Poštnina plačana v gotovini LETO L1X \ Ljubljani; \ sredo 4. uovembra 19*51 ŠTEV. a _ v eno 1 Din Naročnina irieeećno 23 Din, /o inozemstvo 40 Din — ne« deljskn izdaja celoletno Ob Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je « Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2040. — nočna 2496. 2994 in 2050 I VENEC Cek. račun: Ljub« ljaua št. 10.050 in 10.349 za inserutc; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prncn-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dnu zjutraj, razen pondeljko m dneva po prnzniku Tudi Litvinov potuje Litvinov se ni vrnil iz Ankare v Moskvo čez Crrro morje, to je jx) najkrajši poti, temveč se je v Carigradu vkrcal na ladjo, ki ga zdaj nese proti Trstu; od tu sc po|>elje skozi Berlin domov. Ako ga že v Trstu ne čaka odposlanec italijanskega zunanjega ministrstva, bo gotovo krenil tnalo v stran proti Benetkam. Domov se mu očividno ne mudi. Ce sf Laval dovoli izlete, kakor v Washington in v Berlin, zakaj bi si on ne privošči' majhnega ovinka na poti domov, posebno, ako se da za La-valom voda zbloditi, ali pa je treba obiskati prijatelje v nesreči in ponižane? Berlin je treba opozoriti, naj ne gleda preveč preko Rena in naj ne pozabi svojega starega zaveznika iz Rapalla. Ponižanemu Mtissoliniju, ki ga Laval vkljub vsem va- i bifoin noče in noče obiskati, bo Litvinov stisnil roko: »Tovariš, potrpi, bodočnost jc naša!< Litvinov potuje brez pompa, sovjetski tisk mu ne utira poti z obljubami gostom, kakor je navada v fašistični Italiji. To bi bilo odveč. Komunistični nauki, v katerih iščejo zapeljane mase v dnevih črne bede tolažbo, zadostujejo in prav ta gospodarska stiska je zopet tisla sila, ki jc pripravila tudi kapitalistične države do tega, da ponujajo roko Rusiji v zameno svoje blago. Francija se pogaja z Rusijo, češkoslovaško in bolgarsko javno mnenje t zahteva priznanje in zbližanjc s sovjetL Litvinov se vrača iz Ankare. Prijateljska pogodba s Turčijo iz I. 1925 je bila podaljšana za novih pet let. Na »starokopitnem^ zapadli, кјет vsako akcijo paralizira francosko zlato, po katerem bi hlastnil celo idealni Mussolini, ni mogoče delati*, dokler Francija ne dopusti. Ruski diplomati toliko bolj |x>zorno gledajo na bližnji vzhod in Balkan. Sovjetska diplomacija si jc jiostavila oporišče za svojo politiko okoli Črnega morja iu na Balkanu v turški prestolici. Premagane Turčije, ki jo je še Anglija prepustila svoji usodi f>o uvedbi mednarodnega nadzorstva nad Dardanclami, ni bilo težko pridobiti. Litvinov je v Ankari izjavil, da je sovjetsko-turško prijateljstvo vse kaj drugega, kakor so prijateljstva med drugimi državami. S tem je ruski zunanji minister Ic potrdil, da sc nahaja Turčija povsem v območju ruske jx)litikc. Sovjetska zunanja politika — in Mussolini jo jc v tem pogledu popolnoma povzel od sovjetov — sloni na zbiranju nezadovoljnežev s sedanjim stanjem, ki so ga ustvarile mirovne |>ogodbe. Na Balkanu jc prva takšna država Bolgarija, ki jc |>oleg lega ruska soseda, in živi |X>d vplivom ruske kulture ter ima tradicionalne zveze z ruskim narodom. Na Bolgarskem zemljoradniki in seveda tudi komunisti silijo v vlado, naj prizna sovjetsko Rusijo. Turčija jc že marca 1929 sklenila prijateljsko pogodbo z Bolgarijo in zato se je za časa Litvinove-ga bivanja v Ankari razširil glas, da namerava Turčija posredovati za zbližanjc med Bolgarijo in Rusijo. Zadevna pogajanja so že v teku. Cc so pisali turški listi resnico, se jc turški zunanji minister Ruždi beg ponudil Litvinovu tudi za posredovanjqe med Rusijo in Romunijo! Bes-arabija je šc vedno romunska in v Romuniji se šc ni rodil velikopotezni državnik, ki bi jo pogumno odstopil Rusiji za ceno sprave s 160 milijonsko državo. Tako velikopotezni pa so Rusi. Zato ni kompromis povsem izključen. Med Rusi in Romunijo se vendar nekaj plete. Zakaj sicer nenadno potovanje samega Pilsudskcga v Bukarešt? Ali sc Pilsudski morda ne boji, da bi se vezi z Romunijo, ki je vezana na Poljsko г vojaško pogodbo proti Rusiji, nc zrahljale? Odgovoriti bi tudi bilo trebu na vprašanje, kaj je počel Venizelos, ministrski predsednik Orčijc, ki je oktobra preteklega leta sklenila prijateljsko pogodbo s Turčijo, rusko zaveznico, meseca avgusta v Bukareštu? Koliko jc resnice na vseh teh kombinacijah, vedo samo prizadeti diplomati. Gotovo jc le, da so tu znamenja, ki odkrivajo sistematsko akcijo sovjetske diplomacije, ki stremi za tem, da bi si Rusija zopet zagotovila na Balkanu, po katerem pelje pot v Sredozemsko in Jadransko morje, besedo, ki ji je šla pred vojno. Gotovo je tudi, da bi prav tako sovjetska Rusija, kakor nekdaj carska, podpirala vsako kombinacijo na Balkanu — sem spada tudi Balkanska zveza — ki bi šla za tem, da se zavaruje Balkanski polotok pred vplivom zapad-nih velesil, seveda z namenom, da si zagotovi isti vpliv na tem važnem križišču Rusija. Verjetno, da bi se na ta način tudi zavrlo italijansko prodiranje na Balkan. Ali pa morda ne delata Sovjetska Rusija in fašistična Italija sporazumno? Lahko trdimo, da ne. Gospodarsko sodelovanje med obema državama je na bližnjem vzhodu zares čvrsto, toda Ic zato, ker to nese obema. V ostalem je jasno, da ima Mussolini v načrtu svoj lastni blok: Rim-Atene-Sofija-Ankara. Pod njegovim okriljem je bila sklenjena lansko leto g-rško-turška pogodba, toda prav nedoumljivi Venizelos, ki se noče vezati na'Italijo iti bi rad sam vodil Balkan, dela Mussoliniju največje preglavicc. Ce so sc Grki odpovedali Mali Aziji, sc nc bodo nikdar Dodekanezu, kakor se niso Cipru. Mussolini jc prišel s svojim blokom le do srede, ker ne more premostiti spora med Bolgarijo in Grčijo. Tudi na vprašanje, ali bi bila Bolgarija voljna, vreči sc v naročje Italiji, si ne morejo fašistični diplomati z gotovostjo odgovoriti pozilivno. Da gresta Rusija in Italija na Balkanu vsaka svojo |)ot, je pokazal prav zdaj Mussolini s svojim povabilom na turškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra, naj prideta v Rim. Vabilo je bilo izročeno takoj po Litivnovem odliodu in izzveni kakor ukaz, naj Turki pridejo polagat račune. Pojcmanje italijanskega vpliva na Balkanu sc kaže tudi v dejstvu, da Romunija ni obnovila prijateljske pogodbe z Italijo, ki ic bila sklenjena I. 1926 in ic zdaj potekla. Bolgarija se pogaja z Rusijo Sofija, 1. novembru. Vesli tla s" Bolgarija že dclj časa pogaja z Rusijo za sklenitev trgovske pogodbe med obema državama, s« resnične in dobivajo vedno konkretnejše oblike. Bolgarska vlada namreč jako želi, da izboljša svojo trgovsko bilanco. Bolgarska trgovina r srednje evropske države je malenkostna. Razven tega sc mora ves izvoz vršiti skoraj izključno s tujimi, to jo grškimi in italijanskimi ladjami, ker Bolgariji manjka lastnega trgovskega brodovja. Zalo je gospodarski efekt te trgovine malenkosten. Po drugi strani bi sc pa država rada otresla monopola raznih kartelov za one produkte, ki so po robni vsakdanjemu ✓nspodarskeniu življenju, kot na primer petrolej. Kvropski karteli izrabljajo težek položaj in drže visoko svoje cene, ki niso v nikakem razmerju s cenami bolgarskih poljedelskih j:roduktov. ki jih edine more država izvažati. Te dni je bilo izdelano posebno poročilu za ministrski svet. v katerem se navaja dejstvo, da so holcarski teksilni industrijalci šc 75 dni v pogajanjih s sovjetskimi trgovskimi zastopniki. Rusi se zanimajo тл bolgarsko tekstilno industrijo, za razna semena, za bolgarski tobak itd. Sovjeti so stavili bolgurski tekstilni industriji predlog, dn za več let nuprej pokupijo ves proizvod in sicer pri polni zaposlitvi l>oIgar.-,kc fckstjlnc industrije. V zameno pa bi Rusija dobavljala po zmernih cenah petrolej, bencin, mineralna olja in sladkor, kar bi postavila franco Burgas in Varna ob Črnem Izvirno „Slovencu" morju ali pa. Kuščuk oh Donavi, /a Kuso so se udeleževali pogajanj trgovski zastopniki Ackermann, /ollniann in šo več drugih. Bolgurijo pu je zas opni v Moskvi živeči bolgarski arheolog Mindizov. 7e dni se je Mindizov vrnil iz Moskvo in bil lakoj sprejet ihI ministrskega predsednika Mušanova. Sovjetski zastopniki so obljubili, da se njihovi trgovski uradniki ue bodo mešali v bolgarske notranje zadeve in če bi kdo v tem smislu kaj zagrešil, soglašajo, da se ga kaznuje po bolgarskem zakonu. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, (la je z upoetavitvijo trgovskih odnošajev med Bolgarijo in Sovjeti v zvezi tudi potovanje ministrske ga predsednika Mušauova v Ankaro in da ni iz-ključeuo, da bo ob tej priliki prišlo ludi do podpisa trgovske pogodbe med obema državama. Pakt Boigarija-Grčija-Turčifa Sofija, 3. nov. 1. Uradno poročajo, da je bolgarska vlada sprejela uradni poziv turškega ministrskega predsednika Izmeta paše, naj Mučanov obišče Ankaro. Izmet pnša izrecno poudarja v svojem pismu, da je na razpolago bolgarski vladi, da posreduje med njo in med Grčijo, ti tem bi se razgovarjali nu sestanku v Ankari. Na ta način bi se prijateljski pakt, katerega sta do sedaj podpisali samo Turčija in Grčija, tudi razširil na tro-zvezni pakt. Pakt Bolgarija-Tnreija-Grčija. Bolgar- ska vlada je sklenila, du odpotuje Mtišauov začetkom decembra v lurško prestolico. >Ctro«: ugotavlja, (la je potovanje Mušauovu samo nadaljevanje dosedanjega akta politike, k: sc osredotnčuje okrog turške prestolice. Časopis >Pladnoc pa zahteva, naj se na tem sestanku tud> odkrito postavi vprašanje odnošajev med Bolen rijo in Sovjetsko Rusijo. Industrija želi inflacijo Belgrad, 3. novembra. I. Po vesteh, ki prihajajo iz Sofije, se vrši od strani industrijskih krogov velik pritisk na vlado, da bi pomnožila količino papirnatega denarja, ker sc vedno bolj čuti pomanjkanje denarja v prometu. Bolgarija ima sedaj papirnatega denarja za 3.900,000.000 