarno zagotavlja možnosti za uresničevanje solidarnostnega programa, kj zajema dejavnosti iz prejšnjega odstavka ino tem sklepa samoupravni sporazum. Občinska izobraževalna skupnost sklepa samoupravne sporazume o temeljih plana z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini za realizacijo svojih in skupnih nalog (sofinanciranje šolskih športnih društev, šolskih kulturnih društev). Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika ugotavlja posebne kadrovske potrebe v občini in se z republiško in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi ter izobraževalnimi organizacijami združenega dela sporazumeva za zadovoljevanje posebnih kadrovskih potreb v občini in o razvoju usmerjenega izobraževanja v občini in regiji. Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika sklepa samoupravni sporazum z občinsko skupnostjo otroškega varstva o financiranju vzgojno varstvenega zavoda, o udeležbi družbenih sredstev pri tem financiranju ter o vodenju strokovnega nadzora. Družbeni delež pri financiranju Vzgojno varstvenega zavoda se določi vsako leto posebej na podlagi predloženega in preverjenega finančnega načrta in po uskladitvi z drugimi koristniki družbenih sredstev. II. PROGRAMSKA USMERITEV 4. člen Podpisniki tega sporazuma bodo razvoj vzgoje in izobraževanja v občini Vrhnika v obdobju 1976 1980 usmerili k doseganju naslednjih glavnih interesovin ciljev: - poglabljanju idejnosti vzgojno izobraževalnega procesa usposabljanju mladine in odraslih za naloge na področju splošne ljudske obrambe in samozaščite ter varovanje zdravega okolja - razvijanju male šole razvijanju vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki slonijo na načelih celodnevne osnovne šole zmanjševanja osipa v osnovni šoli in povečanju kvalitete osnovnošolskega izobraževanja in vzgoje - izboljševanju kadrovskih in materialnih pogojev predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja ter modernizaciji prostora in opreme izenačevanje možnosti izobraževanja otrok v osnovni šoli - zagotavljanju enakih možnosti vključevanja mladine v vse smeri in stopnje usmerjenega izobraževanja - organiziranju izobraževanja odraslih v osnovni šoli - zagotavljanju temeljnih pogojev dela izobraževalnim organizacijam združenega dela, ki opravljajo izobraževanje odraslih in vključevanje teh organizacij v enoten vzgojno-izobraževalni sistem ugotavljanju kadrovskih potreb združenega dela v občini zadovoljevanju ugotovljenih kadrovskih potreb združenega dela občine v usmerjenem izobraževanju - ustanavljanju centrov usmerjenega izobraževanja ustvarjanju družb eno-ekonomskih in političnih pogojev, da se bo področje vzgoje in izobraževanja uveljavilo kot delo združenega dela in kot proizvodni dejavnik, kar bomo dosegli z. uveljavljanjem dohodkovnih odnosov, ki so osnova za neposredno družbeno-ckonomsko zvezo med delavci v združenem delu in osnova za izenačevanje družbeno-ckonom-skega položaja delavcev na drugih področjih združenega dela uveljavljanju svobodne menjave dela za izenačevanje ekonosmskega položaja izobraževalnih organizacij združenega dela z. položajem drugih organizacij združenega dela - dograjevanju sistema solidarnosti in vzajemnosti delovnih ljudi pri uresničevanju dogovorjenega enotnega programa občinskih izobraževalnih skupnosti v Sloveniji. 5. člen Za razvoj materialnega položaja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki jih financira občinska izobraževalna skupnost, ta samoupravni sporazum določa naslednje temelje plana: da je razvoj vzgoje in izobraževanja eno od prioritetnih področij skladnega družbeno-ekonomskega razvoja in da se mora temu ustreno gibati delež sredstev za vzgojo in izobraževanje v družbenem produktu - da je razvoj materialne osnove vzgoje in izobraževanja povezan z gospodarskim razvojem občine in širše družbene skupnosti da je v tem petletnem obdobju treba izenačiti osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v izobraževanju s povprečnim v Sloveniji da se morajo realni povprečni osebni dohodki izobraževalnih delavcev gibati v skladu s povprečnimi osebnimi dohodki v Sloveniji v strukturi cene vzgojno-izobraževalnih storitev mora delež sredstev za materialne izdatke rasti hitreje kot drugi elementi cene, z amortizacijo na je treba zagotoviti enostavno reprodukcijo vzgojnoizobraževalnih kapacitet na nivoju občinske izobraževalne skupnosti program in dogovorjeni obseg dejavnosti je mogoče širiti le ob istočasni zagotovitvi dodatnih sredstev. Skupščina Izobraževalne skupnosti bo vsako leto pred sprejetjem letnega programa in njegove finančne kvantifikacije obravnavala in potrdila elemente za oblikovanje cen, ter na tej osnovi določila cene za posamezne izobraževalne storitve. 6. člen Temelji plana za razvoj vzgojnoizobraževalnih dejavnosti v občinski izobraževalni skupnosti Vrhnika določajo razvoj naslednjih dejavnosti: število otrok v VVZ bo poraslo od 270 v letu 1975 na 572 v letu 1980, tako da bo v VVZ zajeto 25 % predšolskih otrok, - za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo bo organizirana mala šola - število učencev v osnovni šoli bo porasta od sedanjih 185 3 na 2350, število oddelkov se bo povečalo od 66 na 82, število učiteljev bo poraslo od 85 na 104 tako, da bo prišlo 1,4 učitevlja na oddelek nasproti sedanjim 1,3, v varstvo bo vključenih 20 vozačev, število otrok v podaljšanem bivanju 1» poraslo od sedanjih 208 na 250. število otrok zajetih v interesne dejavnosti bo naraščalo sorazmerno s povečanjem števila šoloobveznih otrok, - število otrok v posebni osnovni šoli bo poraslo od sedanjih 49 na 57, število oddelkov se bo povečalo od 5 na 6, število učiteljev bo poraslo od 6 na 7, - v celodnevno osnovno šolo bo vključenih v letu 1980 10 % otrok, - v osnovnošolsko izobraževanje odraslih bomo letno vključili 10 slušateljev, - zagotovili bomo sredstva za brezplačne prevoze za vse učence osnovnih šol, ki stanujejo več kot 4 kilometre od šole oz. bomo organizirali in financirah domove za učence, - zagotovili sredstva za dejavnost strokovne službe in samoupravnih organov ter - zagotovili sredstva za obvezno rezervo. Da bi izenačili možnosti izobraževanja mladine in odraslih, bomo zagotovili v sodelovanju z delavsko univerzo temeljne pogoje za delo, s tem,da bomo: - zagotovili sredstva za osebne dohodke za splošno programersko in organizacijsko dejavnost za izobraževanje odraslih, - zagotovili sredstva za program osnovnega izobraževanja odraslih, družbene vzgoje mladine in odraslih, za šolo za odrasle, za šolo za življenje ter zadružbeno izobraževanje pedagoških in andragoških delavcev. Vzporedno z. razvojem vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki so navedene v prvem in drugem odstavku tega člena, bomo v občinski izobraževalni skupnosti Vrhnika: - sofinancirali dejavnost glasbene šole, kjer se bo število učencev povečalo od 127 na 180 za stroške osebnih dohodkov pedagoških delavcev, - subvencionirali šolsko prehrano, - letno štipendirali za pedagoške poklice v povprečju 16 študentov in dijakov, - v dokvalifikacijo pedagoških delavcev bomo letno vključili 5 učiteljev, - delo vzgojnih svetovalnic bomo financirali za dejavnost vzgojnega svetovanja, - sofinancirali bomo nakupe učbenikov za socialno šibke otroke (za matematiko) ■ financirali bomo šolo v naravi (smučanje, plavanje) financirali bomo testiranje šolskih novincev na šolah brez strokovnih delavcev. 7. člen Za odplačilo anuitet za investicije v osnovnošolski prostor v preteklih letih bomo namenili leta 1976 leta 1977 leta 1978 leta 1979 lua 1980 350.000. din 350.000.-din 350.000.- din 350.000.- din 350.000. - din Z izgradnjo novih kapacitet v osnovno šolstvo bomo pridobili 12 novih učilnic in 1 telovadnico, iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti bomo namenili v letu 1976 letu 1977 letu 1978 letu 1979 letu 1980 1.089.000. din 1.131.000.-din 1.208.000.-din 1.290.000.-din 1.377.000.- din Preostala sredstva do višine predračunske vrednosti investicije pa bosta zagotovila Sklad za gradnjo osnovnih solin VVZ občine Vrhnika (samoprispevek) ter skupščina občine Vrhnika. 8. člen Udeleženci tega samoupiavncga sporazuma bodo zagotovili sredstva za solidarnostni program na območju vsake občinske izobraževalne skupnosti, ki vsebuje predšolsko vzgojo, osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje ter druge dejavnosti občinske izobraževalne skupnosti v obsegu in vrednosti, kot je to dogovorjeno z merili (člen 9), ki se lahko vsako leto spreminjajo in dopolnjujejo, vendar morajo izhajati iz dogovorov o sistemu solidarnosti v letu 1976. 9. člen Merila za razvoj dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki jih solidarnostno t inancirajo občinske izobraževalne skupnosti v SR Sloveniji: vključevanje otrok v VVZ v skladu z rastjo kapacitet in številom predšolskih otrok (sofinanciranje) s skupnostmi za otroško varstvo, vključitev vseh otrok v malo šolo, vključevanje otrok v osnovno šolo v skladu z rastjo osnovnošolskih otrok, zgodnejše vključevanje otrok ni cilj tega obdobja, - dejavnost osnovnih in posebnih osnovnih šol (v skladu z zakonom o osnovnih šolah, učnimi načrti in predmetniki), ki obsega: pouk po predmetniku, dopolnilni in dodatni pouk, varstvo vozačev, podaljšano bivanje in interesne dejavnosti, prevoze oz. vzdrževalnine, - vključitev 10 % osnovnošolskih otrok v celodnevno osnovno šolo, - štipendiranje za pedagoške poklice v skladu s kadrovskimi potrebami vzgoje in izobraževanja v občini, - osnovnošolsko izobraževanje odraslih, - obveznosti do drugih izobraževalnih skupnosti za skupno organizirane dejavnosti, - obveznosti do strokovne službe in za dejavnost samoupravnih organov in - obveznosti do obvezne rezerve občinske izobraževalne skupnosti. Solidarnostni program določen v tem členu se lahko vsako leto dopolnjuje in spreminja, vendar le po postopku, kije predviden za dopolnjevanje in spreminjanje plana. K), člen Občinska izobraževalna skupnost, ki za svoj program, usklajen z merili in 9. člena, potrebuje več sredstev, kot jih lahko zbere s prispevkom delovnih ljudi in občanov na svojem območju, je upravičena do razlike iz solidarnostnih sredstev. Delovni ljudje in občani na območjih tistih izobraževalnih skupnosti, ki za svoj program, usklajen z merili iz 9. člena, potrebujejo manj sredstev, kot jih lahko zberejo s prispevkom delovnih ljudi in občanov na svojem področju, prisrjevajo za usklajeni program drugih izobraževalnih skupnosti v solidarnostna sredstva. Bilanca predvidenih prispevkov v solidarnostna sredstva in predvidena razdelitev sredstev se sprejema vsako leto glede na konkretno gibanje gospodarstva v občinah. 11. člen Po cenah iz leta 1976 in veljavnih normativih, ki so bili usklajeni v okviru izobraževalne skupnosti Slovenije, bi znašala vrednost celotnega programa, vsebovanega v tem samoupravnem sporazumu din 125.251.000.-, kar predstavlja na podlagi planske ocenitve indogovrje-ne rasti združenega proizvoda v občini povprečno letno prispevno stopnjo 5,37 %. Dejanska stopnja prispevkov se bo vsako leto usklajevala v okviru občinskega družbenega dogovora o ustvarjanju in razporeditvi dohodka. Skupščina izobraževalne skupnosti bo na podlagi tako usklajene stopnje prispevka vsako leto sproti določala vrstni red, obseg in hitrost izvajanja nalog, vsebovanih v tem sporazumu in njenem srednjeročnem planu, pri čemer bo najprej zagotovila solidarnostne naloge, temeljne oblike osnovnošolskega izobraževanja in izvajanja že začetih investicij. Cc se med letom ugotovi, da priliv sredstev na osnovi dogovorjene letne prispevne stopnje ne zadošča za pokrivanje tekočega programa, je izvršni odbor izobraževalne skupnosti dolžan nemudoma predložiti Skupščini Izobraževalne skupnosti ukrepe za uskladitev programa z dejansko razpoložljivimi sredstvi. 12. člen Sestavni del tega sporazuma so minimalni kazalci o stanju in razvoj" vzgoje in izobraževanja v občini. III. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA SPORAZUMA 13. