Celje - skladišče D-Per 545/1987 COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ « in STEKLARSKE ŠOLE Leto 15 Rogaška Slatina Maj 1986 Čimprej - tem bolje... i < i Preberite! Izvozu dati mesto, ki mu pripada! Še ne dolgo tega, ob znani finančni krizi v Jugoslaviji, ko smo bili na robu sposobnosti za redno plačevanje naših obveznosti do tujine, smo lahko v javnih občilih pa tudi v objavah državnih organov in institucij brali naslednji poziv: »Maksimalno povečati izvoz na konvertibilno območje, uvoz pa zmanjšati ob hkratnem zmanjšanju vseh vrst porabe!« Večji izvoz in izboljšanje ; gospodarnosti poslovanja 3 Realno ali stvarno vrednotiti proizvodne dejavnike________________5 ...Tudileto 1986uspešno! 6 Dobro delati in gospodariti 7 Novosti ob vpisu v šolskem letu 1987/88 7 Da je treba izvoz v državnem merilu povečati, se je sicer vedelo že pred izbruhom finančne krize. Vedelo pa se je tudi, da je naša zunanjetrgovinska bilanca pasivna, kar pomeni, da je uvoz večji kot izvoz in da bi ob nadaljevanju takšnih gibanj lahko le še povečali našo zadolženost v tujini. Vsi vemo, da je naša steklarna pretežen izvoznik, se pravi, da izvaža več kot 50 % vse svoje proizvodnje. Kot plačilo za naše prodane izdelke v tujini smo - seveda - dobivali različne devize. Del tako ustvarjenih deviz smo uporabljali za nakup surovin in repro-materiala v tujini. Devize, ki so ostajale, pa smo lahko odstopali drugim organizacijam združenega dela oziroma bankam. Delež deviz, ki so ostajale delovni organizaciji, ki jih je ustvarila, se je v zadnjih letih sicer spreminjal, devizno Razvoj krajevne skupnosti je tudi naš razvoj_______9 Tudi muzej steklarskih izdelkov________________10 Več tisoč kilometrov od domovine 10 Manj izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb pri delu 11 V marcu v Steklarni 2104 delavci 12 Emil But 13 Teta Gusta 13 Dejansko in zavzeto na vseh ravneh 14 Poudarek na pridobivanju novih godbenikov _______14 i Tudi 100 dinarjev za nekatere veliko! 15 Nagradna križanka št. 142 6 Iv. tržišče, seveda nekoliko okrnjeno, pa je le delovalo ... Leta 1985 velike spremembe Konec leta 1985 pa se je drastično spremenila zakonodaja o ekonomskih odnosih s tujino. Organizacijam združenega dela je bila odvzeta razpolagalna pravica z devizami in ukinili so jim devizne račune. Bitka proti inflaciji je bila postavljena v ospredje in ji je bila dana vsa prednost. Ukinjene so bile izvozne spodbude, kar je ob nerealni tečajni politiki začelo slabiti gmotni položaj izvoznikov. Kakšna je situacija danes? Podatki za konec leta 1986 in za začetek leta 1987 kažejo, daje izvoz začel upadati. Kljub neštetokrat ponovljenim geslom »izvozu vso podporo« je naša gospodarska realnost dokgj drugačna. Še vedno je veliko delovnih organizacij, ki s cenenim uvozom nato izdelke, v katere so vgrajene uvožene surovine in repromaterial, zelo drago prodajajo doma. Dejansko gre za monopole, ki so jim šle in jim še gredo razmere gospodaijenja na roko. Zlatega pravila, ki vlada v ekonomiji, da mora tista delovna organizacija, ki prodaja svoje izdelke v tujini, zanje zaslužiti vsaj toliko, kot bi zaslužila doma, se še vedno ne držimo. Je pa to pravilo odločilno za motiviranost gospodarstva, da prodaja na tujem. Ne gre tudi prezreti dejstva, da se kot izvozniki pojavljajo delovne organizacije, katerih izdelki ne dosegajo povprečne svetovne kakovosti v svoji branži, posledica česar je prodaja po zelo nizki ceni. V veliko primerih celo pod lastno ceno izdelkov. Takšne delovne organizacije nato izgubljeni dohodek v izvozu poskušajo nadoknaditi s prevaljevanjem stroškov na domačem tržišču z višjo ceno. Izvoz za vsako ceno zatorej ne bo prinesel rešitve našemu gospodarstvu. Zavedati se moramo tudi tega, da delovanja ekonomskih zakonitosti v mednarodni menjavi ne moremo zanikati. Z raznimi administrativnimi ukrepi lahko to poizkusimo le doma. In kakšne so rešitve Vsekakor v ustreznem družbenem statusu ali položaju, mestu tistih delovnih organizacij, ki v izvozu dosegajo dobre poslovne rezultate. Sedanji administrativni ukrepi, zlasti s svojo neselektivnostjo ah nerazlikovanjem dobrih in slabih ne delujejo ravno stimulativno, spodbudno. Z nadaljnjim upadanjem izvoza se bo hkrati zmanjševal tudi uvoz, čigar pretirano zmanjšanje ima lahko zelo neugodne posledice. Če bodo delovne organizacije ustrezno spodbujene izvažati, bo to na drugi strani ugodno vplivalo tudi na uvoz z zagotovitvijo ustreznih deviznih sredstev. Pri sedanjem načinu plačevanja po prioritetnih ah prednostnih skupinah se namreč dogaja, da nekateri tuji dobavitelji tudi po več mesecih ne dobijo plačila. Tudi sami občutimo iste težave, saj banka plačuje našim dobaviteljem dokaj nereno. In te težave se bodo nadaljevale tako dolgo, dokler se bo devize delilo administrativno za okenci bank, kjer imajo na žalost prednost tudi tisti, ki jih sploh ne ustvarjajo. In na koncu lahko ugotovimo le naslednje: kljub znanim družbenim opredelitvam o pomembnosti izvoza in o njegovi izključni prednosti rezultati vsakdanje prakse govorijo drugače ... Ne samo, da izvoza ne spodbujamo dovolj; lahko celo trdimo, da smo ga potisnih na stranski tir. In to v času, ko bi morah težiti za tem, da bi bilo čim več izvozno usmeijenih organizacij z nadpovprečnimi poslovnimi rezultati. Več kot bo takšnih delovnih organizacij, hitreje in uspešneje se bo razvijala celotna družba ... Do tega pa, žal, pri zdajšnji ekonomski politiki v odnosih s tujino ne moremo priti. V preteklosti je bilo in še sedaj je namreč preveč takih delovnih organizacij, ki so na račun brezkonku-renčne prodaje doma lepo živele. Z družbenoekonomskega vidika je med omenjenima skupinama velika in bistvena razhka v korist izvoznika. Izvoz in odprtost morata postati stalnici našega razvoja! DARKO BORŠIČ Modeli serije Galleria v izložbenem oknu trgovine Ambient v Mariboru - foto Z. Novak Kaj kažejo letošnji osnovni planski kazalci? Večji izvoz in izboljšanje gospodarnosti poslovanja Za nami je prvo četrtletje poslovnega leta, vendar pri pisanju teh vrstic še nismo imeli niti okvirnih rezultatov tega obdobja. Kljub temu je čas, da prikažemo glavne planske usmeritve in zadane cilje ter iz njih izhajajoče poslovne rezultate. Po slabih rezultatih v preteklem letu namreč pričakujemo, kljub neugodnim gospodarskim gibanjem, za nas kot pretežne izvoznike ugodne finančne rezultate. Uspešnost našega poslovanja in gospodarjenja je še vedno v največji meri odvisna od obsega izvoza, ki pa še vedno ni dovolj priznan tako zaradi nerealnega vrednotenja dinarja kot tudi zaradi nezadostnega vrednotenja prispevka naše delovne organizacije k povečanju deviznega priliva v državo. Ne glede na omenjeno pa moramo, ob dosedanji usmerjenosti in vloženem trudu s prodiranjem na tuja tržišča, obdržati tuje kupce ter težiti k vsaj petnajstodstotnemu povečanju izvoza v primerjavi z lanskoletnim. To pa pomeni doseči izvoz v vrednosti 13,4 milijona ameriških (ZDA) dolarjev, kar je ob uspešnem in zelo zavzetem delu v prizvodnji sicer težko, a vendarle dosegljivo ... V tem letu načrtujemo, da se bo število zaposlenih povečalo za 4%. Naj- več bo zaposlenih brusilcev in to v tozdu Kristal, kar bo zagotovo vplivalo na povečanje proizvodnje in produktivnosti. Zaradi povečanja števila brusilni-ških mest se bo povečala proizvodnja svinčenega brušenega stekla od nekaj manj kot lanskih 2,6 milijona kosov na 3 milijone kosov ali za 15% več, kar pomeni precejšen dvig produktivnosti. Na tuja tržišča planiramo prodati 1.750.000 kosov svinčenega brušenega stekla, kar je skoraj 60% vse planirane proizvodnje brušenega stekla. Za to steklo načrtujemo, da bomo iztržili 9.800.000 ZDA dolaijev pri sedanji ravni cen. Razliko do planiranega letošnjega izvoza 13.400.000 ZDA dplarjev, to je 3.600.000 ZDA dolaijev, planiramo doseči s prodajo ostalih vrst stekla in sicer 1.860.000 