lc-jev, ki so pokriti s 34% r. zlntom v devizah. Pokritje pa se jc vsled padca angleškega funtšter-ling aprccej zmanjšalo. Industrijci predlagajo, naj sc izda še ena milijarda papirnatega denarja, vendar pa :ie morejo navesti, kje naj država dobi za lo potrebno zlato kritje. Komunistična ahciia Sofija, 3. novembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Policija je odkrila centralni komunistični odbor, ki je vodil ilegalno javno udejstvovanje na Bolgarskem. Ko je hotela policija aretirati dva člana tega odbora, sta pričela streljati na redarje, ki .pa ko se postavili v bran. Redarji so končno enejia aretirali, drugi pa je izvršil samomor. Pri hrSni preiskavi je policija našla važne listine o prevratni akciji komunistov. Japonska odklonila pogajanja s Kitajsko Vodno man* uoan'a na rvrrno rešitev mandiutshe$a spora London, 3. nov. AA. Dovctnaistlelna letnika Peggy Suluniati. ki leti iz Anglije v Capetovvn, je preletela že polovico poti. lo je 4000 milj. Včeraj ob 17 je prispelo v Jubo južno od Khartuma. Danes nadaljuje |>olet v Abercorn v severni Rhode-ziji. Doslej je izboljšala dva rekorda. PreletPia jo prva jionoči Rini in 2190 km v manj kakor 34 urah. £anghnj, 3. nov. AA. UjKinje na mirno rešitev mandžurskega spora se jo zmanjšalo. Japonska jc odklonila direktna pogajanja s Kitajsko, kakor je |>rij>oročilo Društvo narodov. Protestirala je tudi v Moskvi proti sovjetski intervenciji v korist Kitajske. Japonska stotnija je razpršila sever-no cd Mukdena dve kitajski roj>arwki četi. Pri tem jc bilo ubitih 10 banditov. Neznani roparji po zažgali kitajsko brezžično l>cntajo blizu Mukdena in skušali v nedeljo ponoči udreti v japonski arzenal. Japonci eo jili pregnali. Nankinška vlada je sedaj prepričana, da Ja-(k>ncl ne bodo izpraznili Mandžurijo do 16. novembra, kakor jc odredilo Društvo narodov. I/ondon. 3. nov. A A. Reuter j>oroča, da jc Japonska odbila direktna |>ogajanja s Kitajsko. Ta direktna pogajanja bi se morala vršiti na podlagi resolucije Sveta Društva narodov z dne 24. oktobra t. 1. Japonska zahteva, naj še pred pogajanji Kitajska prizna vseh pet točk. ki jih je bila Japonska postavila kol pogoj za izpraznitev Mandžurije. london. 3. nov. A A. Iz Tokija poročajo: Ja- ponsko vojno ministrstvo pravi, da so pretirana |K>ročila pomoči, ki jo sovjeleka oblustva dajejo Kitajcem v severni Mandžuriji. Pariz. 3. nov. A A. Iz Pekinga jioročajo, da nc nameravajo Japonci |io vreteli, ki jih dobili kitajski vojaški krogi, pridružiti Mongolom in skupno z njimi zavzeli Tung-Liao. Oklopni vlaki so Tung-Liao že začeli bombardirali. Pri leni je našlo smrt pet ljudi, več j>a jih je ranjenih. Japonsko uradno poročilo deinantira vest o tem bombardiranju in pripominja, da so ti oklopni vlaki namenjeni za to, da udušo izgrede. Amerika ie optimistična Washinglon, 3. nov. ž. Kljub slabim vestem, ki prihajajo o japonsko-kitajskem sporu, vlada v političnih krogih optimizem. Vsi eo prepričani, dn so bo spor mirno rešil. Obe državi se resno trudita, da bi konflikt mirno spravili s sveta. Tudi v tukajšnjem japonskem jioslaništvu prevladuje optimizem. Mir na tehtnici London, 3. nov. ž. Veliko senzacijo je izzvalu v tukajšnjih krogih vest iz Tokija, da je prišel japonski državnik princ Sainoji v Tokio s svojega posestva, kamor se je pred nekaj časa umaknil. Sprejel ga je sam cesar, ki se jo delj časa razgo-varjal z njim. Pacifisti trdijo, da jc njegova intervencija izvršena v korist miru, njegov korak [ui je velika senzacija. Madžarska vlada izven krize? K današnji otvoritvi parlamenta Budimpešta. 3. nov. ž. Jutri v sredo se olvori izredno zasedanje madjarskega parlamenta. Za 'o zsaedanje vlada veliko zanimanje, ker je opozicija sklicanje parlamenta neprestano urgiraia. Nn prvi seji bo govoril grof Karoly o naporih vlade za ureditev vprašanja državnega proračuna po načrtu, ki sta ga izdelala odbor Triintridesetih in odbor Šestih. Nato bo prečitano poročilo finančnega odbora Zveze narodov ler cela vrsla interpelacij in predlogov. V zvezi z otvoritvijo parlamenta v političnih krogih zatrjujejo, da je vlada prebrodila krizo. Nadalje trdijo v političnem življenju, da je sestava koncentracijske vlade padla v vodo in da se dela na koncentraciji nacionalnega kabineta po angleškem primeru. Koncentracija je propadla radi tega, ker socialna stranka, agrarna stranka in stranka malih |>osestnikov niso hotele sodelovati v koncentraciji. Kakšni so izgledi za velik nacionalni kabinet, se šo ne more presoditi, ker stranke še niso zavzele stališča v leni pogledu. Opozicija zahteva, da grof Kuroly sporoči, če je njegova vlada identična z bivšo vlado grofa Bethlena in če je njegova vlada vlada Bethlenovo politiko. Ce opozicija dobi ugoden odgovor, se bo napram vladi grofa Karoly-ja ludi zmerno zadržala. Inozemski pritisk na madžarske linance Budimpešta. 3. nov. 1. Strokovnjaki, ki so preiskali v imenu Zveze narodov denarni položaj Madjarskc, so enoglasno priporočili vladi, naj redno odplačuje svoje obveznosti na vsa inozemska posojila. O kakšnem moratoriju po njih mnenju ne sme bili govora. Otie.ip.lne kroge ie to priporočilo osupnilo, ker so pričakovali več usmiljenja. Zato jc za enkrat vlada dala nalog, da so mora storiti vse, da bodo obresti točno plačana, četudi bo domača denarnn potreba radi tega trpela škodo. Madjarska mora do konca tega leta plačali pol milijarde Din inozemstvu. Radi tega obstoji strah, kuj se bo zgodilo, če se bo tako visoka vsota morala plačati inozemstvu v zlatu. Predlog za premem ko volivnefio reda Budimpešta, 3. nov. ž. šef meščanske oj>ozi-cije Rassay jo predal parlamentu predlog za reformo volivnoga zakona. On jo zahteval od parlamenta, da vlada v toku 6 tednov izdela in predloži parlamentu v pretres načrt novega volivnoga zakona. V leni zakonu naj bi se zmanjšalo število poslancev, uvedla lajna volivna pravica in sistem volitev po listah. Sovjeti tabjfo tudi Madžare Budimpešta, 3. novembra, ž. Po službenih vesteh je sklenila sovjetska vlada, da pozove ma-djareke industrijske in obrtne predstavnike, da v teku leta 1932 obiščejo Rusijo. Cilj obiska bi bil, da madjarski industrijci vidijo, kako se dela v Rusiji ter da prouče lamošnjc prilike. Zahvala revi zion: sto v Budimpešta, 3. novembra, ž. I.iga za revizijo mirovnih pogodb je sklenila, da zticrc v Madjarski t milijon podpisov, ki jih bo poslala ameriškemu «cnntorju Borahu. To bi bila ^.hvalit madjarskega naroda Borahu, !<«-r ie ?avzel za revizijo mirov, nih ootfodb Pomoč noše kraljice za revne otroke Ilelirrad. 3. nov. I. Nj. Vel. kraljica Marija je takoj i k) svojem povratku na dvor pričela in tenzivno brigati za siromašne otroke. Poleg velike pomoči, ki jo nudi otrokom potom šolske klinike, je sedaj sklonila, da večje število otrok šc pos bej obdari z zimsko obleko. Otroci bodo predvsem izbrani iz najrevnejših slojev, ki se hranijo v nalašč za lo ustanovljeni dvorni kuhinji. Za na o pomorsko trgovino Belgrad, 3. novembra. 1. Znani strokovnjak i pomorskih vprašanjih dr. Urukal jc objavil nekaj misli o ravnokar končani pomorski konfcrcnci v Splitu. V svojih izvajanjih opozarja na izredno težak položaj, katerega preživlja naša mlada pomorska mornarica, ter trdi, da obstoji velika nevarnost da naša sredozemska trgovina zopet nc preide v roke Italijanov in Grkov. Obalni italijanski promet je zavarovan, ker uživa veliko podporo .? ! strani države. Nujno pa je potrebno, da država denarno podpre pomorstvo, ki obsega vse Sredo zemlje. Kaj nam pomaga naša tonaža. katero smo si s težko muko ustvarili, če pa nc bomo zdržal! konkurenco in če vsled brezdelja naša mornariški podjetja polagoma propadajo. Poljska vlada predložila civilni zakon Varšava, 3. nov. tg. Poljska vlada jc predlo-žila nov zakonski načrt o novi ureditvi in zenače-nju zakonskega prava, ki je povzročil na Poljskem hude javne razprave. Vladni načrt predvideva prvič na Poljskem poleg cerkvenega sklepanja zakona tudi civilni zakon. Ločitev zakonov jc bila do sedaj po zakonu dopustna samo za nckatoličane. Novi načrl pa predvideva zakonito ločitev tndi za katoličane. Razen desničarske opozicije sc upira temu zakonskemu načrtu tudi cerkveno misleči del Pil-sudskijevega tabora, tako da je pričakovali v sejmu hudih bojev. Radikali zacija v Nemčiji Berlin, 3. nov. Izid deželnih volitev v Scwo rinu jo zopel dokaz, da v Nemčiji čedalje bolj pro-padajo srednje stranke in da se volivci zbirajo okoli ekslremisličnih jKilitičnih .skupin. Število glasov, ki so jih prejeli narodni socijalisti, je porastlo v deželi Mecklenburg-Schvvcrin za '20% in v nekaterih krajih celo 100%. Tudi komunisti zaznamujejo lep napredek, jiornst njihovih glasov znaša 10 do 20%. Socialisti so zgubili kar -10%! Še hujši je poraz meščanskega bloka, ki je izgubil od 20 do 70%. Litvinov obišče Pariz Pariz, 3. nov. tg. V Parizu pričakujejo Litvi nova radi sklenitve nove jiogodbe o bodočih Irgo vinskih odnošajih med Francijo in Rusijo. Ciper - odrezan od sveic Jeruzalem, 3. nov. Ig. Tu sc čuje. jc anglex!