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se zavezujejo, da bodo skrbeli za izvajanje tega samoupravnega sporazuma preko svojih delegatov v skupščini občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika. 14. člen Podpisniki obvezujejo Občinsko izobraževalno skupnost Vrhnika in izobraževalno skupnost Sbvenije, da jih dvakrat letno obvešča o uresničevanju prejetega načrta o uresničevanju ciljev in nalog ter o namenski porabi združenih sredstev. 15. člen Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika je dolžna tekoče spremljati uresničevanje tega sporazuma ter podpisnikom predlagati potrebne dopolnitve ali spremembe, če bi s tem pripomogli k večjim učinkom področju vzgoje in izobraževanja ter bolj smotrni uporabi namensko združenih sredstev, oziroma če bi bilo to potrebno zaradi prilagajanja splošnim gospodarskim gibanjem. 'V. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 16. člen Vsak podpisnik tega samoupravnega sporazuma in skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika lahko predlaga njegovo spremembo ali dopolnitev. Obrazložen predlog spremembe ali dopolnitve mora podpisnik in predlagatelj poslati v pismeni obliki vsem udeležencem. Podpisniki so dolžni obravnavati predlog in se o njem izjasniti. Predlog je sprejet, čega sprejmejo in podpišejo vsi udeleženci, velja pa o dneva objave v občinskem glasilu. KAZALCI STANJA IN RAZVOJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBClNI VRHNIKA Minimum kazalcev - informativna osnova za samoupravni sporazum o temeljih plana 1976-1980 1975 1976 1977 1978 1979 1980 !. Število vseh otrok v VVZ 270 290 416 500 500 572 2. Osnovne šole a) število učencev 1853 1920 2000 2120 2260 2350 b) število oddelkov 66 68 70 74 78 82 c) število učiteljev 85 87 89 93 97 104 d) število učiteljev na oddelek v OS 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,4 e) število otrok v COŠ 23P g) število otrok od vseh osnovnošolcev v COŠ 10% 3. Posebne osnovne šole a) število oddelkov 5 4 4 5 6 6 b) število učencev 49 42 42 50 55 57 c) število učiteljev 6 6 6 6 7 7 4. število učencev v podaljšanem bivanju 208 212 230 250 250 250 5. Število učencev, ki so vključeni v interesne dejavnosti 550 650 780 890 1000 1300 6. Število učencev vozačev, za katere je organizirano varstvo 20 20 20 7. Umetniške šole - število učencev 127 130 150 150 170 180 8. Število štipendistov OIS . 6 10 10 20 20 20 9. Število odraslih v osnovnih šolah 10 10 10 10 10 10 10. Število otrok v domovih 11. Število novih mest v osnovnih in posebnih osnovnih šol 100 90 190 ll. Finančni kazalci Dohodki - v 000 din 12. Skupaj lastni viri 19.660 21.867 23.354 24.942 26.638 28.450 13. Dohodki iz solidarnosti 14. Prispevki za solidarnost in vzajemnost 2.974 2.308 2.478 2.647 2.827 3.020 15. Razpoložljiva sredstva 16.686 19.559 20.876 22.295 23.811 25.430 Izdatki v 000 din 16. Potrebna sredstva za VVZ 1.260 1.677 2.405 2.891 2.891 3.307 17. Potrebna sredstva za malo šolo 97 134 154 175 196 221 18. Potrebna sredstva za osnovne šole celodnevno šolo in posebno šolo (po merilih in program) 11.992 13.833 14.372 15.349 16.399 17.280 19. Potrebna sredstva za financiranje drugih dejavnosti 3.170 2.292 2.267 2.112 2.460 2.655 20. Potrebna sredstva za pokrivanje anuitet 350 350 350 350 350 21. Sredstva za investicije 1.089 1.131 1.208 1.290 1.377 22. Obvezna rezerva 167 184 197 210 225 240 23. Skupaj od 16-30= 15 16.686 19.559 20.876 22.295 23.811 25.430 24. Stopnja iz OD 5,48 5,37 5,37 5,37 5,37 5,37 V. KONČNE DOLOČBE 17. člen Podpisniki se obvezujejo, da bodo obveznosti, sprejete po tem samoupravnem sporazumu vključili v svoje srednjeročne plane. 18. člen Ta sporazum velja, ko ga podpišeta dve tretjini upravičenih podpisnikov. Skupščina občinske izobraževalne skupnosti ugotovi veljavnost samoupravnega sporazuma in ga objavi v občinskem glasilu. Številka: Podpisniki: Otroško varstvo Na osnovi 2. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (UrJist SFRJ št. 6/76), delavci v združenem delu in delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi, ki so v lasti občanov in uresničujejo svoje in skupne interese na področju družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine v skupnosti otroškega varstva na območju občine Vrhnika, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SREDNJEROČNEM NACRTU RAZVOJA OTROŠKEGA VARSTVA ZA OBDOBJE OD LETA 1976 DO LETA 1980 I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Podpisniki s tem sporazumom določajo programsko usmeritev na področju družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine, ki jo bodo uresničevali v skupnostih otroškega varstva ter obveznosti združevanja sredstev za izpolnitev začrtanih ciljev v obdobju od leta 1976 do leta 1980. 2. člen Podpisniki soglašajo, da naj načrt razvoja otroškega varstva izhaja iz potreb zaposlenih staršev in organizacij združenega dela po urejenem dnevnem varstvu in vzgoji otrok, prispevka zaposlenih mater in družin k družbeni reprodukciji in iz družbenih hotenj, da bi zagotovili čim bolj izenačene pogoje za razvoj vseh otrok. Podpisniki se bodo zavzemali za razvoj otroškega varstva, socialne varnosti matere in družine usklajen z. rastjo celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter za krepitev načela solidarnosti pri uresničevanju ciljev na tem področju. II. PROGRAMSKA USMERITEV 3 člen Podpisniki soglašajo, da so cilji, kijih bomo do leta 1980 uresničili na področju otroškega varstva, socialne varnosti matere in družine naslednji: 1. delavkam bomo zagotovili nadomestilo osebnega dohodka za podaljšani porodniški dopust, ki bo trajal 141 dni. Postopno bomo zagotovili minimalni obseg porodniškega dopusta tudi kmetijskim proizvajalkam; 2. pomoč za opremo borno izplačevali za vse novorojence po sedaj veljavnih kriterijih in višini, ki bodo vsako leto usklajeni s splošnimi gibanji; 3. denarne dajatve za vzdrževanje otrok (otroški dodatek, dodatek za kmečke otroke, posebni dodatek za otroke, ki imajo edinega hranilca in za težje prizadete otroke) bomo izplačevali najmanj za enako število otrok, kot v letu 1975 in v višini, ki bo vsako leto usklajena z rastjo življenjskih stroškov. Podpisniki soglašajo, da se za izpeljavo podaljšanega porodniškega dopusta, ki ga uživajo zaposlene matere in izplačevanje denarnih dajatev družinam za vzdrževanje otrok uveljavijo enotni kriteriji na območju vse republike ter da se te naloge izpeljujejo po načelu vzajemnosti v zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Podpisniki soglašajo, da se v skladu z zakonom in družbenim dogovorom o pospeševanju razvoja manj razvitih in obmejnih območij in začrtanimi cilji na področju otroškega varstva v republiki zagotovi pospeševanje razvoja otroškega varstva na teh območjih. Kriterij za določitev višine sredstev za pospeševanje razvoja otroškega varstva je gospodarska razvitost občine oziroma višina sredstev za otroško varstvo na predšolskega otroka in število predšolskih otfok. 4. člen Neposredno bo Skupnost otroškega varstva Vrhnika v srednjeročnem obdobju od 1976 do 1980 izvajala naslednje naloge: 1. Do leta 1980 bo v družbeno organizirano varstvo vključenih 572 predšolskih otrok, kar bo 25 % vseh predšolskih otrok. Trenutno je v VVZ zajetih 290 predšolskih otrok. Število otrok vključenih v družbeno organizirano varstvo bo Skupnost otroškega varstva Vrhnika povečala z izgradnjo novih vrtcev in z adaptacijo že zgrajenih objektov in sicer: leta 1976 25 predšolskih otrok v KS Borovnica (adaptacija) leta 1976 21 predšolskih otrok v KS Vrluiika (odprtje novega oddelka v starem vrtcu) leta 1976 80 predšolskih otrok v KS Vrhnika (adaptacija stavbe v HribU IUV) leta 1977 72 predšolskih otrok v nov vrtec v KS Log leta 1979 84 predšolskih otrok v nov vrtec v KS Dragomer 2. Razvijala bo druge oblike varstva (potujoči vrtec, cicibanove urice. 3. Organizirala bo in nudila vzgojo otrokom iz manj razvitih območij občine. 4. Razvijala bo sistem denarnih dajatev otroški dodatek in subvencioniranje oskrbnin v VVZ. 5. Za uresničitev teh nalog bo pridobila OZ. usposobila poleg ostalega kadra... vzgojiteljic in . . . varuhinj. Podpisniki bodo v srednjeročnem obdobju sredstva za uresničitev nalog na področju otroškega varstva združevali po stopnji 3,21 % od brutto osebnega dohodka, od tega za naloge, ki bodo izpeljane vzajemno na območju SRS po stopnji 2,705 % in za pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih območjih po 0,005 '/ stopnji, kar skupaj znese 5,598.000 tisoč din Za uresničitev programa bodo podpisniki zagotovili za celotni program občinske skupnosti otroškega varstva 1 1.881 .000 din: za osnovno dejavnost 3.837.000 din za razširjeno dejavnost 7.361.000 din Za delo strokovne službe in organov skupščine 683.000 din Podpisniki bodo sredstva za izpeljavo nalog na področju otroškega varstva v občini Vrhnika združevali po stopnji 0,51 % od brutto oseb-, nega dohodka, kar znaša za obdobje 1976-1980 skupaj 1 1.881 tisoč din. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 5. člen Podpisniki soglašajo, da bodo v skupnosti otroškega varstva združevali sredstva za uresničitev ciljev na področju otroškega varstva, socialne* varnosti matere in družine, kot so opredeljeni v 4. členu tega sporazuma. Podpisniki bodo sredstva za uresničitev nalog na področju otroškega varstva združevali po stopnji od brutto osebnega dohodka, ki se vsakoletno usklajuje med uporabniki družbenih sredstev v okviru skupne porabe skladno z. prioritetnimi nalogami na področju vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva na osnovi rasti družbenega proizvoda. Podpisniki obvezujejo skupnost otroškega varstva, da se dogovori z drugimi skupnostmi utroškega varstva o skupnem zagotavljanju tistih pravic materam, otrokom in družinam, ki se urejajo enotno na območju vse republike in o izpeljavi pospeševanja razvoja otroškega varstva na manj razvitih Območjih. IV. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA SPORAZUMA 6. člen Podpisniki obvezujejo skupnost otroškega varstva in zvezo skupnosti, da jih najmanj enkrat letno obvešča 0 uresničevanju sprejete programske uresničitve ciljev in nalog ter o namenski porabi združenih sredstev. 7. člen Skupnost otroškega varstva je dolžna tekoče spremljati uresničevanje tega sporazuma ter podpisnikom predlagati potrebne dopolnitve ali spremembe, če bi s tem pripomogli k večjim učinkom na področju otroškega varstva, socialne varnosti matere in družine in bolj smotrni uporabi namensko združenih sredstev, oziroma če bi bilo to potrebno zaradi prilagajanja splošnim gospodarskim gibanjem. 8. člen Ta sporazum velja, ko ga podpišeta dve tretjini upravičenih podpisnikov. Skupščina skupnosti otroškega varstva ugotovi veljavnost samoupravnega sporazuma in ga objavi v uradnem glasilu občine. Podpisniki: Kultura Na osnovi 2. in 44. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ 6/76) delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih delovnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih, ki na območju občine združujejo delo in sredstva, da bi preko občinske kulturne skupnosti uresničevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju kulture, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SREDNJEROČNEM NACRTU RAZVOJA KULTURNE DEJAVNOSTI ZA OBDOBJE OD LETA 1976 DO 1980 I TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Podpisniki s tem samoupravnim sporazumom določajo poglavitne interese in cilje na področju kulture v obdobju 1976 do 1980 in / njun urejajo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje H. PROGRAMSKA USMERITEV 2. člen V okviru Kulturne skupnosti Slovenije občinske kulturne skupnosti oblikujejo enotno kulturno politiko in uresničujejo skupne naloge, dejavnosti širšega pomena in pomoč manj razvitim ter v ta namen združujejo sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Občinske kulturne skupnosti v okviru Kulturne skupnosti Slovenije vzajemno organizirajo kulturno dejavnost širšega pomena, ki jo opravljajo muzeji, galerije, gledališča in slovenska filharmonija ter zagotavljajo pomoč manj razvitim področjem s tem, da prispevajo pomoč manj razvitim področjem s tem, da prispevajo k vzdrževanju obveznih strokovnih služb s kulturnega področja in da spodbujajo njihovo kulturno dejavnost s pomočjo pri gostovanjih, razstavah in gradnji kulturnega prostora. V skladu s politiko KSS bi znašala vrednost celotnega 5-letnega pro grama vzajemnih in skupnih nalog vsebovanih v tem sporazumu 10.5 76,000.