kosov, kar je sicer 47% proizvodnje gladkega kristalnega in kristalinskega stekla. Na domačem tržišču planiramo prodati 1,225.000 kosov svinčenega brušenega stekla, kar je za skoraj 20% več, kot smo prodali v lanskem letu. Za ostale vrste stekla - svičeno gladko in kristalinsko - pa predvidevamo, da ga bomo letos prodali 2.100.000 kosov, kar je za 7,7% več kot lani. Glavne planske usmeritve in izhodišča Pri načrtovanju osnovnih poslovnih kazalcev smo izhajali iz naslednjih predpostavk: • Da bo letos povprečna stopnja ra- Kazalci o gospodarjenju v dinarjih CELOTNI PRIHODEK 16.094,530.000 • PORABLJENA SREDSTVA 8.231,764.000 • DOHODEK 7.862,766.000 • OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 2.210,930.000 ČISTI DOHODEK 5.651,836.000 DELITEV ČISTEGA DOHODKA: • BRUTO OSEBNI DOHODKI 5.035,536.000 • SKLAD SKUPNE PORABE 170,000.000 • POSLOVNI SKLAD 131,789.000 • REZERVE 314,511.000 • SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO 1.123,790.000 sti ameriškega dolarja v primerjavi z rastjo v letu 1986 več kot za 50% na povprečno vrednost ameriškega dolarja v letu 1986 ter da bo razmerje med ZDA dolarjem in nemško DM ostalo enako, kot je bilo ob koncu leta 1986 -torej, da se ne bo poslabšalo. • Da bo letošnja stopnja inflacije dosegla 65%. • Da se bodo povprečni osebni dohodki povečali za 67%. Ostale temeljne usmeritve pri sestavi plana obsegajo: cene, investicije in investicijsko vzdrževanje, krepitev prodaje na domačem tržišču, boljše osebne dohodke in s tem zmanjšanje zaostanka za povprečnimi republiškimi osebnimi dohodki: • Na tujih tržiščih smo v letu 1986 dosegli povečanje cen od 4,5% do 6%, zato v planu za letos ne pričakujemo bistvenejšega povečanja cen. Na do- mačem trgu moramo zasledovati rast inflacije in stroškov ter pravočasno popravljati cene kljub temu, da tudi naši proizvodi spadajo med tiste, za katere je predpisana spremljava cen. • Investicijska vlaganja so predvidena pri zamenjavi lončenih peči. Po- govore z dobavitelji opreme za kadno peč in priskrbo kreditov smo že začeli. Za vso opremo in rezervne dele moramo zagotoviti kakšnih 2.200.000 DM. Že lani smo uspeli zmanjšati uvoz surovin in repromaterialov. V tem letu načrtujemo uvoz v vrednosti 2,8 do 3 milijone ZDA dolarjev, dejanska vrednost pa bo odvisna od medvalutnih razmerij in stvarnih možnosti za uvoz. Zaenkrat je uvozna situacija izredno kritična! • Na domačem tržišču so že možnosti za povečanje prodaje. Ta bo odvisna od količin proizvodnje, ki ima prednost. • Ob zagotavljanju boljše gospodarnosti in večje produktivnosti moramo zmanjšati razliko med našimi povprečnimi osebnimi dohodki in povprečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu SRS. Zagovarjali bomo stališče, da mora biti delavec za kvalitetno opravljena dela ustrezno nagrajen. Vendar pa bo to načelo v praksi, ob dosedanjem vrednotenju izvoza, res težko uveljaviti, kajti za večje osebne dohodke je prvi pogoj predvsem večji dohodek. Prikazane so glavne planirane postavke - prihodek, dohodek in njegova delitev za celotno delovno organizacijo. Indeksna primerjava zaradi izgube v lanskem letu ter zaradi nekaterih vplivov medtozdovske realizacije ali prodaje izdelkov in storitev ni najbolj umestna. Podrobni gospodarski načrt po temeljnih organizacijah z vgrajenimi kriteriji družbenega dogovora o delitvi dohodka bomo sprejeli takoj, ko bo ta sprejet. Okvirni plan Steklarne za leto 1987 bomo morali med letom zagotovo spremeniti. Rebalans plana bo potreben, ker so gibanja v začetku leta drugačna, kot so bila napovedana z resolucijo in kot smo jih upoštevali pri sestavi plana. Prav tako tudi intervencijski zakon in njegove kasnejše dopolnitve še vedno ne prinašajo nobenih spodbujevalnih usmeritev v delitvi osebnih dohodkov. Predvidevamo, da bo treba pripraviti najmanj en rebalans plana, saj je v sedanjih skoraj ekonomsko nelogičnih razmerah, planira- Unikatna kristalna vaza... Kdo bi si je ne želel? - foto T. Tomič nje finančnih kazalcev negotovo in zato le bolj ocena. Sklep • V uvodu sem poudaril pomembnost naše izvozne usmeijenosti, čeprav razmere za izvoznike še niso takšne, kot bi morale biti. Vendar upamo, da se bo uveljavilo spoznanje, kako da so izvoz in na njegovi osnovi pridobljene devize izred- nega pomena za celotno družbeno skupnost, za naš razvoj in nemoteno delo. Ob vsem tem pa še ne vemo, kakšne konkretne učinke in posledice bo za nas prinesel spremenjeni obračunski sistem. Šele po prvem periodičnem obračunu bomo spoznali njegov vpliv, ki v glavnem temelji na bolj realnem ali stvarnem vrednotenju stroškov in ki v bistvu pomeni zmanjšanje dohod- ka. Prihodke iz inflacije ah prihodke, ki niso rezultat dela, se več ne prišteva k celotnemu prihodku, temveč se jih ob zaključnem računu, zmanjšane za inflacijske odhodke, prenaša v poslovni sklad. Navedeni bistveni vplivi, ob mnogih ostalih vplivih večjega ali manjšega pomena, predstavljajo negotovost pri sestavljanju planskih ciljev...! Dani Breko Novi zakonski predpisi o obračunu poslovanja Realno ali stvarno vrednotiti proizvodne dejavnike Ekonomska veda rešuje problem ocene o vrednosti sredstev in stroškov, med nenehnim naraščanjem cen, že od začetka 20. stoletja. Zato tudi naša družba stremi k načinu obračuna družbenega produkta po realni ali stvarni vrednosti. Žal s pogostimi menjavami načinov obračunavanja poslovanja... Tako je pred koncem leta 1986 skupščina SFRJ sprejela štiri intervencijske zakone in sicer: • Zakon o amortizaciji družbenih sredstev • Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela • Zakon o celotnem prihodku in dohodku • Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva (SDK). Vsi štirje zakoni bodo neposredno ali posredno vplivali tudi na obračun poslovanja naše delovne organizacije. Revalorizacija ali stvarno vrednotenje osnovnih sredstev Največji vpliv na prikazane rezultate pa bo imel Zakon o celotnem prihodku in dohodku (v nadaljevanju zakon o CP). Zato se s tem prispevkom dotikam tistega dela tega zakona, ki ureja vrednotenje sredstev na realno ali stvarno vrednost (revalorizacijo); mislim na vrednotenje osnovnih sredstev, obratnih sredstev in sredstev skupne porabe. Enostavno povedano: revalorizacija sredstev in materialov se opravlja ob koncu vsakega obračunskega obdobja za uporabo enotnih koeficientov ah količinikov; koeficiente pa se ugotavlja na podlagi indeksa rasti cen proizvajalcev industrijskih izdelkov v obračunskem obdobju. Revalorizacija osnovnih sredstev Osnovna sprememba se nanaša na to, da se po novem zakonu o CP, opravlja revalorizacijo začasno ob izdelavi periodičnih obračunov za uporabo enotnih koeficientov, dokončni obračun revalorizacije pa se opravi ob koncu leta z enotnim koeficientom. Do sedaj smo namreč opravljali revalorizacijo ob koncu leta s koeficienti po skupinah. Predvidevamo, da novi način izračunavanja revalorizacije ne bo vrednostno bistveno odstopal od obračuna, opravljenega na podlagi starega zakona o amortizaciji in revalorizaciji osnovnih sredstev. Revalorizacija amortizacije Ob koncu obračunskega obdobja in ob koncu leta se bo amortizacijo revaloriziralo z že omenjenimi enotnimi koeficienti. To pa pomeni, da bo poslovni strošek amortizacije večji in da bo to zmanjševalo dohodek. Ker pa so v naši delovni organizaciji osnovna sredstva (brez nove investicije) že v precejšnji meri odpisana (sedanja vrednost je le še kakšnih 40% v primerjavi z nabavno vrednostjo), ne bo ta sprememba bistveno vplivala na naš dohodek. Zelo velik vpliv pa bo imel na naš dohodek obračun tečajnih razlik pri nabavi osnovnih sredstev, katerih na- kup je bil financiran iz mednarodnega posojila. Po dosedanjem obračunu so se za te zneske povečale nabavne vrednosti osnovnih sredstev in s tem tudi amortizacija. Po novem obračunskem sistemu pa tečajne razlike iz naslova osnovnih sredstev predstavljajo revalorizacijske odhodke. V letu 1986 so naše tečajne razlike presegle vrednost za 1,13 milijarde dinarjev. Za razliko med obračunanimi tečajnimi razlikami pri nabavi osnovnih sredstev in rezultatom njihove revalorizacije se bodo povečali stroški poslovanja; seveda v primeru, če bodo tečajne razlike večje od revalorizacije osnovnih sredstev. Revalorizacija zalog in uporabljenih sredstev Tozd po novem revalorizira: surovine, material, rezervne dele, drobni inventar, avtomobilske gume in embalažo na koncu obračunskega obdobja. Revalorizacijo se opravi z uporabo enotnega koeficienta, preračunanega s številom mesecev povprečno uporabljenih sredstev v zalogi, deljeni s koeficientom obračanja zalog. Tudi ta metodologija za revalorizacijo ima namen usklajevati vrednost zalog, evidentiranih v knjigovodstvu, s tržnimi cenami. Prednost te metodologije je v enostavnosti obračuna v pri-meijavi z metodologijo, ki je bila v rabi do konca leta 1986. Po novem se revalorizira tudi uporabljena sredstva Novost pa je, da se od 1. 