\ii uprava na otoku Cipru prepovedala do nadaljnjega vsako pristajanje Indij nn otoku. C'o je ta vest resnična, jo otok popolnoma odrezan od vsega sveta. Potniki, ki so prišli v zadnjih dneh semk.r z otoka, pripovedujejo, da je lam položaj Se silne. napet. Velika veČina Angležev, ki bivajo na otoku ' stanuje iz previdnosti v dobro zastraženem hotelu v glavnem mestu Nikoziji. Dunajska vremenska napoved. V splošnem jasno in milo vreme, ponekod iutranin megla, nastop visokih oblakov. Straii 21» >3L0VENEC«, dne 4, novembra 1931« Stev. 251. Španski katoliki in nova ustava Izvirno „Slovencu" B n r c e 1 o n a , 31. oktobra. V gotovih krogih so mišljenja, da je s 24. členom republika sama silno zadeta in da bodo imeli poslej lahko situacijo tisti, ki propagirajo na prestol Alfonza d' Este iz rodovine Burboncev, nli pa tretjega sina bivšega kralja Alfonza XIII. V teh krogih smatrajo, da zakon zn Zaščito repu-1 like pomenja že sam na sebi največjo slabost republike. Vedno znova krožijo po Madridu iu tudi drugod vesti o protirepublikanskih zarotah. Trenutno ne morem presodili, koliko ljudi pripada eni krogom. Venclar pa sem mnenja, da njihovi pristaši živo daleč od resničnega življenja. Kdor misli, da je 24. člen republiko omajal, pozablja, ia je danes v nasprotju z 19. stoletjem tukaj nuio-?o močnih v ljudstvu temelječih organizacij, kakor so na primer socialisti, ki bodo republiko Oralih do zadnjega, med tem ko uiouarhiati sploh nimajo uičesar, s čimer bi v danem trenutku mogli razpolagati. Zato tudi večina politično aktivnih in trezno mislečih katoličanov ne misli nad zlom republike, temveč, da z legalnimi sredstvi doseže revizijo ustave. Na čelu katoliškega parlamentarnega akti-vizma stopi odlični govornik Gil Knbles. ki je že pred sprejetjem čleuu 24. započel odločen boj za tiveljavljenje pravic, ki gredo katoličanom. Ni izključeno, da bo z vztrajnostjo tudi dosegel uspehe. Seveda od sedanje zbornice ni mogoče ničesar pričakovati. Treba je vso delavnost preložiti med narod in s sistematičnim delom vibn-diti ljudstvu vest, mu predoMti resnični položaj in ^a pripraviti na prihodnje volilve. Agrarci in zastopniki Baskov so zapustili parlament z utemeljitvijo, da se bore za revizijo ustave iu zato na njej nočejo več sodelovati. Vendar mnogi mislijo, da bi pač bilo bolje, kljub re-vizionističnemu stališču ostati v parlamentu in se tam naprej boriti, ne pa prepustiti nasprotnikom v vseh droeih točkah ustave poceni zmago. Boj. ki se je pričel, je v vrstah katoličanov vzbudil že krepke sile. Njihove politične organiza-i je v okviru >Aecio NnoionaU, agrarcev, lia-kin in Dereha Kceioual Valenciana so postale шн! vse iivuhne. V Kataloniji se je Accio Popular zadnje lUesece pod vodstvom marljivega in dale-koviilnega glavnegn tajnika dr. Criera .ki novo organizirala Danes ima organiziranih /.e nad 100 novih društev. Pričel je izdajati tudi tednik Ca-lalunva Social . ki imn z.a enkrat 3000 naročnikov. Te dni je izšla prva številka delavskega dnevnika Tribuna Obrero . Ker st- je baš v zadnjem .^n-u organizacija katalonskih sindikalistov razklali v ConfvderW1on Nacionnl del Trahajo in Fede-racion \narfjuica Internacibnnl (komunisti), iniu Accio Populnr m 11040 izgledov, dn si nazaj osvoji delovne maso. Kajti poslej ima katalonski delavec. ki ie bil organiziran v siodikalistlftii organizaciji, le lo izbiro, da gre ali med komuniste, ali pa med docela pomeSčnhjeno desno krilo, katere-n 1 u manjka vsak kulturni ali socialni program. Accio Populnr si je osvojila po|>oluonia delavski socialni program. V načrtu jo ]>otujo?a visoka sola, ki bo v vseh katalonskih mestih letno priredila do HO predavanj. Prvi občni zbor organizacije se bo vršil od 0. do 8. novembra na Montferratu. Na šolskem polju se bojuje Federacion de Aniigos de Ensennnzu (Madrid). Zadnje mesece se je v njenem okrilju organizirala sekcija za socialno propagando, ki je v prejšnjih mesecih izdala nad 4 milijone letakov, iz česar bi se dalo sklepati, da je mnenja, da je važnejše ljudsko razpoloženje kakor pa zakon. Osnovala se je tudi posebna organizacija zn hrambo katoliških redov, ki šteje že danes čez 1 milijon članov. (Familiares y Amigos de Religiosos.) Izdajajo poseben list Hi jos del Pueblo ' v 25.000 izvodih. Mnogi redovi so si v teku zgodovine prišli precej narazen. Skupna nevarnost pa jih je zopet združila, lako da v Madridu zboruje trajna komisija provincijalov različnih redov. Proti nntiklerikalnemu huinori-stičnemu listu »Frajlaz.o: se je ustanovil izvrstno urejevan tednik >Gracia y Justiclac, ki se je že danes razširil tnko zelo po vsej Španiji, da se tiska v 200.000 izvodih. Opazovati je, da sp je tudi na verskem področju pričela živahna renesansa. Duhovščina se pričenja bolj zanimati za ljudstvo in se na njega naslanjati, odkar lako nemilo čuti, da je od ljudstva odvisna. Prav marsikateri ^ionos je padel. Marsikatera lenoba se je vzdraniila in nasprotstva malenkostnega osebnega značaja so se ob veliki skupni nevarnosti omilila. Ravno včeraj sem zanesljivo zvedel, da se je v Madridu 50 mladih Intelektualcev postavilo v službo najintejiziviiejšega lajičnoga apostolata Osnoval se je nekak nov la-jicni red. ki je za poglobijenje notranje kulture za svoje člane uvedel duevno enourno premišljevanje. Pogumno in z zaupanjem glodamo v bodočnost. Velika sila. ki ie prišla nad nas, rodi že ludi dobre in blagoslovljene sadove. Manjka pa nam /a enkrat še izkušenj, manjka liani vztrajnosti, ki 10 špauuc žal tako malo poznu in /-lasti nam manjka voditeljev, ki bi vso to dobro voljo, ki se jav-lin na vseh straneh; tUdI sinoterno in pametno vodili. (ire za važne stvari, gre z.a vse, katerih ni mogoče improvizirati. Zalo blagor ljudstvu, ki lina vešče voditelje 111 ki tndi v dnoh navideznega mini ne zaupajo nasprotniku, ln tilagor ljudstvu, ki potrebne reforme izvede preje, kakor ga v to prisilijo zunanje razmere. (Ponatis prepovedan.) Dva duhovnike ustreljena Madrid. 3. nov. tg. V predmestju pri Bilbao; sta bila dva duhovnika, ko iita sc sprehajala, za-vrafno ustreljena. Eden je bil takoj tnrlev. drugi pa hudo ranjen. Napadalcev še niso prijeli. V provinci Cordoba pa je 200 oboroženih kmetov napadlo veliko veleposestvo in ga opustošilo. Ko je prihajalo orožništvo, so kmetje streljali, potem pa zbežali. Več kmetov je bilo aretiranih, trije pa so bili ranjeni. Lavalu vlada čestita Avdienca nemškega poslanika Pariz. 8. nov. le. K sprejemu Lavala, ko se je vračal iz Amerike, je poslala Action Francnise razgrajače.- katere jm je policiju razgnala. ko jo iretirala nekoliko mladih kričačev. Takoj po po-tmlku je imel Lavni dosti dola. Najprej je porodi predsedniku republiko Douuiorju, potem pn je poslušal poročila svojih namestnikov v času odsotnosti. Poslanska zbornica bo olvorjenu najbrže 12. novembra, poprej pa. bosta še Laval in Briand. ki se bo kmalu vrnil z. deželo, poročala z.uuanjemu in finančnemu odboru. Notranje ministrstvo ie demontira vosi o tem, da bi bila mednarodna konferenca sklicana v Biarritz. Za enkrat o takih načrtih še ni nič znanega. V Parizu «0 uevoJjiu. ker Nemčija ne predloži nobenih komuoveljavnili načrtov za svoje reparacije in kratkoročne kredite. Očitajo Nemčiji, da izigrava rcparacijske upnike proli privatnim upnikom, -lile de France« je pripeljala obenem z Lavalom iz Ameriko ze francosko narodno banko novega zlata za 8.0 milijonov dolarjev. Pariz. 3. nov. tg. Nemški poslanik Hosch je imel danes dopoldne prvi razgovor z Briandoin ua Ousi d' Orsayu. I'opoldne sta ga Lavni in Bri- Obsodbe po prekem sodu Budimpešta. :;. nov. AA. Korbiro poroča: Državno sodišče, ki zaseda v mestu Djuln. je danes Izreklo razsodbo v proc'sy proii kmetoma La-kiju 111 llejasu, ki Timee< komentirajo v uvodniku važnost Lavalovegu poseta v NVashingtonu. List poudarja, Va*hingtoii, S. nov. ž. Čuje se, da je pred-•sednik Hoover nameraval imenovati senatorja Borah« za predsednika ameriške delegacijo 11a mednarodni riizorožitveni konferenci. Roraii je lo odbil, ker bo zastopal ameriško delegacijo državni tajnik Sliui.-on. ПрошМп, 8. nov." tg. Nova angleška poslanska zbornica se je dnnes sestale 1111,svojo prvo kratko formalno ejo, na kalorl eo določili posamezne govornike strank. Ko so vstopili v dvorano člani ka-bineta, jih je ogromna večina pozdravljalu z živahnimi medklici iu z, mahanjem lislin. Lanski govornik. kapitan Fltzroy, je bil od v.,eh sliaiik z.opet izvcijeu za govorniku. Danci in jutri bodo zupri-segnli poslanci. Novo zasedanji! se začne iele I", novembra s prečilanjein prostornega govora. Delavska stranka jo izvolila Jurija Landsburyja z.a začasnega voditelja svoje parlamentarne frakcijo. Nacionalni liberalci pa so izvolili z.a svojega voditelja sirn Johnu Simonsu. Drobne vesti Belgrad, 3. novembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog trgovinskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o dopolnitvi zakona o nadziranju čistine zlatih, srebrnih in platinskih izdelkov. Po tej izpremembi in dopolnitvi sc doda členu 2 nov odslavek, ki se glasi: »Zlatniki, kovani v domačih kovnicah, bodo imeli čistino 986.19"/,». Ч. < • V 1 . „ I Ђ 'l j 4\ - , v 1. v • * -,'levtonski imperializem jih naganjatu k veliki ngiljjosli, kol nam m lo priča njih večni klic Anschluss -u tpr ponesrečeni poizkus Zollunioiiv-a. Svoje zahteve opi. liijo to iu on»liaiikki Neuu-i na medsebojno, mij-bližjer krvno sorodstvo... To je »irer Iu navidezen argument, kajli nihče ne bi lagal, ako bi trdil, du se prelaka v žilah Avstrijcev več kol odstotkov, v šlirih glavnih deželah vzhodno od lurske železnice pa celo dve tretjini slovanske krvi. Toda skupni jizik t»r zgodovina mnogih stoletij govorila pravzaprav rujliovccm v prid. — Med sorotluiki — dediči so pojavlja zadnje čuse tudi Madžar, nekdanji legitimni, a nezvesti, sedaj ločeni soprog naše tele. — Da med onimi najdemo ludi novoprcioji nega starorimskega orla, frizira-nega po najnovejši laeisličiii modi je povsem >uu-ravno . Ta дв npi, temveč s ponosno, mogočno geslo spominja svi l, du so nekdaj slule rimske legije oh Donavi na hlraži. Icnibolj, ker jc sedu; mnogo italijanskega kapital« tu investiranega, zlasti ua Koroškem in ^lujeri-kem. To bi bili v glavnem dediči, ki so sklicujejo ua svoje krvno ali zgodovinsko orodnoslr. Nuj novejši, zlu Mi povojni dogodil pn dokazujejo, .In stopajo socialna vprašanja, predvsem boj med oblina gospodarskima sistemoma — kapitalizmom in komunizmom — bolj in