- din. 3. člen Občinska kulturna skupnost bo usmerjala kulturni razvoj na temelju naslednjih izhodišč: da so delovni ljudje odločilni samoupravni dejavniki politike kulturnega razvoja, da pri oblikovanju kulturne politike enakopravno aktivno sodelujejo kulturni delavci in drugi delavci iz združenega dela, da se pospešuje izvirna kulturna ustvarjalnost, da se spodbuja kulturna vzgoja, zlasti mladih, da se uveljavljajo socialistična merila v kulturi in umetnosti na podlagi razvoja marksistične kritike, da se zagotovi izobraževanje potrebnih kadrov za kulturo, umetniško in prosvetno delo, za strokovno in raziskovalno delo v kulturi ter za organizacijo kulturnega življenja, da se povečujejo in bolj izenačujejo možnosti za kulturno življenje in nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti ter zagotovi pomoč manj razvitim področjem. 4. člen Občinska kulturna skupnost bo s tem sporazumom zagotavljala predvsem razvoj tistih kulturnih dejavnosti in oblik posredovanja kulture, ki bodo čimbolj dostopne delovnim (judem in občanom in ki najbolj prispevajo k širjenju moralno etičnih vrednot in socialistične zavesti: ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno umetniških in prosvetnih organizacij, društev in skupin, - varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij, - knjižnična dejavnost in širjenje dobre knjige in revij, - gledališka dejavnost (gostovanja gledališč, obisk predstav), - glasbena dejavnost (gostovanja), - širjenje likovne kulture (razstavne dejavnosti in skrb za likovno ureditev okolja in prostora) - kulturni spored radia in TV in kulturni tisk, filmska kultura, skrb za kakovostne sporede v kinematografih, filmska gledališča, filmska vzgoja, itd. 5. člen Občinska kulturna skupnost bo usmerjala kulturni program na osnovi sprejetih izhodišč srednjeročnega načrta razvoja kulturne dejavnosti. Za vse naloge v občinskem merilu bo v petletnem obdobju porabila 10.050.000......din. Ena izmed poglavitnih nalog bo financiranje delovanja občinskega sveta ZKPO. ki skrbi za razvoj in usmerjanje amaterske kulturno-prosvelne dejavnosti na gledališkem,glasbenem, likovnem in filmskem področju. Za to dejavnost bo v obdobju 1976 -1980 ZKPO prejela 1.840.000.-din. V okviru teh sredstev bo ZKPO zagotavljala delovanje sledečih dejavnosti: - dramskih skupin pevskih zborov - pihalne godbe - likovne dejavnosti f o lk lome d c ja v no st i filmske dejavnosti vzgoja kadrov Posebno naloge ZKPO so: - doseči kvaliteten vzpon amaterskih gledaliških in glasbenih skupin, pevskih zborov. usposabljanje kadrov za delovanje z amaterskimi dramskimi in glasbenimi skupinami, pevskimi zbori, likovnimi krožki in folklorno dejavnostjo, ustanavljanje skupin, kjer so za to dani pogoji in se po njih čuti potreba, v petletnem obdobju naj bi se povečalo število amaterjev za 20 %. Prioritetna naloga je tudi pospeševanje razvoja knjižničarstva in sicer razširitev knjižnične mreže, povečanje knjižnega sklada, izposoje in število bralcev, urejanje prostorskih problemov; skratka ustvarjanje pogojev za sodobno poslovanje in razširitev dejavnosti. Kulturna skupnost bo financirala delovanje občinske matične knjižnice na Vrhniki, podružnice v Borovnici in izposojevališča na Logu ter skrbela za organizacijo novih izposojevališč. Nakup knjig naj bi bil 1 nova knjiga na 5 prebivalcev. Pri matični knjižnici naj bi se organizirala čitalnica in dodatne dejavnosti. Za dejavnost knjižnice bo porabljenih 4.005.000,- din. Med kulturnimi akcijami bo kulturna skupnost občine Vrhnika - organizirala redne predstave poklicnih gledališč, organizirala koncertno dejavnost, skrbela za likovne razstave, - skrbela za dostopnost drugih kulturnih dobrin občanom. Za omenjene akcije bo porabljenih 962.000.- din. Posebna naloga kulturne skupnosti bo izboljšanje pogojev za razvoj kulturnih dejavnosti. Poskrbela bo za nujne adaptacije prostorov za kulturno dejavnost in za njihovo ustreznejšo opremljenost. Glede na razpoložljiv« sredstva bo podprla tudi gradnjo novih objektov. V te namene bo porabila 1.1 32.000.- din. Na področju muzejske, arhivske in spomeniške varstvene dejavnosti bo kulturna skupnost financirala osnovno dejavnost ustreznih ustanov po vsakoletnih konkretnih programih ter posamezne akcije. Posebej bo skrbela za redno vzdrževanje Cankarjeve hiše. Za navedeno dejavnost bo na voljo 1.6 15.000.- din. Za strokovno službo, funkcionalne izdatke in nagrade ter obvezno rezervo bo 495.000.- din. 6. člen Kulturna skupnost je dolžna tekoče spremljati uresničevanje tega sporazuma ter podpisnikom predlagati potrebne dopolnitve ali spremembe, da bi s tem pripomogli k večjim učinkom na področju kulturne dejavnosti in bolj smotrni uporabi namensko združenih sredstev, oziroma, če bi s tem pripomogli k večjim učinkom na področju kulturne dejavnosti, oziroma, če bi bilo potrebno zaradi prilagajanja splošnim gospodarskim gibanjem. 7. člen Ta sporazum velja, ko ga podpišeta dve tretjini upravičenih podpisnikov: Podpisniki: Telesna kultura Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih delovnih skupnostih in občani, ki združujejo delo ter sredstva in ki uresničujejo osebne in skupne interese v temeljni telesnokulturni skupnosti, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA TEMELJNE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI V OBČINI VRHNIKA ZA OBDOBJE 1976-1980 I. VSEBINSKE USMERITVE, NALOGE IN CILJI I. £ le n Podpisniki s tem samoupravnim sporazumom sprejemajo temeljne usmeritve, cilje in naloge ter globalne finančne okvire, ki bodo osnova za oblikovanje srednjeročnega plana razvoja telesnokulturnc dejavnosti m družbenega plana občine Vrhnika in SR Slovenije. Pri določanju temeljev srednjeročnega plana razvoja telesne kulture podpisniki upoštevajo načela in smernice, dogovorjene v predhodnih razpravah o načrtovanju srednjeročnega družbenega razvoja v občini Vrhnika in v SR Sloveniji, izhodišča za srednjeročni načrt razvoja telesne kulture v SR Sloveniji, kijih je sprejela skupščina Telesnokulturnc skupnosti SR Slovenije ter izhodišča in sklepe o nadaljnem razvoju telesne kulture v Sloveniji, ki jih je sprejela RK SZDL. V telesni kulturi bomo po načelih vzajemnosti m solidarnosti uresničevali zlasti naslednje cilje: - izboljševali zdravstveno stanje ter telesne in duševne sposobnosti vseh kategorij prebivalstva; izboljševali delovne in obrambne sposobnosti prebivalstva; - izboljševali kulturo in uporabo prostega časa; - vzgajali delovne ljudi in občane ter zlasti mladino v duhu tovarištva, patriotizma, bratstva in enotnosti, tradicij NOB ter aktivnega sožitja med naiodi; - izenačevali možnosti za množično telcsnokulturno udejstvovanje delovnih ljudi in občanov; - omogočali doseganje vrhunskih rezultatov v sporazumno določenih športnih panogah ter nadarjenim posameznikom. Z uresničevanjem teh ciljev bomo prispevali k oblikovanju svobodne ustvarjalne socialistične osebnosti ter k bogatejšemu in pestrejšemu življenju delovnih ljudi in občanov. Temeljna usmeritev razvoja telesnokulturnc dejavnosti v srednjeročnem obdobju je množičnost. Do konca leta 1980 bo v redno (najmanj dvakrat tedensko) telcsnokulturno dejavnost vključeno približno II odstotkov, v občasne aktivnosti pa približno 25 % prebivalstva vseh starostnih, socialnih in zdravstvenih kategorij: predšolskih otrok 200 ali 20 % - osnovnošolcev 770 ali 25 % srednješolcev in študentov l 20 ali 20 % aktivnega prebivalstva 250 ali 0,34 % ostalih kategorij prebivalstva 5 0 ali 0,60 % Vsebina množične telesnokulturnc dejavnosti bo temeljila na konceptu množičnosti, ki bo v letu 1976 dogovorjena v tclcsno-kulturni skup nosti SR Slovenije ter bo obsegal: telesnokulturni minimun, športno značko, množične akcije, športno rekreativno dejavnost delavcev ter športno-rekreacijski tekmovalni sistem. 3. člen Na področju vrhunskega športa bo sklenjen in uresničevan dogovor o prioritetah športnih panog in posameznikov, spremembah športno-tek-movalnih sistemov in izvajan družbeni dogovor o statusu vrhunskih športnikov amaterjev. 4. člen II. URESNIČEVANJE VSEBINSKIH USMERITEV, NALOG IN CILJEV Do konca srednjeročnega obdobja bomo za delo v telesni kulturi izšolal' naslednje število strokovnih kadrov: A za športno rekreacijo profesionalnih 1 - amaterskih 20 B za vrhunski šport - profesionalnih 1 - amaterskih 5 V istem obdobju bomo na novo zaposlili oziroma vključili v telcsnokulturno dejavnost naslednje število strokovnih kadrov: A v športni rekreaciji - profesionalnih I - amaterskih 20 B v vrhunskem športu - profesionalnih 1 - amaterskih 10 V tem številu niso zajeti strokovni kadri za redno tclesno-kulturno dejavnost v vzgojno-izobraževalnem sistemu. 5. člen Skladno z urbanističnim razvojem bomo zagotovili rezervacijo najmanj 4 kvm površin za telcsnokulturno delavnost na prebivalca v občini- V srednjeročnem obdobju bomo z izgradnjo novih telcsnokulturnih objektov povečali površine za telesno kulturo: skupno površino od sedanjih 1,4 na 2,8 kvm na prebivalca - koristno površino pokritih telcsnokulturnih objektov od sedanjih 881,1 kvm na 2.000 kvm koristno površino odprtih od sedanjih 25.019 na 48.000 kvm. 6. člen Leta 1976 bomo pričeli urejali atletsko stezo na Vrhniki, katere investicijska vrednostjo 500.000 in bo končana leta 1976 Leta 1977 bomo zgradili TRIM stezo v Borovnici in na Vrhniki katere investicijska vredno je 140.000 din končani bosta 1977 leta Leta 1978 bomo začeli urejati atletsko stezo v Borovnici, katere investicijska vrednost je 500.000 din. Končana bo 1979 leta. Sredstva za investicije bodo zagotovljena takole: iz. sredstev TTKS vsako leto najmanj 200.000 din iz sredstev dohodka TOZD s poseb nim sporazumom iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti s posebnim sporazumom 7. člen V skupščini telesnokulturnc skupnosti Slovenije bomo sprejeli dogovor o idejni zasnovi TK centra Slovenije, izboru lokacije, virih financiranja ter dinamiki izgradnje. 8. člen Podpisniki bomo v telesnokulturni skupnosti občine zagotavljali sredstva za solidarnostni program, ki ga bodo telesnokulturnc skupnosti oblikovale in izvajale v TKS Slovenije. S solidarnostnim programom bomo zagotavljali uresničevanje tclesno-kulturncga minimuma. Najmanj 50 % sredstev kreditnega sklada TKS SR Slovenije bom0 usmerjali v izgradnjo telcsnokulturnih objektov v manj razvitih in manj razvitih obmejnih občinah. 9. člen Podpisniki sporazuma bomo v občinski telesnokulturni skupnosti zagotavljali sredstva tudi za globalni dogovorjeni stalni in občasni program na republiški ravni. Stalni program, ki ga bo sprejela delegatska skupščina TKS Slovenije, bo obsegal: - republiška tekmovanja učencev in študentov (kompleksno in po panogah) akc|je telesnokulturnega minimuma na podlagi dogovorjenih kriterijev vrhunski šport (priprave, živijcnski in študijski pogoji tet zdravstveno varstvo vrhunskih Športnikov) tekmovalna dejavnost (tekmovanja republiških reprezentanc, udeležba 11:1 mednarodnih tekmovanjih in organizacija velikih prireditev) strokovno delo (raziskave, propaganda, založništvo, statistična in dokumentacijska služba, šolanje in izpopolnjevanje kadrov) Obveznosti iz podpisanih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (visokogorske planinske postojanke, regresi za potovanje mladine, mladinske delovne akeije, mladinski periodični tisk, organizacije tehnične kulture) investicije (telesnokulturni center Slovenije) republiška priznanja m nagrade delo organov in strokovnih služb TKS Slovenije in ZTKOS Za dogovorjene občasne naloge bomo v posameznih letih dodatno združevali ustrezna sredstva. Delo republiških strokovnih zvez bomo financirali preko osnovnih telcsnokulturnih organizacij na podlagi njihovih dogovorjenih in usklajenih programov. 