1. 1987 naprej revalorizira tudi uprabljena sredstva, rezultat pa bremeni - torej povečuje materialne stroške poslovanja, kar hkrati tudi zmanjšuje dohodek ... Revalorizira pa se tudi materi- alne stroške v nedokončani proizvodnji in zaloge gotovih izdelkov! Ker se enotni koeficient revalorizacije ali revalorizacijski količnik preračuna s faktorjem, ki ga dobimo, ko število mesecev, povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, delimo s števi-om obračanja zalog, je treba podčrtati, da vsi zaposleni lahko v veliki meri vplivamo na višino dodatnih stroškov iz naslova revalorizacije. Da bodp ti čim manjši, se moramo zavzemati za čim manjše zaloge in za čim hitrejše obračanje zalog. To nam bo bistveno zmanjšalo dodatno obremenjevanje ustvarjenega celotnega prihodka. Nov način obračunavanja revalorizacije je gotovo poenostavljen, kot je bil dosedanji. Novost zaradi revalorizacije uporabljenih sredstev bo vplivala na poslovne rezultate vseh organizacij združenega dela in tudi vseh naših tozdov ter Steklarne v celoti. Uvajanje realnih ekonomskih kategorij prispe- va k novi kvaliteti obračunskega sistema. Vendar samo v primeru, če te realne ekonomske kategorije ne bodo vplivale na še hitrejšo rast cen. Vemo namreč, da se je v preteklosti nekaj podobnega že zgodilo. A, če želimo res stabilizirati ali ozdraviti naše gospodarstvo, potem je prehod na tovrstno realno ah stvarno vredotenje družbenih sredstev neodložljiva nujnost! IVAN KORAŽIJA V Steklarski šoli je bilo... ...Tudi leto 1986 uspešno! V tem sestavku poskušamo prikazati nekaj osnovnih rezultatov, doseženih z našim delom po podatkih zaključnega računa Steklarske šole za leto 1986 po elementih, kakor jih kaže tabela št. 1! Tabela 1: Primerjalni podatki o poslovanju Steklarske šole v letih 1985 in 1986 (v dinarjih in indeksih) Elementi 1985 1986 Indeksi 1986/85 Celotni prihodek 590,375.595 1.192,485.7272 202 Porabljena sredstva 239,239.497 356,749.778 149 Dohodek 351,136.098 835,735.949 238 Obveznosti iz dohodka 58,631.629 141,741.082 242 Čisti dohodek 292,504.469 693,994.867 237 Razporeditev čistega dohodka: Del za osebne dohodke 223,682.162 503,778.812 225 Del za stanovanj, sredst. 9,800.327 23,003.977 235 Del za sklade 59,021.980 167,212.078 283 Po prikazanih osnovnih lanskoletnih elementih iz strukture dohodka v primerjavi z letom 1985 smo dosegli v letu 1986 ugodnejše rezultate. Čeprav je povečanje porabljenih sredstev - stroškov veliko, je bila vendarle rast teh stroškov v letu 1986 nekoliko nižja, kot je bila v letu 1985. Na to so predvsem vplivali stroški za energijo, to je poraba plina namesto mazuta kot os- novnega goriva za peči. Za vse druge stroške v letu 1986 pa ugotavljamo znatno večje povečanje kot v letu 1985 zaradi nekoliko večje količinske porabe, ngjvečji del pa zaradi stalnega naraščanja cen. Kljub visokim stroškom smo lani dosegh z ustvarjenim dohodkom boljši rezultat, kot smo ga dosegli v letu 1985. Z ozirom na povečani dohodek pa so se največ povečale obveznosti iz dohodka, katerih obračunska osnova so doseženi dohodek in masa sredstev za osebne dohodke. Tudi čisti dohodek smo ustvarili sorazmerno z dohodkom, pa smo si omogočili pri razporeditvi čistega dohodka več sredstev nameniti za osebne dohodke in za sklade in s tem ustvariti večjo akumulacijo od načrtovane. Sredstva za osebne dohodke smo razporejali po osnovah določil resolucije o gospodarstvu v letu 1986 in po določilih naših samoupravnih aktov. Zaradi dobrih finančnih rezultatov nam je uspelo povečati osebne dohodke, tako da je bil lani povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega 116.840 dinarjev, kar je blizu slovenskega povprečja v gospodarstvu za leto 1986. Del doseženega dohodka smo ustvarili tudi z izvozom na konvertibilno tržišče - in to v vrednosti 230.859 ZDA dolarjev - ter si tako ustvarili devizno udeležbo za najnujnejši uvoz reproma-teriala. Za investicijsko dejavnost, to je nabavo opreme, smo v letu 1986 vložili 39,590.160 dinarjev. Čeprav smo torej lani dosegli dobre rezultate in s tem okrepili naš gospodarski položaj, pa nas zakonsko določene spremembe obračunskega sistema letos silijo, da gospodarimo še boljše. To pa bomo zmogli le z boljšim delom! FRUMENCIJ WEILGUNI Še vedno moramo kar največ črepinj vračati v proizvodnjo! - foto Z. Novak Letošnji gospodarski načrt Steklarske šole Dobro delati in gospodariti Že je za nami letošnje prvo četrtletje in prav je, da v tem prispevku pojasnimo poleg rezultatov poslovanja v preteklem letu še nekatere pomembnejše planske kazalce o naših letošnjih poslovnih in finančnih ciljih ter o njihovem doseganju... Strokovne podlage za pripravo letnega plana so bili rezultati gospodarjenja v letu 1986, predvidena inflacija v letu 1987, politika cen v letu 1987, resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana republike in občine v letu 1987 ter veljavni predpisi o planiranju. S sprejetjem zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbe- nih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev za leto 1987 nad rastjo produktivnosti dela (Ur. list SFRJ št. 12 od 27. 2. 1987) je prišlo tudi do zaostritve oziroma omejitve pri izplačevanju osebnih dohodkov. Dokler ne bodo znani izračuni za ugotavljanje produktivnosti dela, kar bo osnova za možno povečanje osebnih dohodkov, jih bomo morali izplačevati v skladu z veljavno zakonodajo. Ker bo 1. julija letos začel veljati tudi nov obračunski sistem, ki prinaša določene spremembe, bomo morali naš letošnji plan prilagoditi tem zahtevam. Zato je predlagani plan Steklarske šole za leto 1987 začasen, usklajen s trenutno veljavnimi predpisi... Kakšni so naši letošnji cilji? Skupni cilji Steklarske šole so naslednji: Tabela 1: Primerjalni kazalci o letošnjih finančnih ciljih Steklarske šole, primerjani z dosežki v letu 1986 (v dinarjih in indeksih) Kazalci Doseženo v letu 1986 Planirano v letu 1987 Indeksi Plan 87/dosež. 86 Celotni prihodek 1.192,486.000 2.390,000.000 200 Porabljena sredstva 365,750.000 680,000.000 190,6 Dohodek 835,736.000 1.710,000.000 204,6 Obveznosti iz dohodka 141,741.000 290,000.000 204,0 Čisti dohodek: 613,995.000 1.420,000.000 204,6 del za osebne dohodke 503,779.000 1.030,000.000 204,5 stanovanjska sredstva 23,004.000 47,000.000 204,3 sklad skupne porabe 56,500.000 115,000.000 203,5 rezervni sklad 16,715.000 34,200.000 204,6 poslovni sklad 93,997.000 193,800.000 206,2 Delež akumulacije v dohodku 13,2% 13,3% • Zadržati strukturo celotnega prihodka na nivoju leta 1986 • Dosegati najmanj 13% akumulacije v dohodku. v • Zagotoviti naraščanje osebnih dohodkov skladno z rastjo dohodka in z rastjo produktivnosti. • Povečati fizični obseg kvalitetne proizvodnje za 5%. • Zmanjšati odpadek za 3% do 4%, od tega za 1,5% do 2% odpadek pri peči in za 1,5% do 2% odpadek v dodelavi. e Povečati zavzetost pri izdelavi izdelkov za izvoz, pri proizvodnji novih zahtevnejših programov in pri izboljševanju izvoznih izplenov. • Narediti planiranih 1,200.000 kosov stekla za gostinstvo. • Politika cen bo odvisna od: stopnje inflacije, tržnih razmer, gibanja stroškov in cen ostalih proizvajalcev stekla. • Izboljšati kvaliteto stekla in zmanjšati lom v hladilnici. In kakšni so planirani finančni dosežki? Kakšen je zaenkrat naš letošnji finančni plan, kaže tabela št. 1. V njej primerjamo letošnje planske cilje z dosežki v letu 1986 v dinarjih in jih izkažemo tudi z indeksi. MARINA KUNEJ Iz Steklarske šole sporočajo... 