bolj v ospredje. Vedno jasneje se pu ludi kaže, da njiju medsebojno ruvanje mnogo kiepkeje kol ono med raznimi narodi odloča razvoj čjovošlv« iu polek najnovejše svetovne zgodovine. Ravno Iu v Nemški Avstriji so srečujeta Oba nasprotnika. Socializem vseh slruj, od blede do pristne kninsko rdečkosti, obvlada ljudsko množice ter se pripravlja, da v danem trenutku pritegne naso vlado šibke države. Mogočni Sojuz sovjetskih republik podpira z vsemi sredstvi stremljenje svojih malih avstrijskih bralcev. Avstrija jo pač Je prov;ižiin postojanka v središču Evrope! Mnogi računajo cel«, da'pride do lo spremembe že prihodnjo zimo, kajli splošna nezadovoljnost raste dnevno in slednjič se polasli ludi miroljubnega penzionisla : razburjenje in raz.drnžonosl, nko beda iu pomanjkanje le preveč usiljivo trkala na vralu. i'e dobijo ti pesimisti, kol jih tu iinzjvfljo, prav, bi poslal boljševizem glavni ler edini dedič slnre bnkhnp h le ob Donavi. Toda zapadni kapitalizem ue spi. Mednarodna posvetovanja v Ženevi, obili obiski gospodarskih strokovnjakov ter slednjič 50-mi'lijonsko. francosko posojilo 1111111 lo potrjujejo, širijo so celo vesli, da prevzamejo zasebno družbe javni telefon ler upravo državnih železiijc, ter da pod leni pogojeni dado državi tnko potrebne kredite. Mednarodni kujnltj-lizeni bi pridobil tako mnogo napram svojim tekmecem glede avstrijske dodščino. Koniinlcm ])a baje obljublja, da pošlje iu brezplačno razdeli med tukajšnjim brezposelnim delavstvom velike množine ruskega žila. Kaj nam prinese prihodnja zima, kako jo prestanemo, lako se lukaj neprestano sprašuje mlado in slaro. Med mnogimi črnogledi so I11 j>a lam oglasi tudi kak optimist, ki ujm v nv-slrljsko prenovljenje iz. lastne moči. To seveda nI povsem izključeno, posebtio če bodo znali Avstrijci tudi v bodoče, kol dosedaj, lako mojstersko Izrabljali niedsobojuo prerivanje evropskih niogoicov. Vsekakor je povsem verjetno, da se še lo zimo vsaj v glavnem odloči, kdo bo naslopil dodSjlno staje buleliuc tele ob Srednji Dgfliivi. M. M. Štev. '251. »SLOVENECk, due 4. novembru 193L Stran 3 Prva oddata šolskega radia na Slovenskem Ljubljana, 4 .novembra. Včeraj ob 11.30 je bila otvoritvena oddaja šolskega radia za Dravsko banovino. Med učitelj-stvom in mladino je vladalo veliko zanimanje za to oddajo, saj je imela priliko slišati osebno slovenskega pisatelja, ki ga že dolgo pozna po njegovih spisih g. r. S. Finžgarja. In res prav posrečena je bila izbira in prav posrečena je bila oddaja. Otvoritveni nagovor je imel načelnik odseka za šolski radio pri JUU in zastopnik kr. banske uprave v njem g. profesor Leopold Andree, ki je orisal pomen šolskih oddaj, razvoj šolskega radia pri na> ler izrekel zahvalo vsem činiteljem, ki so pripomogli do šolskega radia v Dravski banovini. Predvsem je zahvalo naslovil kr. banski upravi, ki je s polnim razumevanjem omogočila šolski radio, Radio-postaji in Prosvetni zvezi, ki sta dali brezplačno postajo za šolski radio na razpolago, iu Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju — sekciji za Dravsko banovino, ki je z vso požrtvovalnostjo izvršila v?e predpriprave za otvoritev šolskega radia ter mu s tem zasigurala obstoj. Nato je izpregovoril zastopnik Radio-poslaje, tajnik Prosvetne zveze, g. Zor V., ki je jrosebno zahvalo izrekel učiteljstvu Jugoslovanskega učiteljskega združenja — sekciji za Dravsko banovino, da jc imelo tako veliko razumevanje za stvar ter je s tako vnemo sprejela šolski radio v svoje okrilje. Slovensko učiteljsko je sledilo s tem Češkoslovaški, ki je sprejela radio kot sestavni del pouka. Zaključil je z željo, da naj radio služi kulturni po-vzdigi mladine in naroda. Pisatelj, g. župnik F. S. Finžgar je nato imel otvoritveno predavanje »Kaj bi rad povedal mladini?« Njegovo predavanje je bilo nekaj izrednega. Zajel je dušo mladega življenja in porabil za svoja izvajanja obliko, da bodo še dolgo ostala v spominu mladine. Pričel je s spominom ua Levstika, nato pa je sejal zlate nauke v lepih prispodobah in doživljajih v srca mladine. Prvo jc govoril o mladosti in možatosti. Najlepša je mladost, mladost je le ena, ki ne pride več nazaj.« V življenje greste, skozi življenje, ki bo zahtevalo možato prenašanje bolečin.« -Domovina potrebuje močnih junakov in ne milih Jcr.« Dalje je govoril o autoriteti na podlagi dogodbicc iz lastnega življenja: Da bodeš vedel, kaj je tvoja dolžnost.« Tudi ako bi me privezal oče s pajčevino k mizi, ni me držala vrv, ampak očetova autoriteta me je držala, da se nisem odtrgal in £el k vozu iu na voz tlačil seno in potem jahal na konju doinov. Brez autoritetc bi bilo gorje državi, narodu in družbi. Države najbolj kulturnih narodov čuvajo autoriteto.« »Sveta je autoriteta staršev, sveta autoriteta učiteljev itd.' Mladina, ki tepta autoriteto družbe in človeštva, je grobokop družbe, naroda in države. Nadalje je povedal v lepi dogodbici nekaj o ljubezni do bližnjega: V ljubezni pritrgane koščke delijo bednim siromakom po barakah.' — >Delo je naša sveta dolžnost. Lepo je g. pisatelj vpletel v lasten doživljaj dogodbico o prihodu Cehov v naše kraje in o prebujanju in poglabljanju narodne zavesti za časa pisateljevih mladih dni. Slovanska vzajemnost je bila tedaj še velik greh, je opisoval pisatelj mladini težke čase, ki jih je preživljal naš narod in ž njiin naša doraščajoča mladina. Spodbujal je mladino, naj ne dela zaradi nagrade in priznanja: »Več ko vse to je zavest dolžnosti do dela.« Svaril je mladino, naj ne bo zajedalec ne v narodu in ne v družbi. — Nad vse p»srečena je bila pa zadnja slika; Kdo je gospod?« Mar oni, ki se nosi po modi, ali hodi na promenade; se nič ne uči, pa laže, da vse ve in zna; vse kritizira in pregodrnja, sam pa ni še ničesar storil; se smeji v gledališču pri tragični sceni in gleda okrog, kdo ga bo posnemal; ga je STam očeta in matere, ker mu nista dovolj «nobel»; ki zapravlja očetovo premoženje; ki odriva staro ženico s pločnika v blato, da gre sam po lepem; ki si pusti od matere čevlje snažiti; ki ga jc sram nesti paket na pošto ali knjige v šolo, da raje iztrga liste iz nje in jih zmečkane nosi v šolo v žepu.* Vsi drugi sino pa delavci, delavci s krampom, delavci s črnilom, delavci ob hladu v gozdu ali delavci, ki vcepamo modrosti v glavo, ali sejemo kulturne brazde v narod.j »Bodimo delavci vsi in ne gospodje, bodimo ponosni, da smo delavci.« G. predavatelj je končal zopet z Levstikom in rekel, da je povedal vse »Naj si bo komu ljubo ali gorko!« Neki višji funkcionar, ki je čifcl pisatelja Finžgarja predavanje še preden je bilo govorjeno v radiu, je rekel: -Zlate besede.« Naj bi naš šolski radio dal še mnogo takih zlatih besed naši mladini, gg. profesorji in učitelji pa pripravili mladini z radiem v šoli še mnogo zlatih ur. Ure šolskega radia naj postanejo res zlate ure pouka za našo mladino. Prihodnji petek, 6. t. m. ob 11.30 bo predaval g. prol. Šolar o temi: »Saj znaš!«, vaje v deklami-ranju in branju. Nudimo mladini, da čuje strokovnjaka! &ix€WVTl potrebujejo Oasi lasje, da bodo o ob i/nos t i Kodrov in da jih boste lahko česati Јлхатт dobi sq sedaj tudi v formi Shampoon a. Mohorhovi zločini pred sodiščem Kdo ie umoril posestnika Kanclerja Smrt v gramozni jami Tržišče, 3. novembra. Danes okoli ti dopoldne se je zopet zgodila jiodobna nesreča kakor pred tremi mcseci. 23 letni ! Alojzij Majcen iz Vrhka 1 je šel s svojim bratom kopat pesek v znani Utnekov kamnolom v Pod-goro. En voz ida ga že nakopala in bral ga je od-■ peljal domov. Ko so je pa vrnil, dn bi naložila še I drugi voz, je našel svojega brata zasutega pod veliko plastjo peska in gramoza — mrtvega. Vsi poskusi, vzbuditi ga k življenju, so bili zaman. Pokojni Lojze je bil fant mirnega značaja, vnet zn lepo in dobro. Pravkar se je pripravljal na igro »Mlinar in njegova hči«, ki io misli vprizoriti tukajšnje Kat. prosvetno in podporno društvo sv. Jožefa, kjer je imel glavno vlogo; prejšnji večer jc bil še pri vaji in bi moral danes zojiet priti k vaji, je pa /.a vedno prestal veliko preizkušnjo pred večnim Sodnikom — ujinmn, da dobro, saj ni bilo o njem nič slabega znanega. Njegovi družini — staršem, bratom in sestram — pa našo iskreno sožalje. Velik požar na Bledu Bled, 3. novembra. Snoči jo ua Bledu izbruhnil velik požar v hotelu Zaki. Goreti jo pričelo okoli pol 7 zvečer. Hotel Zaka sloji pod kolodvorom, to je v vasi Rečici. Ogeuj so tudi prvi opazili prebivalci Ročice, ki so hitro pričeli z gašenjem in reševanjem. Nn pomoč, so prihiteli gasilci z Bleda, iz vasi Grad, z Bečice, Mlina iu Gorij. Pogorel je ves zadnji leseni del hotela, kjer spe posli in ob sezoni tudi nekaj gostov. Poleg hotela jc jiogorelo ludi malo lioslopje, kior je bila nekakšna depandanca hotela. Pogorela je tudi skoraj vsa hišna oprava v zadnjem delu hotela in v depandanci. Združenim naporom gasilcev pa se je posrečilo, da so rešili hotel sam pred uničenjem. Skoda jc velika in trpi lastnica hotela, ga. Katarina Korošec, približno 150.000 Din škode. Poslopje jo bilo zavarovano. Požar jc najbrže podtaknjen in je prebivalstvo že osumilo nekega moškega, ki je zanelil ogenj najbrže iz maščevanju. Ze snoči so orožniki aretirali na Bledu sumljivo osebo, proti kateri so uvedli preiskavo. Požar na Primskovem pri Kranju Kranj, 3. novembra. Primskovo, precej velika in dolga vas, ki Je oddaljena od Kranja 2—8 km in ki se vlečo eb cesti nn Jezersko, je bila pred nekaj leti zelo na glasu, da tam velikokrat gori. Tekom kratkega razdobja pr let je bilo na Primskovem neverjetno veliko število požarov in požigov, ki jih ni bilo mogočo ne preprečiti in no ugotoviti jim vzroka. Potem pa jo sledila bolj mirna doba brez požarov, katero je prekinil le en ogenj v avgustu leta 1929. Danes pa