10. člen Telesnokulturna skupnost občine se bo v skladu z okvirnimi dogovori "z. sporazumi, kijih bo sklenila TKS Slovenije z drugimi SIS na republiški ravni, sporazumela z ustreznimi občinskimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami o programih, razmejitvi in načinu financiranja mejnih dejavnosti. /. občinsko izobraževalno skupnostjo o uporabi in najemninah za telesnokulturnc objekte, o programih in financiranju dejavnosti šolskih športnih društev, šolanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov ter sofinanciranju vzgojno izobraževalnih programov T K. organizacij. S skupnostjo otroškega varstva o financiranju TK dejavnosti predšolskih otrok v VVZ in izven njih. S skupnostjo za zdravstveno varstvo o rednem zdravstvenem varstvu udeležencev v telesni kulturi ter specialnih oblika h zdravstvenega varstva vrhunskih športnikov in službi športne medicine. Z raziskovalno skupnostjo o programiranju in financiranju raziskovalne dejavnosti na področju telesne kulture. S kulturno skupnostjo o programih in financiranju kulturne in založil iške dejavnosti. S skupnostjo invalidskega in pokojninskega zavarovanja o uresničevanju obveznosti, ki izhajajo iz družbenega dogovora o statusu amaterskih vrhunskih športnikov. / občinskim svetom zveze sindikatov Slovenije o programih, organizaciji in financiranju športno rekreacijske dejavnosti v TOZD, Z drugimi organizacijami (SLO, JLA) o programih in financiranju delavnosti organizacij tehnične kulture, ki so vključene v telesnokulturnc asociacije v občini in republiki ler telesnokulturnc organizacije, ki so posebej pomembne za SLO. I I. člen Vrednost programa brez sredstev za nove investicije, kijih vsebuje ta sporazum, ki po cenah iz lela 1975 znašala 10.030.367 din, kar bi pomenilo na podlagi ocene in dogovorjene rasti družbenega proizvoda v občini povprečno letno prispevno stopnjo iz brutto OD 0,43 % Letne stopnje prispevkov bomo podpisniki vsako leto vsklajevali v okviru občinskega družbenega dogovora o ustvarjanju in razporejanju dohodka. Skupščina telesnokulturnc skupnosti bo vsako leto določala zaporedje obseg in dinamiko izvajanja nalog. Najprej bo zagotovila izvajanje osnovne telesnokulturnc dejavnosti, solidarnostnih nalog in tekočih investicijskih vzdrževanj. Ce priliv dogovorjenih sredstev ni ustrezen, mora izvršni odbor nemudoma predlagati skupščini telesnokulturnc skupnosti ukrepe za vskladi-tev programa z dejanskimi sredstvi. in po metodologiji, ki jo bodo izoblikovale in sprejele telesnokulturnc skupnosti občin v skupščini TKS Slovi nije. Kazalci bodo obsegali zlasti naslednje: a) učinki telesnokulturnc dejavnost i zajetnost prebivalstva v rednih in občasnih športnoiekieacijskih dejavnostih zdravstveno stanje in psihofizična sposobnost prebivalstva število izšolanih in aktivnih strokovnih kadrov ler kvaliteto njihovega dela izgradnjo, vzdrževanje in izkoriščenost I K objektov in površin dosežke rta področju vrhunskega športa. b) financiranje TK dejavnosti po virih dohodkov ter strukturi izdatkov in sicer: viri dohodkov po skupinah 1. Prispevek iz OD za družbeni in zasebni sektor 2. Dohodki in športne napovedi 3. Lastni dohodki TK organizacij od gospodarske dejavnosti 4. Sredstva TOZD zaTK dejavnost zaposlenih 5. Samoprispevki občanov za izgradnjo TK objektov 6. Po samoupravnih sporazumih TOZD in OZD za gradnjo TK objektov 7. Sredstva drugih SIS za sofinanciranje mejnih področij TK dejavnosti struktura izdatkov po skupinah 1. Organiziranost TK 2. TK dejavnost i VVZ, SS1) in študentskih organizacijah za TK 3. Sportno-rekreacijska dejavnost delovnih ljudi in občanov 4. Vrhunski šport 5. Šolanje in izpopolnjevanje strokovnih in organizacijskih kadrov 6. Zdravstveno varstvo šport nikov 7. Znanstveno raziskovalno delo in strokovno delo 8. Investicije, investicijsko in tekoče vzdrževanje, amortizacija, obratovalni stroški 9. Rezervna sredstva 13. člen IV. SPREJEMANJE, SPREMINJANJE IN DOPOLNJEVANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Ta samoupravni sporazum se lahko na j*>dlagi sklepov lO skupščine sklepov skupščine telesnokulturnc skupnosti ali najmanj I 0 podpisnic ah dopolni ob sprejemanju letnih načrtov, če so za to podani utemeljeni razlogi in če tako sklenejo podpisniki. 14. člen Izvršni odbor telesnokulturnc skupnosti je vsako lelo dolžan podpisnikom poročati o uresničevanju planskih usmeritev. Poročilo oziroma oceno uresničevanja (»lanskih usmeritev da podpisnikom vsako leto tudi organ samoupravne kontrole telesnokulturnc skupnosti. 15. člen Ce podpisniki ugotovijo, da se sprejete planske usmeritve in cilji ne izvajajo oziroma ne dosegajo, sprejmejo ustrezne začasne ali trajne ukrepe ob sprejemanju letnih programov. 16. člen Ta samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga podpiše dve tretjini upravičencev udeležencev in ko to ugotovi skupščina telesnokulturnc skupnosti. Podpisniki: 1 2. člen III. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA VSEBINSKIH USMERITEV, NALOG IN CILJEV Telesnokulturna skupnost bo spremljala uresničevanje vsebinskih usmeritev, nalog in ciljev srednjeročnega razvoja telesne kulture s kazalci MINIMUM KAZALCEV — informativna osnova za samoupravni sporazum o temeljih plana 1976—1980 DOHODKI 1976 1977 1978 1979 1980 76 80 po prispevni stopnji 1.751 1.870 1.998 2.133 2.278 10.030 IZDATKI šolska tekmovanja 36 43 52 62 75 321 druga tekmovanja 42 50 60 72 87 312 rekviziti 33 36 39 43 47 198 stroški org.-tehn.kadra 60 120 120 180 240 720 nagrade za amaterske delavce 203 206 209 209 218 1.048 strokovno izpp.k. 35 40 45 50 55 225 štipendiranje 12 12 12 12 12 60 vzdrževanje obj. 451 433 425 392 375 1.973 za delo OTKO 520 570 620 670 700 3.080 vrhunski šport 30 50 50 50 50 250 za propagando 30 30 30 30 30 150 RTKS 211 220 244 269 295 1.241 strokovna si. 70 70 70 70 70 350 obvezna rezerva 17 18 19 21 22 100 Skupaj 1,751 1.870 1.998 2.133 2.278 10.030 PRIPOMBE: Socialno skrbstvo Na podlagi 2. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ 6t. 6/76), 16. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS 6t. 39/74) in 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika, sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih ter delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega srkbstva, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA PLANA DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBČINI VRHNIKA V OBDOBJU 1976 - 1980 1. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva Vrhnika (v nadaljncm besedilu: občinska skupnost) združuje uporabnike in izvajalce, ki so podpisniki tega sporazuma, s katerim določajo. temeljne in razvojne cilje na področju socialnega srkbstva v razdobju 1976 1980, - naloge, ki jih bo občinska skupnost izvajala v tem obdobju in so določene z zakoni, samoupravnimi akti in drugimi predpisi oz. so posebej dogovorjena; - zagotavljanje sredstev za izvajanje teh nalog; skupno izvajanje ali sofinanciranje nalog, ki se lahko uresničujejo v sodelovanju z. drugimi skupnostmi. /. uresničitvijo teh ciljev bodo delavci in delovni ljudje združeni v občinski skupnosti zagotovili sebi in drugim občanom socialno varnost v primeru socialnih slisk in ležav in prispevali k utrjevanju socialističnega humanizma in samoupravnih družbenih odnosov. 2. člen Razvojni cilji socialnega skrbstva izhajajo iz sedanjega stanja socialnega srkbstvavobčini Vrhnika in obstoječi problematiki: 1. Število prebivalcev je v zadnjih letih v stalnem porastu, to pa vsled stalnega doseljevanja na območje občine Vrhnika, zaradi intenzivne stanovanjske izgradnje in medrepubliških migracijskih gibanj prebivalstva. Oboje prinaša probleme kol so: pomanjkanje stanovanj, vzgojno varstvenih ustanov, šole, potrebe po specifičnih oblikah pomoči mladim in ostarelim občanom itd. Tako intenzivno gibanje prehitevajo objektivne družbene pogoje, zato terjajo posebno družbeno pozornost in aktivnost na vseh področjih, tako tudi na socialno skrbstvenem področju. 2. Vzporedno z dinamiko družbenega ekonomskega razvoja, raste število problemov in hkrati število koristnikov storitev socialnega skrbstva. Socialna aktivnost je zaradi kadrovskih težav do ustanovitve občinske skupnosti bila zelo okrnjena in usmerjena le na kurativne, kabinelsko ukrepanje v najnujnejših primerih. V bodoče mora predstavljali vsebino socialnega dela, zgodnje odkrivanje problemov, svetovanje, odpravljanje vzrokov motenj, iskanje drugih oblik zgodnjega preprečevanja ali ublaževanja problemov in socialnih stisk ter analitično delo. 3. Število občanov, ki potrebujejo zavodsko varstvo je v stalnem porastu. Potrebe se kažejo zlasti pri zavodskem varstvu otrok in mladine Zlasti pri razvrščenih (kategoriziranih) otrocih, ki so potrebni zavodske oskrbe. Glede na starostno strukturo prebivalstva v občini (po popisu prebivalstva iz. leta 1971 je 10 % prebivalstva naše občine starejših od 65 let) ter ostale socialne in zdravstvene težave teh občanov (invalidnost, telesna in duševna izčrpanost in motenost) je nujno intenzivnejše nameščanje v Dom počitka. Poleg tega je nujno potrebno organizirati pomoč in nego na domu in to skupaj s zdravstveno skupnostjo, socialnim zavodom, RK in krajevnimi skupnostmi. 4. Spreminjajoči se družbeni odnosi spreminjajo tudi problematiko na področju socialnega skrbstva. Potrebno je več preventivnega delovanja, s katerim se je začelo v letu 1975, odpravljanje in preprečevanje vzrokov, ki povzročajo socialne težave. Za uresničevanje skupnih družbenih interesov socialnega skrbstva bodo delavni ljudje in občani v interesnih skupnostih s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljali izenačevanje pogojev in možnosti reševanja problemov s področja socialnega skrbstva, v nadaljnjem, petletnem obdobju je potrebno predvsem: s preventivnimi ukrepi zmanjševati socialne probleme v družinah z otroki; z razširjanjem oblik vzgojno socialnega dela zmanjševati število osebnostno in vedenjsko motenih otrok in mladine. Omogočiti socialno in zdravstveno ogroženim otrokom vključitev v dnevno varstvo in druge oblike varstva; zagotoviti višjo stopnjo socialne varnosti mladine in odraslih, prizadetih v telesnem in duševnem razvoju in razviti varstvo in usposabljanje srednje duševno prizadetih otrok in mladine. S tem v zvezi sc bo skupnost vključila v izdelavo programa potrebnih socialnih zavodov v širši družbeno-politični skupnosti; izpopolniti družbeno varstvo otrok v drugih družinah (rejništvo); - izvrševali srkbništvo nad otroci in odraslimi; zagotovili družbeno denarne pomoči osebam, ki jim je družbena denarna pomoč edini vir za preživljanje, do višine za katero se bodo občinske skupnosti vsako leto posebej samoupravno sporazumele glede na višino varstvene pokojnine: preko raznih oblik dodatnega izobraževanja izpopolniti socialno službo, da bo sposobna učinkovitejše posegati v razreševanje socialne problematike; organizirali pogoje za spremljanje in proučevanje socialnih problemov in pojavov (raziskovalno analitično delo); organizirati zakonsko posvetovalnico; vključiti v občinski program boje proti alkoholizmu; poglobiti sodelovanje in koordinirati delo pri oblikovanju in izvrševanju socialne politike z drugimi interesnimi področji, kjer sc zagotavlja socialna varnost posameznikov in družbenih skupin; za oblikovanje celovite politike socialnega varstva poglobiti sodelovanje s skupnostjo socialnega varstva in SIS, ki se v skupnost socialnega varstva združujejo: - zagotoviti sredstva za investicijo v socialnem skrbstvu za potrebe republike; - aktivirati krajevne skupnosti in njihove organe za socialno skrbstvo ter povečati aktivnost občanov za dejavnost na področju socialnega skrbstva; - zagotoviti finančna sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti za izpolnjevanje programa dejavnosti socialnega skrbstva: 5. Za uresničevanje programov društev in humanitarnih organizacij, ki se združujejo v občinski skupnosti je polrebno dopolniti organiziranost tako vsebinsko kot organizacijsko. 6. Strokovno delo na področju socialnega skrbstva izvaja strokovna služba skupnosti. Proces razvijanja strokovnih služb, pri katerem je v občini dosežen določen uspeh (okrepljene strokovne službe skupnosti, zaposlovanje socialnih delavcev v večjih organizacijah združenega dela, komisijo za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih) je potrebno nadaljevati v srednjeročnem obdobju. 