7 Novosti ob vpisu v šolskem letu 1987/88 V šolskem letu 1987/88 bomo na vseh šolah izobraževali po prenovljenih programih. Vsebinske spremembe pomenijo tudi novosti pri vpisu. Morda vas bo zanimalo, kaj te novosti pomenijo za učence? Za težavnostno stopnjo se mora kandidat odločiti že ob vpisu v 1. letnik. Obvladovanje programa pri navedenih predmetih: Pred delitvijo na izbirne dele oziroma smeri bodo šole izobraževale za prenovljene programe pri nekaterih predmetih na dveh težavnostnih stopnjah (pri slovenskem jeziku s književnostjo, tujem jeziku, matematiki...). • na 1. težavnostni stopnji omogoča vključitev v dvoletne ali triletne smeri izobraževanja; • na 2. težavnostni stopnji omogoča vključitev v štiriletne smeri izobraževanja; • v štiriletno smer bodo lahko napredovali tudi učenci, ki bodo dosegli na prvi težavnostni stopnji vsaj prav dober splošni učni uspeh in prav dober uspeh v predmetih, katerih pouk se loči po težavnostnih stopnjah. Na Steklarski šoli v Rogaški Slatini imamo letos razpisanih 90 prostih mest za srednji program. Pouk bo samo na 1. težavnostni stopnji. Izbirne vsebine pri praktičnem pouku bodo omogočale doseči poklic, za katerega izobražujemo že vsa minula leta - za steklopihača in za brusilca kristalnega stekla, novost pa bo poučevanje izbirnih vsebin za steklopihača nad odprtim plamenom. V skrajšanem programu imamo razpisanih 30 prostih mest. Trajanje tega izobraževanja je podaljšano na dve leti. Praktični in teoretični pouk bo obe leti sočasno. Izbirne vsebine pri praktičnem pouku bodo omogočale doseči poklice, za katere so izobraževali že v preteklih letih - za steklopihača -krogličarja, za pomožnega brusilca kristalnega stekla, za stekloslikarja in za steklobrusilca. Prijave za vpis so učenci osnovnih šol, ki se nameravajo vpisati, že izpolnili. Kakor minula leta se tudi letos zelo malo učencev zanima za izobraževanje steklopihačev v srednjem programu. Za steklopihača je prostih še 20 mest in za vsa ta mesta so zagotovljene štipendije z dodatkom za deficitarni poklic. Prijave steklopihačev še sprejemamo! Za brusilce kristalnega stekla je ponovno več zanimanja, kakor je razpisanih štipendij. Zato prijav ne sprejemamo več! Izbirne vsebine za poklic steklopihača nad odprtim plamenom bomo poučevali predvsem za potrebe tovarn Iskra, Vega in inštitutov v Ljubljani. Verjetno bo poučevanje teh izbirnih vsebin zanimivo tudi za obrtnike... Prostih mest je še dovolj, zato prijave še sprejemamo. Tudi oddelek skrajšanega programa še ni v celoti poln zato prijave še sprejemamo za poučevanje vseh izbirnih vsebin, vendar jih bomo lahko poučevali (stekloslikar in steklobrusilec) le v primeru, če bo število prijav ustrezalo minimalnemu standardu učencev. Poučevanje izbirnih vsebin za steklopihača - krogličarja in pomožnega brusilca kristalnega stekla je že zagotovljeno. Učence, ki se še niso odločili za nadaljnje izobraževanje, vabimo, naj pridejo na pogovor v Steklarsko šolo, kjer bodo dobili podrobne informacije o programih, štipendijah, možnostih za zaposlitev in drugo! Kadrovske štipendije V Sloveniji je štipendiranje urejeno s samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike. Skupni razpis kadrovskih štipendij je bil objavljen 1. in 2. aprila letos v časniku Delo. Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo učenci vložiti do 15. letošnjega julija. Pred tem rokom samoupravni organi štipenditorjev ne bodo odločali o podelitvi štipendij. Kadrovske štipendije bodo podeljene najpozneje do 15. septembra letos. Za poklice, za katere bomo letos izobraževali na Steklarski šoli, so razpisane naslednje štipendije: - za šolanje v kraju bivanja od 285 do 1320 točk, - za šolanje zunaj kraja bivanja od 800 do 1790 točk, - vozačem pripadajo točke za šolanje v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo. Vrednost točke določi skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Štipendije za steklopihače v srednjem programu so povečane za 100% glede na osnovni izračun, štipendije steklopihačev v skrajšanem programu pa so povečane za 200 točk glede na osnovni izračun štipendije. Poklici Št. štipend. Štipenditoiji Steklopihač - krogličar II 20 Steklar, šola Rog. Slat. Steklopihač - krogličar II 10 Steklarna, Osnovna izdelava, Rog. Slatina Steklo-brusilec II 3 Steklarna, Dekor Kozje Steklopihač IV 20 Steklar, šola, Rog. Slatina Steklopihač IV 10 Steklarna, Osnovna izdelava, Rog. Slatina Brusilec krist. stekla IV 10 Steklarna, Kristal, Rog. Slatina Brusilec krist. stekla IV 5 Steklarna, Dekor Kozje Brusilec krist. stekla IV 4 Steki, šola Rog. Slatina Steklopihač IV 3 Steklo, Slov. Bistrica Steklopih. - krogličar II 18 Steklarna - Sijaj, Hrastnik Steklopihač IV 10 Steklarna - Sijaj, Hrastnik Steklopihač IV 5 Tozd Vega, Ljubljana Skupaj 118 Kdo lahko zaprosi za kadrovsko štipendijo? Po družbenem dogovoru lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo učenci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji; ugotovljenega za preteklo leto (122.460 din). Kadrovsko štipendijo se izjemoma lahko podeli neglede na omejitev. Višina kadrovske štipendije je določena s točkami: Prijavi oziroma vlogi za štipendijo (Obr. DZS SPN-1) morajo kandidati priložiti: • potrdilo o vpisu v šolo, • oveijen pepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, • potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, • potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. MARJANA BRADIC, prof. pedagoški vodja Takole se z diamantnimi konusi vribava steklenice! — foto Z. Novak Prispevek iz Kozja, a ne velja samo za Kozje! Razvoj krajevne skupnosti je tudi naš razvoj Kot je običajno, v začetku leta pregledujemo rezultate in načrte minulega obdobja skozi prizmo lastnih, tovarniških pa tudi krajevnih želja in hotenj. Veliko del naših vsakdanjih potreb, problemov in interesov uresničujemo na različne načine v krajevni skupnosti. In bolj ali manj uspešno zadovoljevanje krajevnih potreb je odvisno od veh krajevnih dejavnikov, še posebej združenega dela. Zgrešeno je mišljenje, da je ta skrajnost nekaj zunaj nas, da je to nekakšna neizčrpna zlata jama, ki naj sama po sebi uresniči naše želje. Ob podobnih razmišljanjih je naloga subjektivnih sil v vsakem okolju, prispevati k zavesti, da je krajevna skupnost stvar vseh njenih prebivalcev in občanov združenega dela, torej vseh delovnih ljudi. Razvito samoupravno življenje v krajevni skupnosti Kozje Krajevna skupnost Kozje sodi med tiste krajevne skupnosti, za katere bi se lahko reklo, daje razvita na področju samoupravnega življenja in da v veliki meri uspeva z združenimi močmi slediti potrebam svojih občanov. Težko je pojasniti razloge, če bi govorih o uspehih take narave ... Menda so le-ti odvisni od stopnje standarda, ki sili ljudi v združeno akcijo? Morda je razlog v številu prebivalcev? Navsezadnje pa smo v razpravi o zvezi komunistov v SZDL ugotovili, da je ta v Kozjem znala najti svojo pravo vlogo. Odprla je veliko problemskih konferenc o vprašanjih, ki tiščijo ljudi; združila je aktivnost družbenopolitičnih organizacij, društev, tozdov in drugih. Torej je med drugim ključ za uspehe tudi v političnem delu! Takšen, daljši uvod sem napisal tudi zaradi aktualnosti teme »ZK za boljši SZDL«, ki je v tem času vsepartijska dolžnost