je na Primskovem zopet gorelo. Ogenj jo nastal pri posestniku Petru Košniku, vulgo Vampretu — tik ob Koroški cesti. Udarcev ognjeno nesreče je bil Peter Košnik žc dvakrat deležen. Najprej mu jo pred kakimi štirimi leti pogorel pod in del gospodarskega poslopja, komaj jc to obnovil, mu je pred dvema letoma treščilo v kozolec, ki je pogorel z žitom vred. Danes jc pa prišel na vrsto se hlev, od katerega je ogenj pustil lo golo zidovje. Med pol enajsto in enajsto dopoldne je nastal, iz dosedaj še no povsem ugotovljenega vzroka, ogonj v šupi, kjer je bilo polno drv, butar in stelje. Šupa se namreč drži hlova. Domači so nekoliko pred požarom odšli z doma na polje, doma so ostali le otroci sami. Ogenj so že takoj v početku zapazili sosedje in ga skušali udušiti, pa se je žc vnela streha In pod streho se nahajajoče silne množine krme, slame in sena. Streha jc bila krita s cementno opeko, ki jc pokala s tako silnim pokom, kakor bi streljala četa vojakov. Pokanje se jc slišalo 3 km daleč. Na Primskovem je začelo biti plat zvona in ljudje so se pričeli zgrinjati od vseh strani. Prihiteli so tudi domači. Ker pa je bila streha krita z opeko, ni bilo videti toliko ognjenih zubljev, marveč le dim, ki pa so je mešal z meglo in tako v okolici dolgo niso vedeli za ogenj. Trvi so seveda prihiteli nn kraj požara številni primskovski gasilci, ki so na več krajih naslavili svoje cevi na vodovodne hidrante in pričeli junaško gasili. Bila je namreč velika nevarnost za bližnja, sosednja, večji del s slamo krila posloj>jo, ki bi lahko vsa pričela goreti. Ko so prihiteli gasilci s Primskovegu, se je že vnemal do 15 m oddaljeni pod soseda Novaka; lesen, kril s slamo in polno krme. — Ko so gasilci videli lo nevarnost, so jo nn vsak način skušali preprečiti. Nekateri so gasili pri Košniku, drugi so pa lezli po Novakovi strehi, padali ter s cevjo in škafi lili vodo v ogenj, ler tako že gorečo slamnato slrclio iztrgali iz ognjenih objemov. Brez ozira za svoje življenje so primskovski gasilci z izredno požrtvovalnostjo in dobro voljo pokazali, da so vredni člani svojega društva. — Novakova hiša, ki j'- bila od goreče strehe oddaljena lc par metrov, se ni vžgala, ker je bil vsak poizkus ognja takoj udušen. Primskovskim gasilcem so prav pridno pomagali tudi gasilci iz Britofa. Kranjčani pa lopol niso mogli jiomagati. Na poli na Primskovo se jim je polomil avtomobil, katerega so morali popravljali. Ko pa so dospeli k ognju, so žo domači gasilci preprečili vsako nevarnost Košniku je pogorel hlev, ki jc bil nedavno popravljen, vsa krma in drva, živino so pa sicer komaj a vendar pravočasno rešili. Košnikov hlev je zavarovan za 13.000 Din, škoda bo pa znašala do 50.000 Din. Novak ima pri podu uničeno streho in precej pokvarjene krme. Skoda sc peni na 5.000 do 10.000 Din. — Prizorišče ognja, ki jo napravilo velik strah sosedom In valčanoin. so vos dan hodili gledal ljudje iz okolice. Košnikovo poslopjo sc nahaja ravno nasproti gasil. doma. Primskovski gasilci so v tem slučajo pokazali s svojo neustrašenostjo in hitrim nastopom, da rešijo, kar je le mogoče rešiti, in da .se nanje lahko zanesemo. — Zato zaslužijo od strani ljudstvu vsestransko podporo. Majhen jubilej velike delavnosti Danes, 4. novembra, praznuje župan Irga Mot-nik 40 letnico življenja. Obenem je letos 10 Tel, kar so mu občani našega najstarejšega Irga Motnik zaupali žujiansko mesto, ki se ga je izkazal vrednega. Po svetovni vojni, ki jo je srečno prestal v vojaški bluzi, jo s svojo mlado silo stopil na delo Maribor, 3. novembra. Epilog k dogodovščinam in ruzbojništvom zločinske Mohorkove družbe se jc vršil danes pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Pred sodniki je .stal Friderik Klančnik, 37 letni usnjar iz Pobrežja pri Mariboru, obtožen sodelovanja pri rojiarskem umoru posestnika Rudolfa Kanclerju na Sobru pri Kamilici. Že od aprila meseca se nahaja v preiskovalnem zaporu, nešteto zasliševanj ima za sabo, pa vedno je na sodnikova vprašanja odgovarjal, da je nedolžen. Celotna obtožnica je sestavljena na podlagi izpovedb rajnega Rudolfa Mohorka. na podlagi katerih je bil obsojen radi predmetnega umora kot soudeleženec Rudolf Kovač, ki odslužujc svojo kazen v mariborski kaznilnici. Nn današnji razpravi bi bil zaslišan za pričo tudi Rudolf Mohorko, ko bi se ne bil že sodil sam. Obtožnica, ki je bila na današnji razpravi prečitana. je del obtožnice, pripravljene za Mohorka ter opisuje dogodek, radi katerega se je Klančnik zagovarjal, sledeče: Kp se je Mohorko preselil iz Šobra v Maribor, je našel zatočišče pri Klančniku iu njegovi ženi na Pobrežju, kjer je stanoval že dolgo let nje-dov dobri znanec Rudolf Kovač. Tako je prišlo do znanstva med Klančnikom in Mohorkom, ki je postalo za prvega lako usodno. Klančnik je dolgo let živel življenje poštenega človeka. Bil je izučen usnjar ter kol tak prišel daleč po svetu ter si pridobil mnogo življenskih izkušenj. Med vojno jo ves čas služil vojake, jmi vojni j»a je bil nekaj časa v orožniški šoli. Oprijel pa sc je končno zopet svojega dela ter bil zaposlen v tovarni usnj.i Kohnstein na Pobrežju. Poročen je že dolgo, nima pa otrok. V Kamnici. kjer jc bil nekaj časa zaposlen, se je seznanil z Rudolfom Kovačem, ki ga je prvi zapeljal na pot nepoštenosti. Radi tatvine, katero sin skupno izvršila, je bil olmojen leta 1925 na 5 mesecev težke ječe. Ko se je preselil Mohorko k njemu, je nastalo med vsemi tremi zaupno razmerje, Mohorko jc razkladal svoje zločinske načrte in našel pri obeh hvaležna poslušalca. Klančnik, ki je mnogokaj vid* 1 po svetu ter si nabral dokaj izkušenj tudi v orožniški Soli, jc pomagal tu in tam н pametnim nasvetom iu v tej družbi se je zasnovalo marsikaj, kar bi gotovo v kroniki našega zlofinstva bilo zabeleženo Se s krvavimi črkami, ko bi no bila vsa družba j>adla v roke pravice. Roparski napad na Kanclerja so zasnovali — kakor jc Irdil Mohorko — v Klančnikovem stanovanju po znanem ponesrečenem napadu v Sv. Lovrencu na Pohorju, katerega sta izvršila Mohorko in Kovač. Klančnik ju je takrat imel za strahopetca in nerodneža. Oba sla zasnovala nato napad na Kanclerja, katerega je organiziral pod Mo-Iiorkovim vodstvom Kovač, ko je na mariborskem sejmišču dne 9. oktobra 1929 izvohal, da jc posestnik Kancler iz šobra prodal svojo kravo ler spravil izkupiček v svojo listnico. Mohorko in Kovač sta se nato napotila v zasedo, katero sta pripravila Kanclerju v kamniškem jarku. Oborožena sta biln s sekiro, katero sta si izposodila pri Klančniku. Čakala sta na svojo žrtev do mraka ter že mislila, da jima jc ušla, ko jo privozil po poli na svojem kolesu Klančnik ter povedal, da prihaja Kancler za njim. Takoj so si razdelili vloge. Ker ko v bližini pot cepi nn dva delu. ki se na vrhu hriba zopet strneta, je čakal Klančnik nn takozvani novi poti, dočim sta Mohorko in Kovač zasedla staro pot. Ni še preteklo par minut, ko sta nenadoma i ž. zaslišala v smeri, kjer je stal v zasedi Klančnik. stokanje in zamolklo doneče udarce. Klančnik je mesaril svojo žrtev-Kanclerjn; zadal mu je več smrtnih udarcev s topim delom in ostrino po glavi. Kmalu se je začul žvižg, znamenje, da je vse v redu in oba tolovaja sta se približala mestu zločina. Kancler je ležal na tleh ves v krvi in že mrtev, v bližini pa je stal morilec ter kazal na-jiolnjeno listnico, v kateri je liilo 2800 Din. Po hitri delitvi plenu so se razgubili od mesta umorn. Klančnik je odbrzel na kolesu, njegova druga sUi pu utonila v temnem gozdu ter se po noči splazila nazaj v Maribor. Tako Mohorkova izpoved. Sodelovanje Klaučtiika pri navedenem zločinu je ostalo dolgo nepojasnjeno, šele po aretaciji Mohorka je prišlo na dan. da je tudi Klančnik zapieten v umor. Vendar je dosledno tajil soudeležbo iu vztrajal pri tem zagovoru do danes. Obtežilno je edino to, da je Klančnik tudi doslej pri vseh prestopkih, radi katerih se je poleg umo ra danes zagovarjal, ostal dosleden svoji metodi, ničrjiiii ni hotel priznali ter je vedno klonil le pod silo dokazov. Na drugi strani jia obtožnica sama priznava, da na Mohorkove izjave ni kaj mnogo dali. Dramatičen dokaz temu je slučaj llriberski, katerega je Mohorko obdolžil sodelovanja pri strašnem pokolju Dobajeve družine, |ui se je naposled izkazalo, da si je vse skupaj izmislil. Nedvomno |ia je, da je Klančnik vedel za zločinsko Mohorkovo delovanje in za njegove rojiarske načrte. Stanovali so vsi skupaj v eni sobi s štedilnikom. bili neprestano v družbi, tako, da je pn mnenju obtožnice na |>odlagi tega dejstva Klanč-nikova sokrivda precej očividna kljub temu. da ni stvarnih dokazov razen Mohorkovih izpovedb. Obsojen na 20 let Za razpravo je vladalo izredno zanimanje ter je bila razpravna dvorana v I. nadstropju nabito Eolna Senatu je predsedoval višji sodni svetnik dr. cšnik, prisedniki pa so bili višji sodni svetnik Zemljič, dr. Čemer, Koliek in dr. Adamič. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Sever, zagovarjal ra je obtoženca dr. Ravnikar. Klančnik je pri zaslišanju nriznal lc nekatere manjše delikte, dočim jc roparski umor trdovratno tajil. Glavni priči sta bila Klančnikova žena, ki je včasih prišla v nasprotje s svojim možem, a ga vendar ni obremenjevala, ter Rudolf Kovač, ki jc bil svojčas obsojen radi istega roparskega napada. Na razpravo so privedli Kovača, močno zastraženega in zvezanega iz jetnišnice. ludi on ni izpovedal za Klančnika nič obremenilnega. Razprava je trajala ves dan. Ob 5 popoldne se je umaknil sodni zbor k posvetovanju ter v najieti lišini razglasil ob polO razsodbo. Klančnik se na podlagi indicij iz Mohorkovih izpovedb obsoja 11.1 20 let in doživljenjsko izgubo častnih državljanskih pravic ter na globo 3000 Din, ki jih ntora plačati vdovi |K>kojncga Kanclerja. — Stroga obsodba je |Trescnetila vse, Klančnilca pa lako potrla, da jc izgledalo za hip, da se bo onesvestil. Z brezupnim izrazom na obrazu se jc lovil in omahoval, dokler ni našel opore v naslonjalu zatožne klopi, na katero se jc slednjič zrušil težko dihajoč. Na vprašanje, če sprejme kazen, je odgovoril: Ce niste nikdar krivično sodili, danes ste mene, ker sem nedolžen. — Kazni ne sprejme, ker bo jx> svojem zagovorniku vložil ničnostno pritožbo. Kmet\e v boju z medvedom v življenju motniškega Irga. Vzorni liadučitelj Konjar mu je dal dovolj znanja za življenjsko pot. Še ne tridesetletnega so ga izvolili za župana leta 1921 in župonuje še zdaj. Poravnal je občinski dolg za vodovod, kupil občini hiSo, jo preuredil ter v njej namestil občinsko pisarno, poštni urad in orožniško postajo. Ko bo e to hišo še novo šolsko poslopje, ki je v načrtu, v okras trgu, bosta pričali o plodonosnem delu župana Novaka, ki je menda od vseh županov, kar jih je imel Motnik, eden najmlajših in najdelavnejših. Krajevni šolski svet, ki mu predseduje Karel Novak, pripravlja namreč gradnjo šolskega poslopja, ki ga Motnik nima, in je la akcija že uspela in dobi Motnik v do-glednem času prepolrebno šolsko poslopje. Katoliškemu prosvetnemu društvu v Motniku jc bil predsednik od 1920 do 1930 ter so tedaj postavili tudi Prcevelni dom, sedež kulturnega delovanja tržanov. Tudi tu pomaga še vedno ■/. delom, kar in kadar je Ireba. Tudi v Hranilnici in posojilnici v Motniku, katere načelstva član in njen knjigovodja je, sc jiozna njegova pridna roka. Za veo delo 11a vseli straneh je bil tudi odlikovan z redom Sv. Save. Tudi našemu listu je stalen naročnik, agilalor in dopisnik, zato so ga ob 40 letnici njegovega delavnega življenja in 10 letnici županovanja opominjamo in mu čestitamo! Bog ga živi! iz Prilepa poročajo sledečo zgodbo, ki se jc dogodila 27. okt. v bližnjih vaseh. Ponoči sta se priklatila iz Kruševske jilanine v gozdove blizu vasi Belo poljo dva medveda. Psi v vasi so vso noč strahovito lajali, lako da so vaščani vedeli, da je blizu zver. Ko se je začelo daniti, jc kmet Tale Spirkovič iz vasi Belo polje vzel puško in šel proli gozdu, kjer so psi najbolj divje lajali. Na svoje veliko presenečenje, pa jc skoro zagledal prav blizu vasi dva medveda. Iz precejšnje daljave je začel streljati. Pa ni nič zadel. Pač pa sta se oba medveda prestrašila strelov ter se jo eden vrnil in zbežal proti planini, drugi, večji medved pa jc odšel proti vasi Dolnjan. Blizu Dolnjana jo pasel govedo Mirče Ka-levič, ki ni opazil, da so mu bliža ogromna zver. Šele, ko se mu je medved Čisto približal, ga je Mirčc ugledal in se kajpada zelo prestrašil, ker ni imel pri sebi nobenega orožja, razveu gorjače, s katero jc gonil govedo. V tem jc medved žc planil proti njemu, a Mirče se ga je branil z udarci svoje gorjače. Toda gorjača jo [irešibko orožje za tako zver, ki se jo vrgla na Mirčcta. Raztrgala mu je trebuh na desni strani in tako ranjenega vrgla več metrov od sebe. Nato je medved odšel v vas Dolnjan. Ker je bil tisti dan pravoslavni praznik sv. Paraskeva in lepo vreme, so bili kmetje zgodaj liokonci in se zbirali nn ulici. Videli so medveda, ki je prihajal, pa so mislili, da jo ukročen medved, ki so jc odtrgal z verige kakega medvedarja, katerih jc v tem kraju veliko. Zalo sc niso brigali zanj. Naenkrat pa jc zver planila na dvorišče Todora Koljeviču, kjer pa ni bilo žive duše in so bila hišna vrata zaprla. Pač pa sla bila na dvorišču dva velika ovčarska psa, ki sta planila proli medvedu. Ta se jima jo umaknil, preskočil plot in planil na dvorišče kmeta Nikole Trajkoviča. Ob plotu sta se igrala dva innla otroka. Zver je preskočila otroka in ni storila nič žalega. Pač pa jo v listom hipu naletela ua gospodarja. Spela se je na zaduji nogi iu z močnim udarcem tace v prsa ga jc vrgla kakih 5 ni daleč s tako silo, da so jo Nikola Trajkovii: zgrudil na tla. Nalo je zver skočila mimo ležečega kmeta iu prišla na dvorišče Veljnnn Kočeviča, ter nn lo zopet Čez plot nn |>olje. Tu se jc pasel konj Mirča Trajkovifit blizu neke luže. Zver je napadla konja pri zadnjih nogah, ga vrgla na tla in mu iztrgala meso nn križu. Nato jc skočila v vodo in se v njej utopila do glave. Vse to se je zgodilo tako hitro, dn se vaščani niso mogli zavedeti. Šele sedaj so prihiteli kmetje, oboroženi s sekirami, vilami in gorjnčami. Tekali so okrog luže, da hi zver ujeli živo, ali pa bi jo ubili. Občinski pisar Stakovič je velel žo prinesti vrvi iu verige, s katerimi bi zvezali zver. šele čez nekaj časa so pritekli trije, ki so imeli puške: poljski čuvaj Veljnn Kočevič ter kmeta Boge Božinovič in Trajko Jankuljovič. Holeli so medveda ustreliti v vodi. Ker pa jc bilo okrog lužo polno ljudi, niso smeli streljati. Medved pa je med lem, videč, da je obkoljen, planil iz vode in strahovito za-renčal. Oblegovnlci so preplašeni medvedu izkazali pete ter se vrnili v bile. Medved pa je korakal mirno naprej proti vasi Zabrčane. Poljski čuvaj Veljnn Kočevič je sicer streljal za medvedom, pa ga jc zgrešil. Uspeh jc bil le ta, da je zver sedaj hitreje bežala. V tem jo Veljanu vzel iz rok puško njegov brat Nikolaj in v družbi z nekaterimi mladeniči stekel za medvedom. Medtem so bili opozorjeni na nevarnost žc Zaborčani. ki so hiteli medvedu nasproti s svojimi psi. Medved so jim jc ognil v gozdič Zaborački Gaber. Tu je zlezel 11a mnlo višino in legel. Nikola Kočevič pa ga ni izgubil iz oči. nmjiak jc previdno stopil bliže. S prvim strelom jc zver zadel v trebuh, krogla je prišla pri prsih ven. Ranjena zver jc strahovito zarjula, sc dvignila nn zadnji nogi in planila proti Nikoli. Ta jc mirno ustrelil drugič in zadel zver v zadjo nogo. Medved so jo zgrudil in strkljal po strmini proti strelcu. Nikola jo ustrelil tretjič in s tretjim strelom ubil zver. Medved, ki so ga takoj naložili 11a voz in ga odpeljali v vas. je strahovita zverana, težka nad 300 kg. Težko ranjeni M. Kalovič iz Dolnjdnn jc bil prepeljan v bolnišnico. A njegovo rane so bile tako ležke, da jo v bolnišnici umrl. Kmet Nikola Troj-kovič, ki gn je medved udaril po prsih in ki je delj čnsa bil v nezavesti, še leži, n zanj ni smrtne nevarnosti. Ljubljana Zopet umor pod Rožnikom Ljubljana, 3. novembra. Danes dopoldne je bil odkrit v dolinici, kjer je bilo nekdaj kopališče VVorishofen, to je nad cesto, l{i vodi k čadu, zahrbten umor, katerega žrtev je postal 3« letni zasebni uradnik Anton Jug. O tem umoru nam je dal policijski upravnik g. Ve-koslav Kerševau naslednja pojasnila: ;>Anton Jug je bil po poklicu železniški uradnik, nato pa carinski posrednik ter je bil zaposlen pri raznih špediterjih. Pred letom dni je postal brezposeln tor je živel nekaj Časa v Zagrebu, nato pa jc prišel v Ljubljano. Iz listin in spisov, ki -nio jih našli pri ujem, je razvidno, a suio ga našli v dolinici nu Rožniku mrtvega. Jugovo truplo so najprej opazili neki drvarji, ki tam sekajo gozd. ,lug je bil ustreljen komaj jiei korakov slrnu od kraja, kjer se je preti kratkim ustrelil mladi tehnik Keller. Juga je neznani morilec uetrelil z velikim in močnim revolverjem, s lakozvanim ?Trommek revolverjem. Krogla je vstopila v glavo v zatilju ter je uekje v truplu obtičala. Patrouf »o bile stare, tako da strel ui predrl glave in je krogla napravila v truplu najbrže Iako zvano deviacijo, to se pravi, da je krogla v nla\ i zadela najbrže v kest ter napravila vijugasto pot v glavi. Jug najbrže niti videl ui napadalca n je bil gotovo ustreljen tako. da se niti sam ni zavedel, se je zgodilo z njim. Bil je povsem Znižanje cen prašičjega mesa Ljubljana, 3. nov. /. novembrom »o nekoliko znižale cene »vinjiui. Prejšnji ino*ec so bile cene posameznih delov svinjine s višini od 12 do 20 Din za kilogram. Sedanje znižanji' i>a je |>oti5ujlo cene razuim delom -\iiijine na 12 do 18 l>in. Kljub temu, da pozdravljamo lo znižanje, emairamo še vedno, da 'udi te ceni še ne odgovarjajo nakupnim cenam prašičev in upamo, da se bodo cene svinjini *v kratkem e pouovno znižale. Kaj bo danes? Drama: Dve nevesti'. Prcmijera. Izven. Ореги' Zaprta. Jakopičev paviljon: Razstava Franceta Gor- »eta. Nočno iluilio iinajn lekarne: mr. Leuslek, Resljeva c. 1; nu. Bobinec ded., Hiniska c. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. * (T Ljudska hranilnica in posojilnic,■« r Up. Nihki vabi svoje člane, da .-e udeleže pogreba g. Antona Kerča. Izkazimo poslednjo čast vnetemu in delavnemu odborniku. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne iz Cernetove ul. 24. Za vzorno njegovo delo naj mu bo Bog sam večno plačilo. Slavu njegovemu spiuinu! — i!ši-eiip>ko prosvetno društvo« prosi svoje Mane, da se vkar najobiluejšem številu udeleže pogreba pokojnega člana Antona Krča, ki ee vrši iaues ob pol 3 popoldne i/. Ceruetove ulico 3. (• Krščansko lensko društvo vabi svoje članice, rišla tukoj policijska komisija, tako zdravnik dr. Avrumovič, nadzornik Močnik ter drugi policisti. Kasneje, ko sem utegnil, sem prišel na kraj dogodka tudi jaz. Uvedli smo natančno preiskavo in zaslišujemo ves dan razne osebe, ki so Juga poznale. Rop je povsem izključen. Niti na njegovem stanovanju niti pri njem ni bilo nič ukradenega. Pri njem smo našli v redu uro, listnico, aktovko. Morilec je takoj po dejanju zapustil svojo žrlev in ni Juga niti preiskal, ker je imel suknjič zapet. Prav tako morilec ni iskal nič po aktovki. Tudi rokavice je imel Jug na sebi. Do sedaj še nismo izvršili nobene aretacije in ie vodimo nalančne poizvedbe. Ko smo pregledali ves kraj in fotografirali truplo v njegovi prvotni legi, smo dali truplo prepeljali v mrtvašnico, kjer se bo najbrže vršila jutri obdukcija, da dožene, kje je krogla. Na kraj dogodka sta prišla pozneje tudi preiskovalni sodnik in državni pravdnik. Policija poživlja vsakogar, ki bi mu bilo kaj znano o Jugu in o njegovem življenju, naj se javi ali pri meni ali pri kriminalnem oddelku, ali naj pa \?aj v dopisnici oziroma po telefonu sporoči -voj naslov policiji, da ga potem zaslišimo. Zlasti naj se zglase oni, ki bi mogli povedati, kje sc je Jug naliajai od včeraj do danes. Preiskava se ho temeljilo nadaljevala in upamo. da bomo izsledili storilca ter razjasnili ves slučaj.