3. člen Občinska skupnost je pri določanju temeljnih razvojnih ciljev na področju socialnega skrbstva izhajala tudi iz prednostnih nalog za katere so v občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji samoupravno dogovorile. Upoštevajoč te prednostne naloge bo občinska skupnost v okviru svojega programa in nalog prispevala k temu, da bomo v SR Sloveniji do leta 1980 zagotovili: ■i. Uveljavitev „socialne pokojnine", ki naj jo do leta 1980dobi vsak občan, ki doseže določeno starost in se ne more več preživljati. Višina ,.socialne pokojnine" bo tolikšna, da bo zagotovila tem občanom osnovno socialno varnost; 2. Izgradnja in posodobitev splošnih in posebnih socialnih zavodov, da sc zagotovijo primerne življenjske razmere tistim občanom, ki zaradi starosti, telesne ali duševne prizadetosti in posebnih okoliščin ne morejo, ali ne želijo živeti sami, v družini, ali pa potrebujejo ustrezno obliko rehabilitacije, zaposlitve ali resocializacije; 3. Razvoj strokovnih socialnih služb v skupnostih socialnega skrbstva, organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih, šolah, socialnih zavodih in izboljševanje-kvalitete njihovega strokovnega dela, da bodo lahko nudile občanom ustrezno strokovno pomoč pri razreševanju njihovih osebnih, družinskih in socialnih problemov, dela na področju socialnega skrbstva. 4 člen Osnovne naloge in cilji, ki jih bo občinska skupnost izvajala do leta 1980 in temeljijo na zakonih ter drugih prepisih, zajemajo varstvo otrok in družine, varstvo odraslih in skrbništvo ter obsegajo zlasti naslednje: 1. Varstvo olrok in družine: - rejništvo posvojitve nezakonska rojstva in preživnine razveza zakonske zveze družbeno denarne pomoči otrokom in socialno ogroženih družin razvojno moteni otroci vzgojno zapuščeni in osebnostno moteni otroci mladoletni prestopniki - begavci 2. Varstvo odraslih - stari, bolni.onemogli - družbeno neprilagojene osebe - repotriranci 3. Skrbništvo skrbništvo mladoletnih in odrslili oseb. Občinska skupnost se zavezuje, da bo v srednjeročnem obdobju 1976-1980 vodila na področju socialnega skrbstva politiko, ki bo vskla-jeno s splošnimi družbenimi potrebami in bo zagotovila izboljšanje družbene skrbi in socialne varnosti za otroke in mladoletnike za katere starši ne skrbijo, ali katerih starši ne morejo v zadostni meri zagotoviti pogojev za normalni ra zvo j, o t ro ke in mladoletnike prizadete v telesnem in duševnem razvoju, odrasle osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in vključevanja v življenje in delo, osebe, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje ter za druge osebe, ki rabijo socialno pomoč 5. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo oblikovali cene socialnih storitev po naslednjih načelih: - da se prepreči nadaljnjo slabitev materialne osnove socialno skrbstvenih dejavnosti, se bodo pri oblikovanju cen socialnih storitev upoštevali in priznavali upravičeni materialni stroški v realni višini; - realni povprečni OD delavcev s področja socialnega dela se morajo gibati v skladu s povprečnim OD v Sloveniji; program in dogovorjeni obseg dejavnosti jc mogoče širiti le ob istočasni zagotovitvi dodatnih sredstev. Skupščina občinske skupnosti bo vsako leto pred sprejetjem letnega programa in njegove finančne kvantifikacije obravnavala in potrdila elemente za oblikovanje cen, ter na tej osnovi določila cene za posamezno socialno skrbstveno storitev. 6. člen Delavci v socialnem zavodu (Dom počitka Vrhnika), ki opravljajo naloge na področju socialnega skrbstva, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela s delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo. Socialni zavodi oblikujejo dohodek na podlagi plačil za opravljene storitve. Stroški storitev se oblikujejo v ceni oskrbnega dne oziroma v ceni za posamezno storitev. V ceni oskrbnega dne se socialni zavod dogovarja v občinski skupnosti, kjer delavci na tem področju menjavajo svoje delo. 7. člen Delavcem, ki opravljajo strokovna opravila za občinsko skupnost socialnega skrbstva v delovni skupnosti strokovne službe zagotavlja občinska skupnost razvoj, strokovno izpopolnjevanje in dohodek v.skladu z njihovim delom. 8. člen Naloge iz tega samoupravnega sporazuma bo občinska skupnost uresničevala v okviru svojega občinskega programa in združevanja sredstev za izpeljavo solidarnostnih, vzajemnih in skupnih nalog na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji. Občinska skupnost bo združevala sredstva po načelih solidarnosti za zagotovitev z zakonom predpisanih in skupno dogovorjenih nalog socialnega skrbstva v vseh občinskih skupnostih, s čimer bo zagotovljeno postopno izenačevanje pogojev socialnega skrbstva v SR Sloveniji. V letu 1976 bo občinska skupnost združevala sredstva za solidarnostno finansiranje po prispevni stopnji 0,10 %, kar znaša 407.000. dinarjev (za finansiranje programov občinskih skupnosti v SR Sloveniji, ki po prispevni stopnji iz hrulto osebnega dohodka ne zberejo dovolj sredstev) in za vzajemne ter skupne naloge in so finansiranje investicij, so finansiranje dejavnosti socialno humanitarnih organizacijah, ki delujejo na ravni republike; sofinansiranje poslovanja skupnosti socialnega varstva Slovenije; plačevanje osebnih stroškov oseb neznanega bivališča v Zavodu za drusevno in živčno bolne Hrastovec I rate, ki jih je v letu 1975 kril pioračun SR Slovenije, finansiranje poslovanja skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in njenih organov: finansiranje ustanovitve in delovanja strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva Slovenije; sofinansiranje sanacije Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate, po prispevni stopnji 0,075 %, kar znaša 305.000. dinarjev, skupaj torej 712.000. dinarjev v letu 1976. V srednjeročnem planskem obdobju bo za skupne in solidarnostne naloge na področju socialnega skrbstva potrebno zagotoviti: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 712.000.-dinarjev 768.000.- dinarjev 8 21.000.-dinarjev 877.000 • dinarjev 936.000 - dinarjev Navedeni okvirni izračun temelji na prispevni stopnji v letu 1976 in 6,8 % povečanjem na leto, do leta 1980. Sicer pa se lx> v obdobju srednjeročnega plana prispevna stopnja izračunavala na podlagi skupno sprejetega sistema solidarnosti. 9. člen Sredstva za uresničevanje nalog občinskega programa socialnega skrbstva bodo zagotovili delavci in delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka, ki bo dogovorjen v občinski skupnosti socialnega varstva. Ovrednoten program občinske skupnosti za leto 1976 znaša za redno dejavnost 2.760.000.- dinarjev. Po odobreni prispevni stopnji za leto 1976 in znaša 0,61 %, se zbere le 2.470.000.- dinarjev kot posledica dosedanjim razmeram na področju socialnega skrbstva in startne osnove iz leta 1974. Na podlagi izračuna porasta družbenega proizvoda bodo za izvedbo občinskega programa socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju zagotovljena naslednja sredstva: v letu 1976 2.470.000.-dinarjev v letu 1977 2.653.000.- dinarjev v letu 1978 2.833.000.-dinarjev v letu 1979 2.026.000.-dinarjev v letu 1980 3.232.000.- dinarjev Olede na to, da predstavljajo osnovo za izračun odobrena sredstva za leto 1976, se DO potrebno vsako leto sproti dogovarjati, kako pokriti nepokriti del zakonsko predpisanega programa socialnega skrbstva. V planskem obdobju 1976-1980 je potrebno zagotoviti še nove dodatne materialne obveznosti in sicer: 1. Občinski skupnosti socialnega varstva zagotoviti sredstva za njeno delovanje na sporazumu med interesnimi skupnostmi, ki se združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva. 2. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti v občini in regiji, je potrebno na osnovi 20. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in planiranja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti (izobraževalne skupnosti, skupnost otroškega varstva, kulturna skupnost, telesno kulturna skupnost, skupnost socialnega skrbstva. . .) zagotoviti sredstva za ustanovitev in delo skupnih Strokovni« služb SIS v občini. V letu 1976 že tečejo priprave - laza proučevanja in organizacija strokovnih služb v omenjenih samoupravnih interesnih skupnostih. 3. Na podlagi novega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerah se bo morala ustanoviti zakonska posvetovalnica za občino Vrhniko. Predhodno bo potrebno proučiti ustrezno organiziranost in finansiranje te dejavnosti in nakazali njen razvoj. V občini Vrhnika je letno sklenjenih cea 1 10 zakonskih zvez 4. Strokovna služba skupnosti bo v sodelovanju s palronažno službo in s krajevnimi skupnostmi v letu 1976 ugotovila število ostarelih občanov, ki živijo sami brez sorodnikov. Zaradi starosti in onemoglosti pa bi rabili vsakodnevno pomoč. Na podlagi ugotovitev lx> izdelan predlog programa, „Služba domače nege". 10. člen Dejanska prispevna stopnja se bo vsako leto vsklajevala v okviru občin skega družbenega dogovora o ustvarjanju in razporeditvi dohodka. Če se bo med letom ugotovilo, da priliv sredstev na osnovi dogovorjene letnC prispevne stopnje ne bo zadoščal za pokrivanje letnega programa, j* izvršni odbor občinske skupnosti socialnega skrbstva dolžan predložiti skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva ukrepe za vskladitcv programa. 1 I. člen Temeljni cilji in naloge iz tega samoupravnega sporazuma se bodo uresničevale z letnimi programi dela, ki jih bodo spremljale skupščine občinskih skupnosti na podlagi predhodnih razprav med delavci in delovnimi ljudmi v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti. 12. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše 3/4 podpisnikov. Podpisniki: PRIPOMBE: Zdravstveno varstvo Na podlagi člena 18., 36. in 44. zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije /Uradni list SFRJ št. 6/76) sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občinska zdravstvena skupnost Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1976 - 1980 A. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki na podlagi enakopravnega odločanja in svobodne menjave dela združujejo v občinski zdravstveni skupnosti sredstva za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju zdravstvenega varstva, določijo s tem samoupravnim sporazumom cilje in naloge nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva ter pravice, dolžnosti, obveznosti, medsebojne odnose in odgovornost za njihovo uresničevanje. Udeleženci sporazuma bodo v svoji občinski zdravstveni skupnosti zagotavljali in načrtovali zlasti osnovno zdravstveno varstvo. Za druge oblike zdravstvenega varstva, ki jih ne morejo zagotoviti v občinski zdravstveni skupnosti, pa se bodo sporazumevali z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji oziroma v okvirih zdravstvene skupnosti Slovenije. 2. člen Občinska zdravstvena skupnost bo v samoupravnem planu za tO sred njeročno obdobje izhajala iz osnov: - da je načrtovano srednjeročno obdobje izrazito stabilizacijsko; - da gleda na načrtovana gospodarska gibanja v tem obdobju ne bo mogoče širiti pravic iz zdravstvenega varstva, temveč v prvi vrsti zboljše-vati pogoje za njihovo uresničevanje; - da je mogoče brez škode za zdravje ljudi in v interesu združenega dela odpraviti določene nepravilnosti in nesorazmernosti ali nesmotrnosti v izvajanju nekaterih oblik zdravstvenega varstva oziroma pri koriščenju in nuđenju zdravstvenih storitev. B. OLJI IN PREDNOSTNE NALOGE 3. člen Pri določanju osnov samoupravnega plana bo občinska zdravstvena skupnost upoštevala dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, pri čemer bo zasledovala kot cilje: - zboljšanje zdravstvenega stanja delavcev in usmerjanje zdravstvene dejavnosti skladno s potrebami in interesi združenega dela, upoštevajoč družbeno verificirano dejstvo, da je zdravstveno varstvo sestavni del družbene reprodukcije in pomemben dejavnik produktivnosti dela, ki sodi k bistvenim elementom socialne varnosti ter življenjske ravni vseh delovnih ljudi; - samoupravno usmerjanje uveljavljanja pravic delovnih ljudi iz zdravstvenega varstva v medicinsko utemeljene ter družbeno opravičene in sprejemljive okvire; nadaljnji razvoj delovanja delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti v njenih okvirih in v združevanju z drugimi zdravstvenimi skupnostmi; - nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje sistema solidarnosti in vzajemnosti ob postopnem zmanjševanju razlik pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva z gledišča materialnih in strokovnih pogojev dela ter dopolnjevanja in zagotavljanja usklajene rasti v posameznih zdravstvenih dejvnosti oziroma med ožjimi in širšimi območji; - doslednejše uresničevanje menjave dela v okvirih te skupnosti ozirom. v regiji in za celotno območje SR Slovenije; - boljšo, učinkovitejšo in smotrnejšo organizacijo zdravstvene službe ob večji funkcionalni povezanosti med posameznimi oblikami zdravstvenega varstva, vključujoč najsmotrnejšo organiziranost in delitev dela na področju zdravstvnih dejavnosti ob izoblikovanju strokovno smotrnega in spodbudnega storitvenega sistema v zdravstvu. 4. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti opredeli občinska zdravstvena skupnost kot prednostne naloge: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najpogostejših obolenj in bolezenskih stanj na območju občine; 2. varstvo in ohranjevanje zdravega človekovega okolja z. ukrepi za poostren zdravstveni nadzor nad mikroklimatskimi pogoji na delovnem mestu, nad proizvodnjo in prometom živilskih oziroma siceršnjih prehrambenih artiklov, kot tudi nad vodooskrbnimi objekti in komunalno higieno nasploh; 3. zdravstveno vzgojno in prosvetno dejavnost, zlasti še za Omejevanje ter preprečevanje poškodb pri delu in izven dela. poklicnih bolezni in invalidnosti, kot tudi za ohranitev mentalnega zdravja s poudarkom na preprečevanju alkoholizma, narkomanije in drugih škodljivih zdravstve-no-socialnih pojavov; 4. organizacijo zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah. 5. dopolnjevanje organizacijskih oblik za izvajanje zdravstvenega varstva udeležencev NOI3; postopno ustanavljanje ambulant za starostnike; vzpostavitev in nadaljnji razvoj nege bolnika na domu;; oblikovanje in postopno zagotavljanje najustreznejšega sodelovanja osnovne, specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti zavoljo racionalnega jkisIo-vanja in uspešnega izvajanja stabilizacije v zdravstvu oziroma v okvirih sleherne zdravstvene organizacije. C. RACIONALIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE 5. člen Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, bodo v prihodnjem obdobju na podlagi medicinskih dognanj, ob aktivnem sodelovanju temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravno na območju občine oziroma v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti in zdravstvene skupnosti Slovenije sprejemali ukrepe za zmanjševanje neupravičene porabe zdravi, omejevanje in preprečevanje izostajanja z dela iz medicinskih razlogov, kot tudi za intenziviranje zdravljenja v zdravstvenih organizacijah ter skrajševanje ležalne dobe v bolnišnicah zavoljo hitrejšega vračanja obolelih na delo in omejevanje porasta odsotnosti z dela nasploh. 6. člen Zaradi racionalnega in optimalnega koriščenja zdravstvenih zmogljivosti ter njihovega načrtovanja bodo občinska zdravstvena skupnost in zdravstvene organizacije z. učinkom za njeno območje sklepale: - sporazume o delitvi dela in o funkcionalnem povezovanju zdravstvenih organizacij na območju občine, na medobčinskem oziroma mestnem območju in v regiji ali republiki, kot tudi o prilagajanju njihove organizacije dela in delovnega časa potrebam ter interesom združenega dela; - sporazume o načrtovanju in usklajevanju razvoja ter koriščenja zdravstvenih zmogljivosti v regiji ali za območje več regionalnih zdravstvenih skupnosti oziroma za republiko. Sodelovanje občinske zdravstvene skupnosti v samoupravnem in siceršnjem sporazumevanju oziroma dogovarjanju po prvem odstavku tega člena je odvisno od pogojev in načina dogovarjanja oziroma sporazumevanja glede na združevanje sredstev za uresničevanje pravic iz. zdravstvenega varstva in za njegov razvoj na podlagi enakopravnega odločanja in svobodne menjave dela oziroma po načelih vzajemnosti in solidarnosti na območju regije ali glede na skupne interese in naloge, ki pomenijo splošni interes prebivalstva SR Slovenije. C SREDSTVA ZA URESNIČEVANJE NAČRTOVANIH CILJEV IN NALOG 7. člen .Glede na dogovorjene cilje in prednostne naloge v tem srednjeročnem obdobju se bodo posamezne oblike zdravstvenega varstva za območje te občinske zdravstvene skupnosti gibale v naslednjih okvirih poprečno rasti izdatkov (številka v oklepajih pomeni povsod stopnjo rasti zadevnih izdatkov v regiji): 1 Izdatki za neposredno zdravstveno varstvo za območje občine bodo rasb po poprečni stopnji 8,0 (v regiji: 6,7); pri tem pa osnovno ambulantno Zdravstveno varstvo 12,5 (9,8), specialistično ambulantno zdravstveno varstvo 6,1 (6,H, bolnišnično zdravstveno varstvo 5.9 (5,9), zobna nega in protetika 16.6 (7,5). reševalni prevozi 7,1 (7,1),preventiva 9.0 (9,4), zdravila in injekcije 8,4 (5,9), podaljšano in nadomestno bolnišnično zdravljenje v zdraviliščih 5,8 (5,7), drugi izdatki zdravstvenega varstva 5,7 (5,7). Tako predvidena rast je v neposredni odvisnosti od družbeno dogovorjenih okvirov za razporejanje dohodka in za gibanje skupne porabe, pri čemer izhaja iz stabilizacijskih ukrepov glede na doseženo raven zdravstvenega varstva, ki jo je treba funkcionalno in kakovostno uskladiti z. neogibnimi prednostnimi nalogami. 2. Izdatki za denarna nadomestila in povračila se bodo skladno s predvideno poprečno stopnjo rasli zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov gibali po poprečni stopnji 9,2, kar je hkrati tudi poprečna stopnja rasti v regiji. 3. Povračila strokovnim službam in drugi funkcionalni izdatki se bodo gibali po poprečni stopnji 5.7. kar je enako predvideni stopnji za regijo. Vsi izdatki za območje te občinske zdravstvene skupnosti se bodo gibali po poprečni stopnji 9,8 (v regiji: 7.4). Iz naslova združevanja sredstev po načelih vzajemnosti m solidarnosti oziroma zavoljo zagotovitve rizične sposobnosti in podobno pa bodo veljale naslednje poprečne stopnje za solidarnostno združevanje v SR Sloveniji 8,2 (v regiji 8,2) in za investicije v regiji pa je skupna stopnja rasti regionalnega združevanja sredstev 31,0. 8. člen Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, bodo v srednjeročnem obdobju združevali sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva v skupnem znesku 146,802.000 din. lako zbrana sredstva Z upoštevanjem solidarnostnega združevanja sredstev bodo namenjena za: 1 Izdatki za neposredno zdravstveno varstvo: na območju občine 143.478.000 din (v regiji: 7,1 96.200.000); od tega za osnovno ambulantno zdravstveno varstvo 20,855.000 (1.133.667.000): specialistično ambulantno zdravstveno varstvo 17,250.000 din (991,279.000), bolnišnično zdravstveno varstvo 61,283.000 din (3,242.446.000), zobno nego In protetiko 11,566.000 (437,282.000); reševalne prevoze 2,856.000 din (106,948.000), preventivo 208.000 din (27,442.000), zdravila in injekcije 24,713.000 din (1,004.756.000), podaljšano in nadomestno bolnišnično zdravljenje v zdraviliščih 1,404.000 din (78,325.000), druge izdatke zdravstvenega varstva 3,343.000 din (174,055.000). 2- Izdatki za denarna nadomestila in povračila 24.706.000 din (1,470.452.000). 3. Povračila strokovnim službam in drugi funkcionalni izdatki 3.089.000 din (217,572.000). 4. Združevanje v posebne namene za območje občine 12,025.000 din (v regiji: 864,226.000); od tega za rezervni sklad 1,665.000 ""7,393.000), za solidarnostno združevanje v SR Sloveniji 8,107.000 dm (422.220.000), /,, investicije v regiji 2,253.000 (334,613.000). 5 Skupni izdatki za območje te občinske zdravstvene skupnosti bodo Mašali 183,298.000 (v regiji 9,748.450.000). 9. člen Za uresničitev načrtovanega razvoja zdravstvene dejavnosti v okvirih občine oziroma v regiji, kakor ustreza organiziranosti in izvajanju zadevne zdravstvene dejavnosti, se bo število zdravstvenih delavcev in sodelavcev v zdravstvenih organizacijah gibalo takole: Legenda: a - stanje 1980 leta; b - povečanje 1976-1980 Zdravstveni dom Razčlemba v občini Občine na območju ZD Regija Ljubljana Lekarna 12 4 39 13 400 73 Zobni Drugi Skupaj terapevti 71 9 50 3 15 22 31 168 238 10 49 72 300 1.679 2.379 44 308 425 Razčlemba Farmacevti Drugi Skupaj V občini a 3 4 7 b - 3 3 Območje ZD a 8 12 20 b 2 3 5 Regija Ljubljana a 100 140 240 b 16 15 31 Bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo Razčlemba Zdravniki Zobni Drugi terapevti Regija Ljubljana a 650 20 3.470 b 93 5 844 4.140 942 Socialna medicina in higiena Razčlemba Zdravniki Regija Ljubljana Sodelavci Drugi Skupaj visoke izobr. a 44 28 91 163 b 14 5 15 34 Občinska zdravstvena skupnost za svoje območje in v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti ter zdravstvene organizacije bodo z ustvarjanjem pogojev za študij in strokovno izpopolnjevanje ob delu prevzele skrb za zdravstvene kadre, načrtovale in uresničevale njihov dotok skladno z obstoječimi kadrovskimi normativi, jih skladno razporejale po zdravstvenih dejavnostih, specialnosti in območjih ter skrbele za sorazmerno oziroma usklajeno obremenjenost. Z ustreznimi samoupravnimi sporazumi bodo opredelile naloge in temelje izvajanja štipendijske oziroma kadrovske politike na področju zdravstvenega varstva, kot tudi smernice za idejno-vzgojno preobrazbo študija na zdravstvenih šolah. 10. člen Občinska zdravstvena skupnost bo sodelovala v samoupravnem sporazumevanju zaradi uresničitve dogovorjenih ciljev in nalog v okviru zdravstvene skupnosti Slovenije z. gledišča oblikovanj;! enotnih izhodišč, osnov in meril za menjavo dela, kar bo zlasti: - omogočalo delovnim ljudem v združenem delu uresničevanje njihove pravice do odločanja o tistem delu dohodka, ki ga odvajajo za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, - zagotavljalo iz dohodka zdravstvene organizacije na podlagi opravljenega dela in doseženih rezultatov v izvajanju programa zdravstvenega varstva enak družbenoekonomski položaj delavcev zdravstvenih organizacij, kot ga imajo drugi delavci v združenem delu, - usmerjalo razvoj zdravstvene dejavnosti skladno s programom zdravstvenega varstva, upoštevajoč razvojne stopnje posameznih dejavnosti in območij, ter zagotavljalo izboljševanje materialnega položaja osnovne zdravstvene službe; - omogočalo nadzor nad izvajanjem srednjeročnega programa oziroma posameznih zdravstvenih dejavnosti in nad uporabo tako združenih sredstev. Skupnost bo v skladu z družbeno dogovorjenimi smernicami in verificiranimi potrebami sklepala samoupravne sporazume o osnovah plana tudi z. drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. 11. člen V pospeševanju razvoja zdravstvenega varstva bo občinska zdravstvena skupnost sodelovala v združevanju in razporejanju sredstev za razširitev in nadaljnjo modernizacijo obstoječih ter postopno izgradnjo novih zmogljivosti, vključujoč še modernizacijo obstoječe in nabavo nove tehnične opreme ter uveljavljanja boljše in smotrnejše organizacije dela. Delovni ljudje, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, bodo skupaj z. drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v prihodnjem srednjeročnem obdobju združevali na ravni regije sredstva za naložbo v zdravstvene zmogljivosti v predvidenem okviru 334.613.000 din. To pomeni glede na dejanske potrebe približno 45 % investicijskih sredstev. Za naložbe v tej občinski zdravstveni skupnosti bo v srednjeročnem obdobju namenjeno iz združenih sredstev regije 2,253.000 din. Po načelih vzajemnosti in solidarnosti bo potrebno poleg izpolnjevanja že prevzetih obveznosti omogočiti in izvajati vlaganja za primernejšo prostorsko in boljšo tehnično ter ustreznejšo kadrovsko opremljenost osnovne in specialistične zdravstvene dejavnosti. K temu sodi tudi dopolnitev in izpopolnitev lekarn kot nosilcev preskrbe občanov z zdravili, oziroma sredstvi za zdravljenje in za varstvo zdravja. 