članov zveze komunistov ... Tozd Dekor živi in deluje v krajevni skupnosti, ki je v preteklem letu zabeležila nekaj dobrih rezultatov. Ne bi našteval cest, ki so posodobljene, ampak rajši nekaj več prostora namenjam organizaciji, čeprav so rezultati, ki se jih meri v metrih, kilogramih ah drugih merilih, tisti, ki so najbolj vidni. Veliko večja teža od teh rezultatov se mi zdi v skupni akciji. Štejemo, da smo od lani v naši krajevni skupnosti bogatejši za nekaj objektov, kot so na primer: novozgrajena etapa športnega parka - naravni bazen na Bistrici in nogometno igrišče, pa 3 km asfaltne ceste na Veternik kot najpomembnej-n ša pridobitev odmaknjenih vasi, kilo-9 meter asfaltne poti do novozgrajenega smučišča Zeče, ki ima tudi vlečnico, in še nekaj manjših pridobitev. Uspel krajevni samoprispevek Pomemben uspeh je, tako sodimo, da je na zadnjem referendumu dalo podporo delu krajevni skupnosti Kozje več kot 80% volilnih upravičencev. V skupnih akcijah, kot je gradnja že navedenih objektov, je bilo vloženih več kot 1500 prostovoljnih ur dela in več kot 200 prostovoljnih strojnih ur. Tako predstavlja izdatek krajevne skupnosti za program športnega parka le nekaj nad 6 milijonov dinarjev, vrednost pa je ocenjena na več kot 15 milijonov dinarjev. Mogoče je zanimiv način organizacije krajevnih akcij in krajevne samouprave ...?! V Kozjem smo ponovno odprh delo skupščine krajevne skupnosti zboru krajanov, saj vabimo vse, ki želijo sodelovati, ne le delegate. V okviru krajevne konference SZDL se odpirajo tčme, ki so aktualne in takšne zanimive za širši krog krajanov. Mislim na izvedene problemske konference: »Možnosti razvoja drobne obrti na Kozjanskem«, »Problemi delovanja v KS«, »Problemi gradnje ceste Lesično - Prevoije - Slivnica« in »Razvoj kmetijstva in položaj kmetov«! Sedaj pa si že zastavljamo nova vprašanja za take konference, ki sicer prihajajo na plan. To so: »Možnosti zaposlovanja do leta 1995«, »Družbeno usmerjena gradnja in individualna stanovanjska gradnja«, »Možnosti za turistični razvoj v okviru spominskega parka«, »Položaj mladine v vaški krajevni skupnosti« in verjetno še nekaj drugih tem, kar vse ponuja dovolj dela za vodstva, delegate in činitelje, ki se naj soočijo z nakazanimi vprašanji ter jih po najboljših močeh poskušajo spraviti na dnevne rede organov, v pristojnost katerih sodijo. Za leto 1987 obsežne naloge Program krajevne skupnosti, ki vsebuje operativne naloge in finančne konstrukcije za leto 1987, je torej v neki roki usmerjen na tiste infrastrukturne dele, ki bodo omogočali boljše pogoje za delo in življenje ljudi. V planu krajevne skupnosti Kozje so začrtane večje naloge, kot so npr.: nadaljevanje posodobitve ceste na Veternik (3 km), cesta na Sušico (800 m), komunalna ureditev in odpiranje soseske za individualno stanovanjsko gradnjo Ks 4, priprava blokovne gradnje, obnova stanovanjskih hiš v trgu, gradnja atletske steze, ureditev parkovnih površin in gradnja nove proizvodne hale tozda Metka. Pomemben del delovnega načrta pa je pospeševanje dela društev, organizacija kulturnih prireditev, programi ob dnevu žena, dnevu madosti, prazniku dela ... Krajevna skupnost Kozje seje v programu krajevnega samoprispevka opredelila tudi za izločanje 25% sredstev za pospešeno odpiranje potrebnih delovnih mest. To nam nalaga še posebne aktivnosti, da bi zaustavili preteče izseljevanje iz hribovskih vasi, čer ni dela v domačem kraju. Usmerjanje razvoja kraja je naš življenjski interes Če bi na koncu strnil misli, potem velja poudariti, daje dogajanje, razvoj in življenje krajevne skupnosti naš življenjski interes. Bolj zadovoljni ljudje v mestu svojega bivanja bodo uspešnejši tudi na delu v svojem tozdu. Zato mora biti interes vsake organizacije združenega dela, da se vključuje v delo in življenje sleherne krajevne skupnosti, kjer prebivajo njeni delavci. In kakšno naj bo to vključevanje? Pomislimo na denar! Vsekakor je ta pomembem stimulator ali spodbujevalnik, toda veliko lahko naredimo, če se bomo tudi družbeno in politično vključili; če bomo tam, kjer živimo; prispevali v obliki samoprispevka in če bomo z medsebojno soodvisnostjo in delegatskim odločanjem seznanjeni in tako znali razumeti ljudi v kraju, kjer živimo! JOŽE BOŽIČEK Podjetni Kozjanci... Tudi muzej steklarskih izdelkov! Proizvodnja kristalnega stekla je v vseh svojih delovnih postopkih zanimivost, ki pritegne obiskovalca sleherne steklarne. Čeprav zahteva to precejšnjo pripravo, smo delavci tozda Dekor v Kozjem ponudili možnost, da za turistične skupine iz Atomskih toplic in pozneje morda tudi iz Spominskega parka Trebče odpiramo vrata naše kozjanske tovarne. Namen takih obiskov pa naj ne bi bila le turistična atrakcija, marveč prikazovanje obiskovalcem pravo vrednost ročne izdelave steklenih predmetov. In res smo združili eno z drugim ter v osemdesetih letih odprli miniaturno prodajalno v prostoru s površino štirih kvadratnih metrov ter v njej naredili za tri do pet milijard starih dinaijev letno, letos pa smo že v aprilu naredili v njej za milijardo starih dinarjev prometa! Kakor je že v navadi, je bilo pri odpiranju prodajalne tudi precej skeptikov. Zato smo vse skupaj delali bolj na skrivaj. In nekaj negodovanja je bilo še zlasti lansko leto, ko smo to našo majhno prodajalno prenovili in povečali na 40 kvadratnih metrov površine. Pri tem smo namesto predračunskih stroškov v znesku okrog šestih milijonov dinaijev v lastni režiji porabili le dva milijona in pol dinaijev. Vse skupaj pa ni toliko pomembno, kot je pomembno, daje Kozjansko dobilo možnost za nakup kristalnih izdelkov in da lahko turistu ponudimo širok izbor steklenih izdelkov in to vsak dan od 7. do 19. ure. V lanskem letuje predstavljal polovico prometa unikat- ni program GRY, letos pa računamo, da bo nakup oziroma prodaja unikatov dosegla vrednost 5 milijard starih dinarjev. V programu ponudbe je zasto-^ pan tudi krajinski suvenirski izdelek, precej izvirnih in krajinskih motivov, po katerih še zlasti povprašujejo tujci. Naše nadaljnje želje pa so, da bi na gradu Podsreda naredili v sodelovanje z delovno organizacijo Spominski park Trebče tudi muzej steklarskih izdelkov, taki muzejski zbirki pa bi pridružili še naše najuspešnejše brusilske in graverske eksponate. S tem bi Steklarne veliko prispevale k bogatenju spominskega prostora Trebče. Sodobne metode trženja zahtevajo tudi takšne dejavnosti, zato upam, da bo takšna orientacija doživela ustrezno podporo v delovni organizaciji Steklarna Boris Kidrič?! JOŽE BOŽIČEK Štirje mladeniči iz Burme v Steklarski šoli Več tisoč kilometrov od domovine Že poldrugo leto jih srečujemo na ulicah Rogaške Slatine, v učilnicah in proizvodnih prostorih Steklarske šole in mnogi se sprašujejo, kdo so ti štirje fantje. Nižja postava, temnejša polt, poteze obraza izdajajo njihovo azijsko poreklo. Domovina U Than Tun Shweja, U Zaw Wina, U Strangerja, U Aung Kyi Wina je Burma. Želja po izpolnitvi v steklarski stroki jih je iz tedaljne azijske dežele privedla v Rogaško Slatino v Steklarsko šolo. Povabila sem jih na pogovor. Zdoma že štiri leta... »Vsi štiije smo končali visoko oziroma višjo šolo v glavnem mestu Burme Rongunu. Po končanem študiju smo se zaposlili v steklarni embalažnega stekla v Syriamu, mestu, ki leži 35 km jugozahodno od Ronguna. Proizvodnja je skromna, v začetnih povojih in temelji na ročno pihanem steklu. Gospod Sorg, s katerim sodeluje naša tovarna, je svetoval izpopolnjevanje naj- boljših delavcev v Jugoslaviji v Steklarski šoli. Prijavili smo se na razpis in med številnimi delavci, ki so želeli poglobiti svoje znanje, so nas izbrali. 