« kati, kdor ima smisel za lepoto in umetnost. Obisk občinstva je bil dosedaj šc |>ovoljen. 0 O novodobni prehrani bo povedala mnogo zanimivega in koristnega gdč. Jerica Zemljanova, voditeljica gospodinjskega tečaja Mladike, na predavanju, ki ga bo priredila drevi ob 19 ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v dvorani uiinerološkega instituta mi univerzi. 0 Palača Pokojninskega zaroda ob Dunajski cesti, tiajevi in Beethovnovi ulici b« kmalu pml streho. Srednji del, ki ga nazivajo tudi objekt II., je že popolnoma dovršen in s prvini novembrom so se že vselile stranke v krasna, moderno in udobno urejena stanovanja v vseh petih nadstropjih. V letošnjem poletju in jeseni pa je tudi izredno hitro napredovala ostala stavba, tako neliotičnik ali objekt 1. kakor tudi vogalni objekt 111. ob Ga-jevi in Beethovnovi ulici. — Nebotičnik je v surovem stanju dosegel svojo končno višino. Sedaj mu bo treba betonirati le še strop zadnje etaže — razglednega stolpa. Ce ne bo nagajalo vreme, bodo betonska dela na nebotičniku v kratkem gotova. — Objekt III. je dograjen ie do petega nadstropja, kjer ie stoje železobetonski nosilci petega nadstropja. Sedaj polagajo leseni opaž za stropno konstrukcijo, ki bo nosila strop v petem nadstropju. V kratkem bo položena ludi železna stropna ,-rmatura, nakar bodo začeli z betoniranjem stropa in slrešne konstrukcije, s čemer bo tudi ta objekt v surovem stanju gotov. 0 Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva ima v petek 6. novembra ob 6 zvečer svoje redno predavanje. Predaval bo dr. Oskar Чгуп, upravnik Meteorološkega zavoda, o oblačnosti in megli v Sloveniji s posebnim ozirom na ljubljansko meglo. Predavanje se vrši v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Vsi člani in prijatelji društva, pa ludi vsi, ki se zanimajo za vremenske Tazmere, najvljudneje vabljeni. — Vstop prost. 0 Združenje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v četrtek Г>. novembra ob 20 v institutu zn tehnično mehaniko (tehniška fakulteta univerze). Aškerčeva ul. 11. Predaval bo dr. ing. Alojzij Kral, redni univerzitetni profesor v Ljubljani o grauulariji betonskega materijala. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo._ Damshe plašče za zimo v veliki in krasni izbiri že od Din 220 naprej otroške od 2 let dalje v vseh velikostih od 90 nudi F. I. Goričar Ljubljana ev. Petra cesta štev. 29. Ker jc blago izdelano v lastnem modnem alelijeju se jamči za dober kroj kot tudi fino izdelavo. — Predno kupite drugod oglejte si pri nas brezobvezno Kulturni obzornik Pred zaključkom prvega kola knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne 15o danes sla zaključeni za prvo kolo »Zbirka domačih pisateljev« in -Zbirka mladinskih spisov«. Oclale tri zbirke bodo v kratkem zaključene. Ob tej priliki se nam vidi potrebno spregovoriti nekaj besed o tej ogromni kulturni akciji, ki «e je že v prvem letu svojega obstoja nad vse častno obnesla in obogatila naš knjižni zaklad z dragocenimi novimi deli. Prvi dve knjigi iz leposlovne knjižnice (Fe-lix Timmermans: župnik iz cvetočega vinograda •, Francois Maurice: Gobavca je poljubila), dasi na-tenjeni za naše razmere v precejšnji nakladi, sta bili v zelo kratkem času razprodani. Naslednje knjige je bilo treba natisniti v močno povišani nakladi in podoba je, da se bo v drugem kolu tudi to število znatno povišalo. — Uspeh Leposlovne knjižnice korenini v posrečeni izberi del _ ne glede na vzorno opremo — kar je občinstvo že ob prvih dveh knjigah občutilo, zakaj izzvali sta kljub svoji razmeroma težki umetniški vsebini (ali morda prav radi nje) v tisočih in tisočih čitateljih po vsej naši domovini naravnost narvdušeno priznanje. Nadaljnja zvezka, tudi po obsegu veličastna, sta podnetila prvo navdušenje med naročniki in prav nič ne pretiravamo, ako menimo, da sta bili knjigi »Klic divjih gosi« (Marta Osteneo) ter »Izseljenci« (Johan Bojer) v tem letu na Slovenekem najbolj čitarn poleg onih, ki v masah izhajajo. Saj ni tudi nič čudnega — krepko eta segli po evojih osnovnih problemih v živo živ. 0 Akcija za siromašno akademike. Med akademiki se je prejšnje lelo osnovala Vmcendjeva konferenca, ki ima namen, da po svojih močeh in s podporami skuša olajšati bedo slovenskih in jugoslovanskih akademikov. Obrnila se je na razne naslove in nekaj se jih je tudi hvalevredno odzvulo. Bodi na tem mestu izrečena posebna zahvala odvetniku g. dr. Adlešiču, ki je že dvakrat poklonil Vincencijevi konferenci za akademike več kosov obleke, kar je akademikom v tej splošni krizi izredno dobrodošlo. Naj bi se našlo šo več gospodov, ki bi hoteli posnemati zgled odvetniku dr. Adlešiču! 0 Spomenik sv. Trojice jired uršulinsko cerkvijo ima na vseli štirih straneh podstavka vdol-ben latinski napis, ki je bil do zadnjega časa izpran in zabrisan. Sedaj so pa črke nanovo pozlačene, tako da je ves spomenik še lepši, četudi tega večina mimoidočih ne opazi... S tem je dobil spomenik sv. Trojice lep poudarek in Kongresni trg novo pridobitev. 0 Kurite, v šoluli je mraz! Zadnje dni je nastopil pravi in čuten zimski mraz. Termometer kaže zjutraj na prestem že tri stopinje pod ničlo, v ne-zakurjeni sobi pa komaj plus 11 stopinj. Stara dokazana resnica jc, da se mnogo mladine jjrehladi v tem času baš v mrzlih šolskih sobah in telovadnicah. O Pelomržueži in šupe. Elita ljubljanskih barab in okoliških potepuhov in delomržnežev se je v teh hladnih nočeh »elubliralac v gorkih Supah in zaprtih kozolcih po ljubljanskem polju, na barju in v Mestnem logu. kolikor je še Oprostili meei« rezerviranih. Zvečer jih srečaš, te razne sumljive tipe. kamor stopiš na periferiji, ko gredo loži nt', in iz šepetanja tudi zveš — kam gredo. Da jim dejo smrdi, jim bereS z obraza! Pred policijsko racijo so pa oprezni kot gamsi, zuto si postavijo tudi stražo, pred svojim brlogom. © Kaj jc to? V Rožni dolini je Zitnikova ulica in na koncu te ulice je travnik proli Večni poti, kjer kopljejo sedaj kanal. To je dobro in lepo — nikakor pa ni dobro in lepo to-le: na konec te ulicp, med zadnje lii*e, se prizjblje zeleni voz, ki pobira smeti po Ljubljani, Voz se ustavi, odpro ga in kopljejo iz njega smeli na ulico. In še pride voz in kup raste in kadi se in... Nato pridejo s samo-kolnicami in odvažajo smeti nekam za hiše. Vprašamo. ali moramo res prebivalci te ulice imeti ves popoldan zaprta okna in bili vsi umazani, če hočemo preko ulice? Čuden liačin odvažanja! 0 Povoženi otrok. Včeraj smo poročali o avtomobilski nesreči na Celovški cesti. Povoženi otrok je 'J-lctni Danijel Kuralt, sinček hišnice v Zgornji Šiški 158. Njegovo stanje je tieizprcnienjeno nevarno. Foioamalerji! Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi ioloodd. Jugoslovanske knjigarne 0 Razne nesreče. Ljubljanska bolnišnica jc sprejela več ponesrečencev. 6-letna Frančiška Anžur, hčerka delavca na Ižanski cesti 41, se je včeraj igrala z nekaterimi drugimi otroci. Aled igro jo je neka njena sovrstnica udarila z nioliko po glavi ter jo poškodovala. Rana k sreči ui nevarna. — 17-letna Frančiška Seibitz. prodajalka iz Tovarniške ulice 18 v Mostah, se je včeraj mudila po opravkih na Vrhniki. Sla je po nekih ozkih stopnicah, na katerih se ji je spodrsnilo, tako da jc padla in si izpahnila desno roko. — Pri delu sc je predvčerajšnjim ponesrečil 20-letni ptiškar Anton Vončina iz Rekarče vasi 49. Košček železa mu je namreč odlelcl v desno oko in mu ga nevarno poškodoval. —V Požarjah pri St. Lambertu na Dolenjskem je 34-letni posestnik Josip Kovačič nekaj kopal, pri tem pa padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. — 22-letni akademik Slane Kamenšek v I.angusovi ulici 5, sc je predvčerajšnjim vozil z motornim kolesom, pri tem pa je v Bohoričevi ulici padel tako nesrečno, da se je resno poškodoval na glavi. 0 Tatvine sveč na pokopališčih. V nedeljo, Vseh svetnikov dan, je dopoldne in popoldne pihljal veter, zalo so sveče na mnogih grobovih, ki so jih ljudje prižgali, kmalu ugasnile, pa so jih tam pustili za drugi dan. V ponedeljek pa ni bilo že na mnogih grobovih nobenih sveč več, ker so jih v nedeljo zvečer brezvestni ljudje z grobov pobrali in odnesli. Tudi — znamenje časa! O Parila kopelj okrožnegu urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je odprla za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih vsakokrat od 14 do 18. G) Ciganka v mestu. Na periferiji mesta se sedai klati neka ciganka, ki išče lahkovernih žensk, da jim prerokuje iz roke. Tudi v mestu se dobe take ženske, ki nasedajo v svoji radovednosti ciganki. Ciganka seveda nič ne ve, le klepetati zna prav spretno, vendar ji nekatere ženske vse verjamejo. Čudno, — pa pravijo, da je mesto bolj pro-svetljeno, kakor dežela. Pa ni, ta slučaj kaže, da cvete praznoverje tu in tam! Celje ljenje našega ljudstva. — Konec tega meseca bosta hkratu izšli obe poslednji knjigi prvega kola (P. Lippert: Od duše do duše, s širokega modernega vidika tolmačena pereča vprašanja iz religije; Andre Gide: Tesna vrata, kratek roman, biser novejšega francoskega leposlovja). Ljudska knjižnica jc izdala sloviti roman iz francoske revolucije »Leto strahote 1793« (Victor Hugo), krasno povest iz Kanade francoskega pisatelja M. Constantin-Weyerja: »Usodna preteklost«, nato dva debela zvezka Levvis