12. člen Vrstni red, obseg in dinamiko izvajanja nalog iz tega samoupravnega sporazuma ter srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varstva bo na podlagi dotoka sredstev in po predhodnem usklajevanju Z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji določila skupščina občinske zdravstvene skupnosti. O usklajevalnih ukrepih bo občinska zdravstvena skupnosi na ustrezen način obveščala udeleženec sporazuma 13. V skladu z vzajemnostnim in solidarnostnim združevanjem sredstev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji bo ta občinska zdravstvena skupnost v sporazumu z drugimi zdravstvenimi skupnostmi podprla enotnost prispevne stopnje za zdravstveno varstvo v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ne oziraje se na različen ekonomski položaj posamezne občinske zdravstvene skupnosti D. SOLIDARNOSTNE, VZAJEMNE IN SKUPNE NALOGE 14. člen Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, bodo i samoupravnim sporazumom o osnovah srednjeročnega plana regionalne zdravstvene skupnosti določili osnove za razvoj zdravstvenega varstva na območju regije z. gledišča usklajevanja potreb in interesov, krepitve vzajemnostnega in solidarnostnega združevanja sredstev zaradi zmanjševanja razlik v možnostih za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva na območju regije ter izvajanja oblik zdravstvene dejavnosti skupnega pomena. S posebnim samoupravnim sporazumom se bo občinska zdravstvena skupnost sporazumela z drugimi zdravstvenimi skupnostmi glede združevanja sredstev ter opredelitve pogojev in meril za razdeljevanje tako združenih sredstev v okvirih zdravstvene skupnosti Slovenije. 15. člen V okvirih regionalne zdravstvene skupnosti bo tudi za območje te občinske zdravstvene skupnosti uresničevana svobodna menjava dela po enotno dogovorjenih merilih ter načelih vzajemnosti in solidarnosti. Izhodišče bo načelo, da ustvarjajo zdravstvene organizacije dohodek na podlagi neposredne menjave dela kot ovrednotenje opravljenega dela po družbeno in samoupravno dogovorjenih merilih. Pri oblikovanju enotnih meril za uresničevanje svobodne menjave dela v regiji bo regionalna zdravstvena skupnost in s tem tudi občinska zdravstvena skupnost upoštevala in izvajala izhodišča, kot jih bo določila skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije na način po zakonu,oziroma kakor se bodo samoupravno sporazumele vse zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji. E. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Občinska zdravstvena skupnost sama in v sodelovanju z regionalno zdravstveno skupnostjo bo na ustrezen način organizirala spremljanje uresničevanja obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma. V ta namen bo prek skupne strokovne službe prilagodila in organizirala U stre ZIMI evidenco, nato pa analizirala vzroke za odstopanje ter predlagala oziroma oblikovala in sprejemala ustrezne ukrepe kot samoupravne odločitve ali odločitve v soglasju z. občinsko skupščino. Najmanj dvakrat letno, oziroma tudi sicer po potrebi, bo obveščala udeleženec sporazuma, delovne ljudi in občane ter njihove delegate, 0 uresničevanju obveznosti iz. tega sporazuma in tako oblikovanega oziroma sprejetega programa. 17. člen Podpisnika občinskega sporazuma zavezujejo določbe sporazuma fl osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti in ustrezne določbe sporazumov o osnovah plana regionalne zdravstvene skupnosti ter zdravstvene skupnosti Slovenije, ki jih skknc ta občinska zdravstvena skupnost. Določbe občinskega sporazuma zavezujejo tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o osnovah plana regionalne zdravstvene skupnosti oziroma podpisnike samoupravnega sporazuma o osnovah plana Zdravstvene skupnosti Slovenije. 18. člen Ta sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopita dve tretjini predvidenih udeležencev samoupravnega sporazumevanja v občini. Sklenitev ugotovi skupščina občinske zdravstvene skupnosti, ki hkrati poskrbi za njegovo objavo na način, kot velja tudi sicer za objavo družbe* nih dogovorov in samoupravnih, sporazumov za območje občine. Samoupravni sporazum se uporablja od I. januarja 1976. Podpisniki sporazuma: PRIPOMBE: Zaposlovanje Z namenom, da bi se v naslednjem srednjeročnem razdobju učinkoviteje, skladnejše in hitreje reševala temeljna vprašanja na področju zaposlovanja, opredeljena s sklepi in priporočili za reševanje problematike na področju zaposlovanja v Socialističnj republiki Sloveniji (Ur.l. SR Slovenije, št. 19/75) sklenejo delavci, združeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih na območju občine Vrhnika, občinski svet Zveze sindikatov, občinska konferenca SZDL in skupščina občine Vrhnika ter skupnost za zaposlovanje Ljubljana in Zveza skupnosti za zaposlovanje SRS naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA ZAPOSLOVANJA ZA OBČINO VRHNIKA V OBDOBJU OD 1976 DO 1980 l S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci dogovorijo o usmerjanju zaposlovanja in temeljnih nalog, v okviru katerih bodo delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela na območju občine Vrhnika združevali delo in sredstva za uresničevanje svojih lastnih in skupnih potreb in interesov ter zagotavljali Se posebno naslednje cilje. - smotrno zaposlovanje, usklajeno s srednjeročnimi razvojnimi plani organizacij združenega dela, na podlagi katerih se predvideva,da se bo v 'em obdobju obseg zaposlenosti povečal v občini Vrhnika na 593 oseb ali povprečno 2,9% (28.200 oseb na območju Samoupravne skupnosti 'a zaposlovanje Ljubljana! D), pri čemer se bodo sporazumevale in medsebojno usklajevale o vsakoletni stopnji rasti raposlovanja na območju občine temeljne in druge organizacije združenega dela, skupščine občine, občinski svet zveze sindikatov, skupnost za zaposlovanje in druge zainteresirane samoupravne interesne skupnosti, upoštevaje družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere in o pogojih zaposlovanja, zagotavljanje polne zaposlenosti prebivalstva in njegove socialne varnosti, še posebno v pogledu doslednega izpolnjevanja s posebnim samoupravnim sporazumom dogovorjenih minimalnih standardov življenjskih m kulturnih pogojev za vse že zaposlene delavec in tudi delavce, kise bodo na novo zaposlili, - načrtno kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov za polletje gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti, ki bo vključevalo tako poklicno usmerjanje v skladu s predvidevanimi potrebami kot ludi ustrezno izobraževanje in štipendiranje kadrov, ■ zagotavljanje takšnih pogojev, postopkov in instrumentov za pospeševanje in vplivanje na migracijske tokove delovnih ljudi, ki bodo v skladu z. dogovorjeno stopnjo rasti zaposlenosti in potrebami planiranega gospodarskega in družbenega razvoja, racionalno koriščenje vseh kadrovskih potencialov in posebej vseh še obstoječih delovnih rezerv, zlasti ustreznejše nadaljnje zaposlovanje ženskega prebivalstva ter usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in drugih prizadetih oseb, usmerjanje zaposlovanja delavcev v tujini in njihovega vračanja v domovino v skladu s potrebami in interesi združenega dela in v okviru tega s° zlasti zagotavljanje takšnih pogojev in postopkov, ki bodo zagotovili "Ircjše vračanje in zaposlovanje v združenem delu in delu s sredstvi v "sehni lastnini. 7 "• z-a uresničevanje ciljev iz. I. točke tega sporazuma bodo udekženci opredelili svojo dejavnost z lastnimi programi dela. okviru lega bo skupščina občine vključevala v svoje družbene plane zaposlenost in zaposlovanje kot dejavnik razvojne politike ter z načrtovanjem politike zaposlovanja določala osnove za ustvarjanje pogojev za uresničevanje pravice do dela, za načrtno kadrovsko programiranje in uskK™ k;"'rov n P°lR'l'o gospodarstva in družbenih dejavnosti in za dejavnost ,>°'','kl'' /anoslovanja z razvojem gospodarstva in družbenih Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo v skladu s pla-1 in programi za delo in razvoj svojih organizacij oblikovali in izvajali I "tiko zaposlovanja ter določali kadrovske programe in ukrepe za '" V Mubljani 1 7.800 in v ostalih občinah regije 10.400 oseb njihovo uresničevanje. V okviru tega bodo zlasti skrbeli za smotrno organizacijo in delitev dela, za stalno dopolnilno izobraževanje ter s sistemizacijo delovnih mest uveljavljali takšno zaposlitev in razporejanje, da bodo vsi zaposleni polno izkoriščali in razvijali svoja strokovna znanja, delovne izkušnje in druge delovne sposobnosti. Skupnost za zaposlovanje bo na podlagi tako opredeljenih razvojnih programov in osnov politike zaposlovanja opravljala: - družbeno analitične naloge - naloge na področju zaposlovanja in posredovanja naloge na področju poklicnega usmerjanja naloge na področju strokovnega usposabljanja in izobraževanja. Naloge skupnosti so opredeljene v statutu samoupravne skupnosti, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne skupnosti, zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, sklepih in priporočilih skupščine SRS in vsakoletni resoluciji in družbeno ekonomski politiki in razvoju SRS. III. Za opravljanje skupnih zadev s področja zaposlovanja, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega interesa za vse delovne ljudi na območju republike, prenašajo skupnosti za zaposlovanje na Zvezo skupnosti tiste naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti, statut zveze skupnosti in regionalnih skupnosti, zakon in ostali sprejeti družbeni samoupravni akti. IV. Vrednost srednjeročnega programa, opredeljenega v tem samoupravnem sporazumu, znaša po cenah iz leta 1976 in normativih dogovorjenih med skupnostmi za zaposlovanje 224,894.000 din upoštevajoč tudi usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb(2) Skupnost za zaposlovanje bo za prenesene skupne naloge, ki jih opravlja Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, izvajala del sredstev iz prejšnjega odstavka. O programu skupnih nalog in o višini sredstev, potrebnih za njihovo izvajanje, se bodo skupnosti za zaposlovanje vsako leto dogovorile s posebnim samoupravnim sporazumom. Iz sredstev skupnosti za zaposlovanje se po načelu solidarnosti ter z namenom, da se na območju vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji (tako med skupnostmi kot znotraj posameznih skupnosti) zagotovijo pravice brezposelnim delavcem do zavarovanja za primer brezposelnosti in priprave delavcev za zaposlitev, na podlagi osnov in meril medsebojnega samoupravnega sporazuma skupnosti solidarnostno prcli-velc sredstva. Ta del. sredstev vplačuje skupnost na poseben račun pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje. Izvršilni odbor skupščine skupnosti za zaposlovanje bo ob koncu vsakega leta obravnaval izvršitev programa skupnosti in o tem poročal vsem podpisnikom tega sporazuma. Nadzor nad uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma izvaja skupščina skupnosti za zaposlovanje, sestavljena iz. delegatov delovnih ljudi, ki združujejo sredstva za delo skupnosti. Skupščina skupnosti za zaposlovanje spremlja izvajanje sporazuma, nadzira namensko porabo sredstev in predlaga ukrepe za uresničevanje sporazuma. (2) Osnova je plan prispevkov za I. 1976 ob Iclncm povečanju za 6,4 % Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo skupnost za zaposlovanje, skupščina občine, občinski svet zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL ter pooblaščeni delegati dveh tretin delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki v skupnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju zaposlovanja. Veljavnost tega samoupravnega sporazuma ugotavlja skupščina skupnosti za zaposlovanje s sklepom. Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma je enak postopku, ki velja za njegov sprejem. Skupščina skupnosti je dolina začeti postopek za spremembo in dopolnitev sporazuma, če to predlaga najmanj ena desetina podpisnikov sporazuma. Za podpis tega samoupravnega sporazuma velja posebna izjava delovnih ljudi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in je sestavni del sporazuma. Podpisniki: PRILOGA K PREDLOGU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA ZAPOSLOVANJA ZA OBČINO VRHNIKA V OBDOBJU 1976 - 1980 A. Plan prispevka za zaposlovanje za obdobje 1976 - 1980 Sredstva potrebna za Sredstva za Občina uresničitev osnovnega usposobitev Skupaj % programa 1976-1980 in zaposlovanje invalidovi 1) Ljubljana 111,963 490 58,866.020 170,829.510 75,9 Cerknica 2,048.832 1,077.195 3,126.027 1.4 Domžale 3,567.050 1,875.408 5,442.458 2.4 Grosuplje 2,358.376 1,239.937 3,598 313 1.6 Hrastnik 2,889.000 1,518.923 4,407.923 2,0 Idrija 2,505.750 1,31 7.432 3,823.182 1.7 Kam nik 5,01 1.530 2,634.867 7,646 397 3.4 Kočevje 3,508.071 1,844.406 5,352.477 2,4 Litija 1,812.995 953.202 2,766.197 1,2 Logatec 1,193.923 627.718 1 ,821.641 0,8 Ribnica 1,547.678 HI 3 708 2,361.386 1,1 Trbovlje 4,731.474 2,487.630 7,219.104 3,2 Vrhnika 1,547.678 81 3.708 2,361.386 1,1 Zagorje 2,712.122 1,425.928 4,138.050 1,8 SKUPAJ 147,397.969 77,496.082 224,894.051 100/) (1) Opomba: Na osnovi Zakona o usposabljanju m zaposlovanju invalidnih oseb (L'r.1 SRS 18/76, z dne 16/7-76) bo Skupnost za zaposlovanje opravljala vse naloge v zvezi z. zaposlovanjem invalidnih oseb ler njihovim usposabljanjem oz. pripravo na zaposlitev v okviru nalog in pristojnosti, ki so zanjo določene v tem zakonu. /a izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka bo Skupnost v letih 1977 1980 združevala 77,496.082 d in finančnih sredstev. B. Plan gibanja zaposlenosti za obdobje 1976 - 1980 OBČINA zaposlenih Poprečna letna zaposlenih Razlika Skupaj 1 - 12 1975 planirana 1980 porast 190 stopnje rasti 1975 za obdobje 1976-1980 Lj.-Bežigrad 30 090 2,2 33 500 3 410 111,3 Lj.-Center 70 636 1,5 76 100 5 464 107,7 Lj,-Moste-P. 21 701 2,0 23 900 2 199 110,1 Lj,-Šiška 28 778 2,8 33 000 4 222 114,7 Lj.—Vič-Rudnik 15 227 2,6 17 380 2 071 113,6 Lj—Skupaj 166 434 2,0 183 800 17 366 110,4 Cerknica 4 798 2,7 5 500 . 702 114,6 Domžale 10 146 3,0 11 850 1 704 116,8 Grosuplje 4418 3,5 5 300 882 120,0 Hrastnik 4 835 1,6 5 250 415 108,6 Idrija 6 617 1,6 6 550 533 108,8 Kamnik 9 831 2,2 11 250 1 419 114,4 Kočevje 6 884 3,0 8 050 1 166 116,9 Litija 3 772 3,7 4 600 828 121,9 Logatec 2 243 3,0 2 650 407 118,1 Ribnica 2 728 3,0 3 200 472 117,3 Trbovlje 10 562 1,5 11 450 888 108,4 Vrhnika 4 116 2,9 4 850 734 117,8 Zagorje 4 928 2,0 5 500 572 111,6 Ostale občine skupaj 75 278 2,7 86 000 10 722 1 14,2 SKUPAJ 241 712 2,2 269 800 28 088 11 1,6 Pokojninsko invalidsko zavarovanje Na podlagi 2 in 44 člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni Ust SFRJ, št- 6/76) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delavci v delovnem razmerju Pri zasebnih delodajalcih delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, drugi delovni ljudje, kj so po zakonu obvezno zavarovani za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter upokojenci, združeni v društvu upokojencev ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Nadalje: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1976 - 1980 I. člen Skladno t zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom skupnosti udeleženci sporazumni, da si zavarovanci in upokojenci v skupnosti Zagotavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v ta namen določajo za.se in za svoje družinske člane: pravico do starosne pokojnine v starosti; pravico do invalidske pokojnine in pravico do poklicne rehabilitacije 1,1 ZaPoslitve z. ustreznimi denarnimi nadomestili za primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnost); pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z. ustreznimi denarnimi nadomestili za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z ucloin na določenem delovnem mestu (neposredna nevarnost za invalidnost); Pravico do denarnega nadomestila (invalidnine) - za primer telesne okvare; pravico do družinske pokojnine v primeru zavarovančeve ali upoko-jenčevc smrti; Pravico do dodatka za pomoč m postrežbo, varstvenega dodatka. Povračila potnih in selitvenih stroškov in enkratnega letnega zneska prispevka za rekreacijo; druge pravice, opredeljene v zakonu in splošnih aktih skupnosti. 2. člen Udeleženci se bodo v svojih organih samoupravljanja zavzemali za naslednje cilje: v skladu z novim družbenoekonomskim in samoupravnim položajem ' c'avea v združenem delu, da razpolaga z ustvarjenim dohodkom, in pl'!V'co upokojencev, ki jo uveljavljajo na podlagi minulega dela, je treba ■kovati nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo uveljavil (udi nove odnose med zakonsko in samoupravno regulativo ter zagotovil dolgoročnejše stabilno financiranje skupnosti; j "hranitev realne vrednosti pokojnin in njihovega razmerja do osebnih 0 lodkov zaposlenih glede na minulo delo upokojencev in opredelitev načaja pokojnin kot nadaljevanje izplačevanja osebnih dohodkov: v celotnem sistemu je treba stimulirati daljše aktivno delo, z ukrepi na P ' vica delovnih ljudi in občanov, ki so člani Raziskovalne skupnosti občili Vrhnika. Sprememba in dopolnitev tega sporazuma se sprejema po postopk* po katerem je sprejet sporazum. Osnutek sprememb in dopolnitev predloži podpisnikom v obravnav" skupščine raziskovalne skupnosti občine Vrhnika. iv« 11. člen Podpisniki tega sporazuma obravnavajo osnutek sporazuma na način, ki ga v skladu z zakonom določajo njihovi samoupravni akti in po svojih delegatih v raziskovalni skupnosti občine Vrhnika ter uskladijo svoje Pfipombe in predloge ter stališča. 12. Sporazum jc sklenjen, ko predlog sporazuma sprejemajo pooblaščeni organi organizacij in skupnosti ustanoviteljev raziskovalne skupnosti najmanj 2/3 večino udeležencev. Skupščina raziskovalne skupnosti občine Vrhnika ugotovi veljavnost samoupravnega sporazuma in ga objavi v uradnem glasilu občine. Podpisniki: PRIPOMBE: Stanovanjsko gospodarstvo Na podlagi 2. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/76), 1. in 2. člen zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS, št. 8/74), 43. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 11/76) in 7. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, upokojenci združeni v društvih upokojencev in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in občani v zborih stanovalcev in krajevnih skupnostih SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI VRHNIKA ZA PODROČJE STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBDOBJU 1976 - 1980 I. SKUPNI RAZVOJNI CILJI, USMERITVE IN NALOGE 1. člen Uresničujoč temeljna načela zvezne in republiške ustave, delovni ljudje in občani kot ustvarjalci sredstev za stanovanjsko graditev kot uporabniki in upravičenci do stanovanj neposredno opravljajo samoupravne dolžnosti do stanovanjske grad itve na področju občine Vrhnika. 2. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma sprejemamo temeljne skupne razvojne cilje usmeritve in naloge, ki so osnova za oblikovanje in sprejemanje ter izvajanje srednjeročnega plana razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini Vrhnika za obdobje 1976- 1980 (v nadaljnem besedilu „Srednjeročni plan"). Pri določanju osnov srednjeročnega plana podpisniki upoštevamo zadeve skupnega pomena, ki so naslednje: - nadaljne razvijanje samoupravnih socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov na tem področju, - usmerjenje in usklajevanje z družbenim planom SR Slovenije graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z. zakonom razglašene za zadeve posebnega pomena, - analiziranje programa stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in plana letnih etap njihove realizacije. 3. člen Osnovne cilje usmeritev in naloge Samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavljamo: - delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih skupnostih, ter občani v zborih stanovalcev in krajevnih skupnostih kot temelni nosilci sredstev za razširjeno reprodukcijo na področju stanovanjskega gospodarstva v občini, - Samoupravna stanovanjska skupnost skupaj z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s sočasnim sprejemanjem in usklajevanjem temeljev za srednjeročni plan občine in republike za obdobje 1976 1980 za področje stanovanjskega gospodarstva, - Samoupravna stanovanjska skupnost z razvijanjem informativnega sistema na področju spremljanja in izvajanja srednjeročnega plana in informiranja delovnih ljudi in občanov. II. URESNIČEVANJE VSEBINSKIH USMERITEV, CILJEV IN NALOG 4. člen Temeljni cilji in naloge na področju stanovanjskega gospodarstva temeljijo na resolucijo 10. kongresa ZKJ o nalogah komunistov Jugoslavije pri razvoju družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanja in o stanovanjski politiki na resoluciji skupščine SR Slovenije o nadaljnem razvoju stanovanjskega gospodarstva in na drugih dokumentih, ki obravnavajo področje stanovanjskega gospodarstva. Cilji in naloge v naslednjem planskem obdobju izhajajo in temeljijo tudi na strokovnih analizah o dosedanjem razvoju in osnovah bodočega razvoja stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1976-1980 v občini in republiki. 5. člen Temeljni družbeni cilji in naloge so: - pravice in dolžnosti sodelovanja v vseh fazah stanovanjske graditve, kakor tudi gospodarjenje z zgrajenim stanovanjskim skladom. - stanovanjska graditev naj bo večja kot je stopnja rasti družbenega proizvoda, - zmanjšanje razkoraka med osebnim dohodkom in ceno stanovanja, ki se bo doseglo z večjo produktivnostjo vsega združenega dela, še posebej vseh dejavnikov na področju stanovanjske graditve, zmanjšanje stanovanjskega primanjkljaja (po številu in kvaliteti stanovanj) naj se doseže s povečanjem obsega novozgrajenih stanovanj ter z večjo menjavo stanovanj po potrebah občanov. delitev stanovanj v naslednjem obdobju mora v večji meri upoštevati socialnoekonomski položaj pričakovalcev stanovanj, kar naj bi povzročilo manjše povprašanjc po novih stanovanjih, - pospeševanje stanovanjske graditve, ki ni le temeljni dejavnik socialnoekonomske rasti življenskcga standarda temveč tudi dejavnik večje proizvodnje in zaposlovanja; ne le v neposredni stanovanjski graditvi temveč tudi v številnih drugih gospodarskih panogah, še posebej ker stanovanjska graditev uporablja predvsem domače surovine in proizvode ler pozitivno vpliva na plačilno bilanco in stabilizacijo nasploh ter vpliva na panoge, ki proizvajajo izdelke trajne potrošnje, - zavzemanje za čim hitrejše sistemsko graditev na področju financiranja komunalnega urejanja stanovanjskih naseljih, - določitev minimalnih normativov v komunalno urejanje in komunalno oskrbo pri stanovanjski grad itvi, - povečanje družbenega vpliva na urbanistično programiranje z vjdika pravočasnosti izdelave in sistemske ureditve financiranja urbanistične dokumentacije, plansko urejanje stavbnih zemljišč ob zmanjšanju števila gradbišč in večji stopnji industrializacije stanovanjske graditve. III. SAMOUPRAVNO DOGOVORJENE PLANSKE SMERNICE 6. člen Izhajajoč iz materialnih in finančnih bilanc ter osnov srednjeročnih planov občin se podpisniki dogovorimo: zgraditi vsaj 391 stanovanj, od tega 70 % družbenih in 30 % individualnih, tako da bi ob koncu 5-letnega obdobja zmanjšali stanovanjski primanjkljaj, - zmanjšati stanovanjski primanjkljaj zlasti za kategorijo pričakovalcev stanovanj iz. vrst delavcev z. nižjimi dohodki, udek-žencev NOV, mladih družin, ostarelih občanov in invalidov, - postopno izboljšati stanovanjske standarde, zlasti v družbenem sektorju, - zavzemanje za sistemsko ureditev financiranja graditve spremljajočih objektov, - povečati v največji možni meri obseg družbene usmerjene blokovne gradnje in pri tem planirati gradnjo na slabših kmetijskih površinah, ki v manjši meri zmanjšujejo obdelovalne površine, - gradnjo novih stanovanjskih objektov in sosesk poveriti izvajalcem, ki dosegajo optimalne rezultate glede roka gradnje, kvalitete, funkcionalnosti in ceno, - del komunalnih investicij, ki bremeni ceno m2 stanovanj naj bo vsako leto posebej dogovorjen v skladu s politiko cen komunalnih storitev, celotne investicije za komunalno urejanje planirane stanovanjske graditve pa naj znašajo 15 odstotkov sredstev za stanovanjske investicije; prizadevali si bomo za relativno znižanje stroškov sekundarnih komunalnih naprav, - v večji meri angažirati zasebna sredstva pri reševanju stanovanjskih vprašanj, tako glede povečanja obsega stanovanj v etažni lastnini kot i udi z večjim angažiranjem zasebnih sredstev s predplačilom na slanovanjsk" pravico nad najemnim stanovanjem v družbeni lasti, ki naj bo urejeno S samoupravnim aktom o dodeljevanju družbenih najemnih stanovanj. 7. člen Izhodišča za planirano stanovanjsko graditev so predvidene stopnje rasti: - stopnja rasti bruto dohodka I 1,4 - stopnja rasti zaposlenosti 2,9 itopnja rasu bi iii