1. novembra 1984 leta smo prišli v Maribor. Stanovali smo v študentskem naselju in pričeli z obiskovanjem šestmesečnega tečaja slovenskega jfezika. Začetki so bili zelo težki; novo okolje, popolnoma drugačen svet in jezik, ki nam je delal velike težave. S pomočjo potrpežljivih učiteljev smo počasi prodirali v zakonitosti slovenskega jezika. V Mariboru smo se že prvi dan srečali še z enim pojavom, ki je bil za nas nekaj popolnoma novega. Sneg. Čudovito doživetje, ki pa se je kmalu sprevrglo v zelo zoprno zaradi mraza. V Burmi poznamo tri letne čase: poletje, deževno obdobje in zimo. Zima traja 4 A od novembra do konca februaija in Kako vzbuditi zanimanje mladih za steklarski poklic? - foto: Z. Novak temperature so tudi v tem letnem času dok^j visoke.« Ste se že pred tem srečali z imenom Jugoslavije? »Naše predstave o Jugoslaviji so bile zelo skromne. V šoli smo pri pouku zgodovine prvič slišali za Jugoslavijo in tovariša Tita.« Sedaj ste že precej časa v Steklarski šoli. Kakšni so vaši vtisi? »Marca 1985 smo se udeležili informativnega dneva v Steklarski šoli. Jeseni smo postali učenci drugega letnika. Bili smo nekoliko presenečeni, ker smo morali obiskovati tudi teoretični del pouka. Mislili smo, da bomo obiskovali samo praktični pouk. V začetku je bilo precej težav predvsem zaradi jezika. Z veliko volje, s pomočjo sošolcev in vseh tovarišev smo jih čedalje bolj uspešno reševali. Sedaj smo v tretjem letniku in s sošolci se zelo dobro razumemo. Čeprav smo nekaj let starejši, so nas sprejeli medse kot sebi enake. Seveda se najbolje počutimo pri urah praktičnega pouka. Učitelji praktičnega pouka se trudijo, da bi pridobili čim več znanja. Odkar smo v Steklarski šoli, smo se poskušali čim boljše naučiti pihati, brusiti in oblikovati steklo. Steklarska šola nam je dala bogate izkušnje in znanje, ki jih bomo v domovini prenašali na druge.« Nekoliko bolj bi radi spoznali • steklarno! Verjetno poznate razen Rogaške Slatine in Maribora še katere druge kraje v Sloveniji. Kakšna je Slovenija in njeni ljudje? »Slovenija je zelo lepa dežela. Je zelo raznolika. Spoznali smo precej njenih krajev. Bili smo v Portorožu, Kopru, Ljubljani, Bledu, Kranjski gori, Celju, Z AMTES, katerega štipendisti smo tudi mi, je organiziral izlet v Mursko Soboto. Lansko leto smo bili z razredom na naravoslovni ekskurziji v Puli, večkrat smo bili tudi v Beogradu, kjer je naša ambasada. Slovenci so zelo prijazni ljudje, pripravljeni pomagati, pa vendar imam občutek, da tujca težko sprejmejo medse kot pravega prijatelja.« S čim se ukvarjate v prostem času? »Prostega časa imamo zaradi učenja malo. Včasih gremo v kino; nekajkrat smo bili v disku. Najraje seveda kuhamo, predvsem jedi z rižem. Teh pri vas najbolj pogrešamo!« Želite za konec še kaj povedati? »Zelo žal nam je, da v tem času nismo mogli obiskati in bolj podrobno spoznati proizvodnjo Steklarne »Boris Kidrič«. Včasih smo si zaželeli tudi boljše sodelovanje z ZAMTES-om. Pred nami so samo še trije meseci bivanja v Jugoslaviji. Želja, da vidimo domovino, je vsak dan večja. V Burmo se bomo vrnili z lepimi spomini na Jugoslavijo.« Pogovarjala se je: IRENA KUMER prof. Varstvo pri delu v letu 1986 Manj izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb pri delu! Uresničevanje pravic in obveznosti delavcev za varno delovno okolje in varne delovne razmere naj zagotavlja vsakemu delavcu varno in neškodljivo delo in s tem fizično in moralno nedotakljivost oziroma varnost pri delu. Takšne cilje pa se da doseči samo z različnimi ukrepi, s katerimi se odpravlja določene pomanjkljivosti oziroma nevarnosti za poškodbe in obolenja. Če se ozremo nazaj v leto 1986 in pogledamo, kako smo uresničevali zadane si naloge, ugotovimo marsikaj... Zdravstveni pregledi delavcev so namenjeni predvem tistim, ki opravljajo dela, s povečano nevarnostjo za poškodbe oziroma zdravstvene okva- re... V letu 1986 je bilo na obdobnih zdravniških pregledih 227 delavcev, med katerimi je večina sposobna nadalje opravljati svoje delo. Nekaj de- lavcev lahko opravlja svoje delo z omejitvami oziroma morajo uporabljati določena osebna zaščitna sredstva, za dva delavca pa se predlaga premestitve na druga dela. Poučevanje in vzgajanje delavca pri njegovem delu ima velik pomen za preprečevanje delovnih nezgod oziroma poškodb in obolenj. Namen poučevanja in vzgajanja je, da vsaka oseba na delu spozna nevarnosti in škodljivosti, ki mu pretijo pri njegovem delu in ki izvirajo iz tehnološkega procesa. V preteklem letuje bilo več seminar- jev in preizkusov znanja za posamezne profile delavcev, na katerih je opravilo preizkus znanja 143 delavcev. Ekološke meritve ter preizkusi delovnih naprav in sredstev za delo! Meritve mikroklime in ostalih ekoloških dejavnikov so bile redno glede na zakonsko določene roke. V preteklem letu so bile opravljene meritve predvsem v novih delovnih prostorih pa tudi meritve emisij v okolje in sicer: zimske meritve mikroklime v vseh nanovo zgrajenih prostorih (brusilnice, vezalnice, skladišče, električna kadna peč...), komunalni ropot in fluorovo-dika in žveplene kisline. Pregledi in preizkušanje delovnih priprav in naprav oziroma sredstve za delo imajo namen preveriti pravilnost delovanja vseh elementov določene priprave - naprave ter tudi ugotavljati nevarnosti, ki nastgj^jo na njih za upravljavca-posluževalca priprave ter za okolico. V preteklem letu so bile pregledane oziroma preizkušene določene delovne naprave in sicer: transportne naprave v tozdu Osnovna izdelava in v tozdu Kristal. Pri teh so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ki pa v celoti še niso odpravljene. Tabela št. 1: Število poškodb na delu in na poti na delo oziroma z dela v letu 1986 ter število zaradi tega izgubljenih dni Tozdi Skupaj Pri delu Na poti Zgubljeni dnevi Osnovna izdelava 61 56 5 331 Dodelava 27 25 2 141 Kristal 63 58 5 270 Dekor 42 36 6 234 Servisne dejavnosti 7 6 1 27 Delovna skupnost 8 8 - 30 Delavska restavracija 2 1 1 - vreznine 107 primerov, vbodnine 36, stisnine 13, udarnine 21, opekline 10, izvini 3 in padci 20 primerov. Vzroki za nastanek poškodb so predvsem: zaradi nesmotrnega oziroma nezanesljivega dela 75 primerov, zaradi slabih lastnosti materiala (loma stekla) 74, zaradi neuporabe osebnih varovalnih sredstev 37, zaradi neurejenih transportnih poti in prehodov 3, zaradi akutne ali kronične bolezni 1 in na poti na delo in iz dela 20 primerov. Poškodbe po delih telesa: tehnološki proces in vrsta materiala, ki se ga obdeluje, ima svoje slabe lastnosti (lomi in ostri deli stekla) ter so tudi poškodbe njihov odraz. Pa tudi zaradi Tabela 2: Pregled nad poškodbami pri delu v letu 1986 Deli telesa Število primerov Oči 39 Glava 6 Roka do ramena 4 Roka v zapestju 13 Prsti na roki 109 Noga - stopalo 27 Notranji organi 1 Več delov telesa .» 11 brušenja prihaja do očesnih poškodb in do ureznin. To kaže tabela št. 2! BRUNO ŠVERKO Pogostnost nesreč pri delu in na poti (P) : Štev, nesreč x 100 zaposlenih P ~ Povprečno število zaposlenih 210 x 100 1829 = u>5* Poškodbe, vzroki poškodb, pogostnost in resnost poškodb Evidenca poškodb pri delu in na poti na delo ter z dela kaže, da jih je bilo v preteklem letu 210, od teh 190 na delu in 20 na poti na delo oziroma z dela. To kaže tabela št. 1! kar pomeni, da se je lani na 100 zaposlenih pošodovalo 11,5 delavcev, v letu 1985 pa 13. Resnost poškodb pri delu in na poti (R) : _ Število izgubljenih dni 1033 _ Število poškodb = 210 ~~ Oblike pošodb so predvsem lažjega kar pomeni, daje bilo lani na eno poškodbo izgubljenih 5 dni, v letu 1985 pa značaja, prevladujejo pa predvsem: je bilo izgubljenih na eno poškodbo 6 delovnih dni.____________________ Kadrovske zanimivosti V marcu v Steklarni 2104 delavci V letošnjem februarju je bilo v Steklarni zaposlenih 2.115 delavcev, v marcu pa jih je bilo zaposlenih nekaj manj — 2.104. V marcu je bilo v posameznih temeljnih organizacijah zaposlenih naslednje število delavcev: v tozdu Osnovna izdelava 551, v tozdu Dodelava 195, v tozdu Kristal 585, v prodajalni Naše staklo 12, v tozdu Dekor 217, v tozdu Servisne dejavnosti 91, v tozdu Delavska restavracija 30, v tozdu Dalmacijakristal 108, v tozdu Tehnokristal 95 in v Delovni skupnosti skupnih služb 220. V februarju je prišlo med nas 14 novih delavcev, zapustilo nas jih je 5, v marcu pa je prišlo med nas 14 novih delavcev, medtem ko nas je ta čas zapustilo 17 delavcev. Prišli v februarju V februarju so prišli med nas - v tozd Osnovna izdelava za odnašalce: Mladen Brezak, Mladen Bosnar, Avguštin Ducman, Dražen Grilec, Dražen Koprivnjak in Darko Petek; v tozd Dodelava za brusilca III v grobi brusilni-ci Boris Špoljar; v tozd Kristal za oz-načevalki stekla Vilmica Špiljak in Blanka Vešligaj; v tozd Dekor za skladiščnega delavca Benjamin Krofi, za brusilca II. delovnega področja Drago Omerzel, za čistilko stekla Jožica Strnad in za brisalko stekla Jasna Zmajček; v delovno skupnost skupnih služb za vodjo kadrovske službe Marta Kaučič. Prišli v marcu V marcu pa so prišli med nas - v tozd Osnovna izdelava za odnašalca Stanko Drenški in Franjo Kostanjšek, za krogličarja Robert Jutriša in Mirko Štih in za pripravnika II. stopnje Andrej Križanec ter Anton Mohorko; v tozd Dodelava za brusilca II v grobi brusilnici Ivan Drofenik in Andrej Le-pan; v tozd Kristal za pomočnika II Ervin Plemenitaš in Robert Podkorit-nik in za brusilca I v grobi brusilnici Andrej Žekar; v tozd Dekor za brusilca IV. delovnega področja Janez Gmaj-nič, za označevalko stekla Tatjana Jug Upokojil se je... Emil But Emil But se je zaposlil v Steklarni že leta 1950. Delal je najprej pri peči, kjer je opravljal vsa začetna dela. Toda kmalu je uvidel, da mora napredovati, zato je z veliko truda postal krogličar in pozneje še pomočnik. Emil je bil vztrajen in marljiv, kar je tudi dokazal s hitrim napredovanjem pri delu. Toda bolezen ne prizanese marsikomur; tako tudi Emilu ni. Zato seje moral prekvalificirati za lažje delo in ga opravljal vse do upokojitve. Sodelavec Emil But si je ustvaril dom in družino. Želimo mu, da bi užival sadove svojega dela še mnogo, mnogo zdravih let! SODELAVCI in za izdelovalko embalaže Albina Krošelj. Vsem novim članom kolektiva rogaških steklarjev želimo mnogo delovnih uspehov in da bi se prijetno počutili v novem delovnem okolju! Odšli v februarju V februarju so zapustili naš kolektiv - iz tozda Dodelava: brisalki stekla Renata Petek po odpovedi in Jolanda Gajšek po poteku delovnega razmerja za določen čas; iz tozda Kristal pomočnica Helena Prah po odpovedi in pripravnik II. stopnje Bojan Mesarič; iz tozda Servisne dejavnosti orodjar Silvester Šipec zaradi predčasne upokojitve. Odšli v marcu V marcu pa so nas zapustili - iz tozda Osnovna izdelava krogličarji: Zdravko Artič, Stjepan Arhanič, Jože Colnarič, Roman Gajšek, Albin Križanec, Roman Močnik in Rajko Strok, odnašalci: Franjo Boršič, Darko Čuček, Mladen Jurak, Robert Krošlin, Napisal sem nekaj vrstic o ženski, ki je mlajši v Steklarni ne poznajo. Colnarič Avguština ali teta Gusta, kot ji vsi pravimo, se je rodila 1924. leta v družini Sajko na Lastinah pri Steklarni. Kljub boleznim in ostalim nevšečnostim se je vedno polna dobre volje in optimizma prebijala skozi življenje. Teta Gusti, krvodajalka za zgled...! Andrej Rupnik in Roman Zdavc - vsi zaradi odhoda v JLA, odnašalca Silvo Planinšek in Vladislav Tramšek zaradi odpovedi, delavec v zmesarni Avgust Cmeršek zaradi invalidske upokojitve in napiralec dna Albert Pildek zaradi upokojitve. Rodili so se... V februarju so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Sladjana Bata-rilovič - Tadova hči, Jasmina Drož-dan - Josipova hči, Davor Herek -Mladenov sin, Peter Kladnik-Spasič -Tugomerjev sin in Krunoslav Kranj-čec — Stankov sin. Vsem novorojenčkom želimo mnogo sreče v življenju, staršem pa čestitamo za veseli dogodek! Poročili sta se... V februarju sta se poročili Ahica Požeg - poročena Trunk in Božica Artič - poročena Boršič. Obema novoporočenkama želimo vse najlepše na novi življenjski poti! METKA STIPLOVŠEK Z možem živita sedaj sama, njuna dva sina, izmed katerih je eden zaposlen v naši Steklarni, sta se po šolanju zaposlila in osamosvojila. Leta 1971 seje teta Gusta po 28. letih dela v Steklarni morala invalidsko upokojiti, čeprav bi še rada delala. Še vedno pa pozorno spremlja, kaj se dogaja v Steklarni in okrog nje. Ko sem se nekega dne vračala iz službe, me je Avguština zaustavila in me prosila, naj ji sporočim, kdaj bo zopet krvodajalska akcija. Gusta je doslej že triinštiridesetkrat darovala kri. Pravi, da ve, kaj je to bolezen, kako je medicini potrebna kri in da je to nekakšen njen prispevek bolnim. Ponosna je na priznanja, ki jih je dobila od Rdečega križa in ki krasijo stene stanovanja. Ko je bila še pri zdravju in je noge še niso zapuščale, se je udeleževala družabnih srečanj krvodajalcev. Potožila pa je teta Gusta: »Bilo bi lepo, če bi me kot upokojenko in bolno žensko kdaj obiskali predstavniki sindikata, spregovorili z mano kakšno besedo, saj bi s tem ovrgli misel, da menda niso name čisto pozabili...!« Starejšemu človeku včasih že prijateljska in spodbudna beseda mlajših sodelavcev veliko pomeni... In res ima prav! Razšla sva se z obljubo, da jo kmalu obiščemo... IVAN BOROŠ Krvodajalka za zgled Teta Gusta Novice iz Nogometnega kluba Steklar Dejavno in zavzeto na vseh ravneh Nogometaši NK Steklar so pridno vadili in se pripravljali za spomladanski del tekmovanj. Aktivne so vse selekcije, saj vadijo tudi veterani. Za člane in mladince se je spomladansko tekmovanje začelo 22. marca, za ostale vrste oziroma moštva pa se je pričelo nekoliko pozneje... Živahno pa je tudi na sejah klubskega predsedstva in ne samo na igrišču, kjer vadijo igralci. Predsedstvo ima polne roke dela... Predsednik kluba Juhart razlaga, kaj je treba narediti še do začetka tekmovanj, saj v članski selekciji precej škriplje... To so pokazale prijateljske tekme, a upamo, da bo v bojih za prvenstvene točke boljše. Žal pa trener Juijec za prvi dve koli ni mogel računati na nastop moštva v najmočnejši postavi. Razveseljivo je, da je kljub omenjenim težavam na voljo dovolj igralcev, pa zato merimo v svojih ciljih zelo visoko. Poln zadetek bi bili le prvo in drugo mesto, s^j prvo mesto zagotav- lja prihodnje leto igranje v slovenski nogometni ligi, drugo mesto pa omogoča kvalifikacije za uvrstitev vanjo, če NK Maribor ne bo izpadel iz druge mesto pa omogoča kvalifikacije za uvrstitev vanjo, če NK Maribor ne bo izpadel iz druge zvezne lige. Tudi mladina zavzeto vadi pod dirigentsko palico trenerja Androiča. Pričakujem vzpon mladega kadra in da se nam zato obetajo boljši časi... Pioniiji pa so edina selekcija, ki vadi nepretrgano, za kar so poskrbeli vodstvo kluba in trenerja Prevolšek in Lešnik ter seveda eden med najbolj zaslužnimi, to je predsednik staršev Anton Got-lin... Kakor je dejal predsednik kluba Juhart, bomo nadaljevali z usmeritvijo, da gradimo bodočnost rogaškega nogometa z lastnimi kadri. Rezultati takega dela že rodijo obilne sadove, saj so pionirji med najboljšimi v celjski regiji. Kaj pa veterani? Zgodaj so začeli vaditi, ker je bilo 1. maja pred njimi gostovanje v ZR Nemčiji pri naših zdomcih. organiziranih v klnhn Nikola Tesla. To je tradicionalno srečanje, ki ga veterani financirajo sami in tako z ničemer ne obremenjujejo klubske blagajne. Iz zapisanega je torej razvidno, da v NK Steklar delamo s polnimi zamahi in da zato uspehi ne bodo izostali! IVAN BOROŠ Delovni načrt godbe na pihala Steklarne »Boris Kidrič« za leto 1987 Poudarek na pridobivanju novih godbenikov Godbo na pihala sestavljajo ljudje, ljubitelji glasbe, ki hkrati z glasbenim udejstvovanjem tudi gojijo tradicijo delavske pihalne godbe v Steklarni »Boris Kidrič«. Seveda pa njeno delovanje ni omejeno le na potrebe in okvire steklarne, marveč služi potrebam širše družbene skupnosti, zlasti krajevne skupnosti Rogaška Slatina in v veliki meri tudi območju občine Šmarje pri Jelšah. Kakor v preteklosti, bo godba na pihala tudi v preostalih desetih mesecih tega leta in v prvem delu leta 1988, do naslednje seje, skladno s sprejetim delovnim programom, nadaljevala svoje že uveljavljene dejavnosti, hkrati pa bo namenjala največ skrbi poleg osnovnih programskih nalog strokovnemu usposabljanju vsega godbeniškega kadra, njegovemu vraščanju v homogen godbeniški kolektiv, v urejanje nujnih organizacijskih zadev ter zagotavljanje potrebnega denarja za delovanje godbe in uresničevanje sprejetega programa. Poseben poudarek je treba dati pridobivanju novih godbeniških kadrov, pri čemer velja predvsem za take mlade, ki bi bili pripravljeni obiskovati glasbeno šolo. To velja tudi za kakovost celotnega ansambla, pri čemer je mišljena ne samo izvajalska kakovost, ampak je mišljena tudi kakovost igranega repertoarja, ki gaje treba razširiti z zahtevnimi skladbami, zlasti korf-certnimi. Vse to pa mora spremljati ustrezna dopolnitev opreme, to so no- va ali prenovljena glasbila, nove note in primernejša garderoba. Če k temu prištejemo še nujno ureditev samoupravnih aktov godbe, njene evidence ter ureditev primernega prostora za hrambo inštrumentov, not in druge opreme, potem je vse najbolj pomembno našteto. Vse to bi namreč pomenilo osnovo, ki bi godbi pomenila trden temelj in resnično dobre pogoje za njeno nemoteno delovanje in nadaljnji razvoj. Kako torej usposabljanje? Usposabljanje godbenikov bomo zagotavljali na dva načina - z rednim usposabljanjem ansambla dvakrat tedensko po dve uri ali skupaj 200 ur, ter dodatno usposabljanje ansambla pred posameznimi proslavami, nastopi oziroma koncerti 30 ur. Za usposabljanje mlajših kadrov, ki Označevanje steklenic s sitotiskom - foto Z. novak že sodelujejo v ansamblu, bo še po 6 ur časa tedensko ali dodatnih 288 ur. Novim mladim kadrom bo omogočeno izobraževanje v glasbeni šoli v Rogaški Slatini. Če pa bi pridobili več kot petnajst interesentov za izobraževanje na glasbeni šoli v Celju, bi se zavzeli za ustanovitev njenega oddelka v Rogaški Slatini. Predvsem bomo sodelovali na prireditvah krajevnega in občinskega programa, ki predvidevajo sodelovanje godbe na pihala. To bodo delni ali popolni koncerti, delni koncertni vložki na prireditvah ali pa igranje jugoslovanske himne in internacionale. Skladno z dogovorom med godbo in sindikalno konferenco Steklarne in Je mar to res mogoče? Tudi 100 dinarjev za nekatere veliko! V Steklarni »Boris Kidrič« in v Steklarski šoli smo na zborih delavcev razpravljali tudi o prispevku za našo godbo na pihala. Konferenca sindikata je predlagala, naj bi vsak delavec prispeval zanjo mesečno po 100 dinarjev, vendar v vseh tozdih ni bil sprejet. Tako so delavci v tozdu Dodelava sklenili mesečno prispevati za godbo po 75 dinarjev in delavci Steklarske šole celo samo po 50 dinarjev. Po tako različnem in neenakem prispevku je o tem razpravljal tudi odbor godbe ter sprejel cenik za svoje storitve v skladu s sprejetim na zborih delavcev. Predlog konference sindikata Steklarne za mesečni prispevek godbi po 100 dinaijev mesečno je temeljil na kalkulaciji stroškov, ki nastanejo pri udeležbi godbe na pogrebu delavca ali njegovega naj ožjega družinskega člana. V kalkulaciji so bili upoštevani prevozni stroški in stroški za izgubo ; časa vsakega godbenika v vrednosti polovične denvnice (zaokroženo na 2.500 dinaijev) za vse leto 1987, kar skupaj pomeni 80.000 dinaijev za po- greb. To bi bilo mogoče pokrivati z omenjenim prispevkom po 100 dinarjev na mesec, ker pa so nekateri tozdi in Steklarska šola sprejeli manjši prispevek na delavca, bo treba razliko do zneska 80.000 dinarjev doplačevati za vsak pogreb. Odbor godbe na pihala je na seji 5. aprila razpravljal o uresničevanju sprejetega finančnega načrta za letos ter sprejel cenik storitev godbe. Ta je naslednji: Steklarske šole ter z določili svojega pravilnika bo godba sodelovala na pogrebih članov obeh kolektivov ter njihovih svojcev. Poudarek celovečernim koncertom Posebej si bomo prizadevali, da v letošnjem letu pripravimo in izvedemo samostojne celovečerne koncerte v Rogaški Slatini ter njeni okolici. Nabava inštrumentov Nujno moramo nabaviti manjkajoče inštrumente za nove člane ansambla, letne uniforme (srajce, hlače in kape) ter popraviti obstoječe inštrumente. Ureditev prostora in dokumentacije Z gasilskim društvom bomo sodelovali v prizadevanjih, da bi skupaj zbrali denar za ureditev večnamenskega prostora in posebne sobe za godbenike z nadzidavo gasilskega doma. Hkrati bomo pripravili predloge vseh potrebnih normativnih aktov za delovanje godbe ter utrdili njeno dokumentacijo. Za uresničitev tega programa so odgovorni vsi godbeniki, še posebej pa člani njenega odbora in komisije. Cena za igranje godbe na pogrebu je 80.000 dinarjev. Za delavce iz tozdov: Osnovna izdelava, Kristal, Servisne dejavnosti, Delavska restavracija in Delovna skupnost skupnih služb bo ta i storitev brezplačna. Delavci iz tozda Dodelava bodo morali za igranje doplačati še 20.000 dinarjev, delavci iz Steklarske šole pa bodo morali za igranje plačati še 40.000 dinaijev. Cenik velja za obračun storitev delavcem Steklarne in Steklarske šole ter za njihove najožje družinske člane (očeta, meti, otroke). Storitve drugim naročnikom so dražje - polna cena, povečana za stroške, če je pogreb zunaj Rogaške Slatine. Odbor je tudi razpravljal o letošnji budnici za 1. maj ter se odločil, da bo godba v bodoče igrala za 1. maj zjutraj na več mestih kot do sedaj. Poleg tega pa naj bi godba imela še promenadni koncert v središču Rogaške Slatine. J. V. Za razvedrilo Nagradna križanka št. 142 STEKLAR TASTA SIRA NEMŠKA PISATELJE CA (POTHOL$ Čopasta KOKOS steklar MAJHEN HRUP aer/ška SEKA OSE&N/ ZAIMEK JANEZ OORISEK STEKLAR STOJA) LESA, POLOŽAJ LEPENKA 5LA ZA KO muzej T MAPR/Ru 03ß/)T stvo 2a J£ TROHEJA INDIJANCET Teznik BoR/JČE EOKSARTET LJfVčiL KOM t/ Pl Aß/£/ &£IAV£C H AUAT/MA* A// PLAZILEC. /2J>£lO- VALBC SLAŠČIC. R. /ME Ž. iME Tiemen- ski OTEN TABOR- NIK talk; Jare skala (v E/Aspi) LETNI POSEK SOZDA BM6A X/M3X' H/Saj/ Ö 0(5 Kom/k JTAA/ /V gOROTJf v METOHIJI 2>/)ßJX/ OTOK NASPROT- JE PELA TUJA PETKA (rtuA) TRŠO TZ60JEN SiOVEK PEKA V JUŽNI AMERIKI STAR ■SLOJaN /PTUJSKA PAZA TA SLOV. AV7OPR0- ner . SPOPAP PRŽAT hrvaška sr(/&&/Mt A'EPRI-PADNOST NOBENf-HU BLOKU AMPER. MAKEDom REVOLU- CIONAR STEKLAR WUHA, OBER po vda-Rek v SLOVNICI JAIMA- TLNSKO MESTO ItUt! CAC/NOTIC majhna RIBA N/KELJ JLadko- TODNA R'6A RAs/st SMITH Bet TRI c?o&j Jut A ARJA TA RJA TEKOČINA T ZNAK NA J Bel} RAZŠIRJENA RASTLINA Med reševalce nagradne križanke št. 142 bomo z žrebom razdelili za 1.500 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 600 dinarjev, drugo nagrado 500 dinarjev in tretjo nagrado 400 dinarjev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva glasila »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 142! Rok za oddgjo rešitev je 5. junij! Žreb je razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 141 takole: prvo nagrado 600 dinarjev prejme Jožica Špiljak, drugo nagrado 500 dinarjev prejme Silva Medved, tretjo nagrado 400 dinarjev pa prejme Manca Čoh. Vsem nagrajenkam čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 141 - vodoravno: Jugovar, zvonec, ataman, šolstvo, roba, Arafat, ep, opona, akad, ora, Vir, Roza, okret, IJ, kobila, Insa, tatrman, pirat, Omar, baron, K, luna, Atena, ala, Iliri, Rtanj, A, Š, golaž, Ašič, Ivanovo, antika. UREDNIŠTVO i ittfi i n — ..— ni ii ■ .... ....i ... ' .......— i. i ■ ■ .......—...... Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek in Franc Županič. ; Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Vjda Juhart. Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj. Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611. Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola. Rokopisov in fotografij1 uredništvo ne vrača. Naklada 2.500 izvodov. Tiska ČGP Delo, Ljubljana.