Wallacejeve-ga romana »Ben-Hur«, e čimer smo dobili prvo popolno izdajo tega znamenitega in napetega zgodovinskega romana iz Kristusovih časov. V lepi, popravljeni izdaji je izšel roman ljubljenca čitate-ljev pustolovnih romanov Henrika Sienkievvicza: »Skozi pustinje in puščavo«. Še ta mesec izide poslednja knjiga Ljudske knjižnice, povest velikega ruskega pisatelja Alekseja Remizova »Na sinjem polj-u«. Pisatelj je slovenskemu prevodu napisal poseben predgovor. Tako predstavlja prvo kolo Ljudske knjižnice prekrasen dar našemu ljudstvu, zakaj za 144 Din prejme teh šest v polno platno vezanih knjig, ki obsegajo skupno skoraj 1600 strani, torej mnogo več nego je bilo obljubljenih! In še 144 Din more plačevati v obrokih po 12 Din ila mesec. To je edinstven primer cenene knjige pri malem narodu. Brez dvoma še bogatejši dar so prejeli letos naročniki Zbirke domačih pisatelje«. Poleg dveh knjig Ivana Preglja (romana »Magister Anton« ter »Idil in grotesk« — zlasti o poslednji knjigi moremo mirno trditi, da je ena najlepših slovenskih sploh) so prejeli čitatelji naših domačih pisateljev tretji zvezek nove izdaje Zbranega dela Frana Levstika v uredbi dr. Antona Slodnjaka. Ta obsežna in tako preprostemu čitalelju kakor znanstveniku služeča knjiga je izšla ob Levstikovi stoletnici in je najaktualnejša med vsemi knjigami letošnjega knjižnega trga. — Z zbirko novel Narteia Velikonie »Otroci« ee je nrvo kolo te Violinski virtuoz Kupel v Celju. Na nocojšnjem koncertu virtuoza Rupla, spremlja mladega umetnika mesto obolelega pianista g. M. Lipoviku, profesor ljubljanskega konservatorija g. Janko Ravnik. — Koncert se začne točno ob pol 0 zvečer v mali# dvorani hotela Union. — Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Go-rijSar & Lenkovšek, zvečer pa eno uro pred začetkom koncerta v hotelu Union. & Celjski pestri večer v Ljudskem domu. Kat. prosv, društvo v Celju priredi v ponedeljek, 9. t. m. v Ljudskem domu prosvetni večer z naslovom Celjski pestri večeir, z zelo obsežnim programom, kakor pelje, predavanju, orkestr. ločke, dramatične prizore in tamburaški orkester. Spored je zelo skrbno izbran in pripravljen ter je občinstvo vabljeno, da se prireditve udeleži v čim največjem številu. Ves spored je tako sestavljen, da traja ločno od 8—10 zvečer Ves progvam bo prenašala ljubljanska radiojmstaja. Smrtna kosa. V ponedeljek, 2. t. m. ie umrl v javni bolnišnici 10-letni Leban Andrej, sin delavca od Sv. Lenarta nad Laškem. — Včeraj, 3. I. m. je umrl v Lokrovcu, občina Celje-okolica. 6-mesečni Fajs Slavko, sin tovarniškega delavca. Preostalim naše iskreno sožalje. & Pri borzi dela je na razpolago delo za 7 čevljarjev, 3 krojače, 2 pleskarja, 1 majarja, 1 hlapca, 1 mizarja, 1 kolarja, 1 sodarja, 1 mesarja in 12 vajencev in sicer: 3 mizarske, 2 kovaška, 2 krojaška, 2 pekovska, 1 čevljarskega, 1 mesarskega in 1 fotografskega. Nadalje za 10 kmečkih dekel, 2 kuharici, 1 šiviljo z osebno pravico, 1 li-karico, 1 gostilniško služkinjo, 1 varuhinja in 1 šiviljska vajen ka. Nesramna talita. I. G. iz Bednjan na Hrvatskem je v ponedeljek, 2. I. ni. zvečer z nekim gluhonemim iz Banjaluke večerjala v nekem hotelu. Nato sla šla na sprehod. Ta priliko pa je po-arbila G. tej- je svojemu spremljevalcu iz Ze|ia izmaknila listnico z denarjem. G. so zjutraj aretirali v holelu, kjer je prenočili. Izročena je v zapore celjskega sodišča. Ptuj Krvav spopad. V Juriincih pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah so v nedeljo funlje popivali. Prepirali so se in izzivali drug drugega v neki tamkajšnji gostilni toliko čuea, da je prišlo do luavega pretepa. Uporabljali so vse, kar jim je prišlo jiod roko: kole, nože iu šo streljuli so. Eden jo bil zadet v levo nogo. Vsemu temu dejanju je krivo preobilno zavžitje alkoholu. Umrl je v Dornavi pri Ptuju 80 letni užitkar Anton Retek. Kranj Večerni konrert v kavarni na »Stari posti«. Vieiaj zvečer se jo vršil v kavarni hotela Stara posta prvi koncert »Univerzal -orkestra, ki bo oslal v Kranju vso /.imo in bo prirejal v kavarni koncerte vsak večer, ob nedeljah in praznikih pa ludi jiopoldne. Tujci v ine»eru oktobru. V Kranj jo dopoto-volo: Ш Jugoslovanov, 7 Avstrijcev, 5 čehoslo-vnkov, ti Italijanov, 1 Madjar, 10 Nemcev, 1 Itus. Poslovno so se v Kranju mudili 104 tujci, iz ostalih vzrokov 44. Skupno je v oktobru obiskalo Krauj 118 tujcev, ki so prenočevali tu 137 večerov. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 4. novembra: DVF NEVESTI. Pramijcra. Izven. Četrtek, 5. novembra: BREZ TRETJEGA. Red E. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 4. novembra: Zaprto. Četrtek, 5. novembra: VIKTORIJA IN NJEN HU- ZAR. Red C. Petek, 6. novembrn: Zaprto fgeneralka). Sobota, 7. novembra: KOSTANA. Premijera. Izven, Slovenski pesnik in dramatik gosp. Cvetko Golar, je prišel v Ljubljano, da prisostvuje pre-mijeri svojega najboljšega dela. veseloigri iz, kmetiškega življenja: Dve nevesti , ki bo v sredo, dne 4. t. m. v naši drami, Novitetu je veselega značaja; posamezne osebe, ki nastopajo, so pravi gorenjski tipi, izvrstno opisani, kakršno je pač našo življenje na Gorenjskem. Posebno opozarjamo ua zanimivo in zabavno pisane svatovske običaje. Za premijero je izšel ludi »Gledališki list« z zanimivo vsebino. Veseloigro je nastudiral režiser g. Fran Lipah. V glavnih vlogah nastopajo gospe Polonca Juvanova, lloltarjeva, Juvanova Vida, Rakarjeva ter gg. Cesar, Kralj, Levar, Gre-gorin, Bratina, Plut in Jerman. Premijera je izven abonmana. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. 4. nov. ob 'JO: »KONEC POTI.« Ab. A. Četrtek, 5. nov. ob 20: :. VOLPONE . Ab. B. zbirke zaključilo. V Velikonji se nam je odkril oblikovalec otroške duše, kakršnih mimo Cankarja sploh še nismo imeli. — Cena vsem štirim v polno platno vezanim knjigam je bila 120 Din, plačljivih tudi v mesečnih obrokih po 10 Din. Ako upoštevamo, da obsegajo vse štiri knjige čez 1200 strani (10 strani za 1 dinar!) na najfinejšem papirju, lepo vezane in, kar je najvažnejše, tehtno in dragoceno vsebino, moramo priznati, da je Jugoslovanska knjigarna resnično darovala svoje knjige. V ostalem pa velja kar tiče cenenosti izdaj Jugoslovanske knjigarne podoben račun za vseh pet zbirk. Izredno posrečena je bila tudi izbira del v Zbirki mladinskih spisov. Koliko navdušenih mladih čitatcljev (in starih!) jc imel Svensonov »Nonni«, nam priča dejstvo, da se je moralo vodstvo knjižnih zbirk odločiti za nadaljevanje teh prečudovitih zgodb v drugem kolu, — Rudyard Kipling je zastopan z zbirko povesti »Zakaj — zato«. Te povesti se bodo čitateljeni vtisnile neizbrisno v spomin. Odlikuje jih pisateljeva spretnost zamotavanja poučne snovi s prešerno in pristno otroško zabavnostjo. — Poleg knjige »Slo. venčevega« kotičkovega strička Mirka Kunčiča: »Za židano voljo«, je kot četrta in zadnja knjiga prvega kola izšla Gabiiela Scotla »Mala trojka«. Га knjiga poslane brez dvoma klasična za našo mladino. Svežina, mladostna razposajenost, zlat humor in globoka otroška resničnost ji zagotavljajo častno mesto med mladinskimi knjigami pri nas. Sijajno se jc uveljavila tudi razkošna zbirka poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov, spominov, potopisov itd. »Kosmos«. V tej zbirki je izšlo najprej velepomembno delo našega filozofa prof. Fr. Vebra »Sv, Avguštin«. S to knjigo smo Slovenci na najlepši in najdoslojnejši način proslavili velikega misleca in svetnika. — Posebna senzacija je bila za nas knjiga arh. Jož. Mesarja in arh. Iv, Spinčiča: Stanovanje, ki ie pri nas prva publikacija o modernih načelih o gradbi hiš in opremi stanovanj. Ogromni uspeli, ki ga je žela ta knjiga v najširših krogih, nam izpričuje, da je bila ne le nujno potrebna, marveč da je tudi svojo nalogo krasno izpolnila. — V kratkem izide kot poslednja knjiga prvega kola Bernharda Kellermanna čudovito lepi potopis po Tibetu, Indiji itd. »Pot bogov«. Ena in petdeset slik na razkošnem papirju krasi to delo, ki je spet popolna novost za slovenskega čitatelja: modernega potopisa šc nismo imeli in pri tej priložnosti se bomo seznanili z Indijo, ki je dežela, o kateri prav sedanji čas ves 6vet govori. Čemu smo napravili lo »parado«, čemu so zdaj defilirale pred nami knjige, ki jih obsega prvo kolo knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne? Zato, da se razveselimo tega pojava, ki je mahoma odprl pred nami široke kulturne perspektive. Dejstvo, da so se knjižne zbirke že v prvem letu krasno uveljavile, nam priča, da je kulturna ideja, ki jo zastopa Jugoslovanska knjigarna, med slovenskim ljudstvom plodonosna in v najlepšem pomenu besede rodovitna. Slovenska knjiga, ki je šc pred nekaj leti imela v najboljšem primeru 700 kupcev in nekaj tisoč čitateljev, ima danes, v času najhujše gospodarske stisko, nekaj tisoč kupccv in nekaj deset tisoč čitateljev. To jc uspeh, v katerem se zrcali volja našega ljudstva po izobrazbi in napredku. — Želimo le, da hi v drugem letniku podjetje še bolje uspevalo, da bi naročniki upoštevali ogromne žrtve, ki jih je prevzela Jugoslovanska knjigarna nase in disciplinirano plačevali itak smešno nizke obroke za knjige. Dokumentirali bodo s tem, da jim je kljub težkim časom, v katerih živimo, kultura visoka dobrina, za katero hočejo družno žrtvovati po svojih močeh podpirajoč založbo, ki s svoje strani riskira ogromne vsote za kulturno akcijo, ki bi delala čast vsakemu velikemu narodu. Dnevna Predrzen vlom Novo mesto, 3. novembra. V noči od nedelje na ponedeljek je bil izvržen v vilo na poli od Novega inesta proti Grmu, kjer stanuje cestni mojster g. Jenko, vlom. Bilo je to nekako ob 2 ponoči. Tat se je prikradel skozi vrt, odšel nato na zapadno stran vile, kjer se je (plazil čez ograjo in se tako približal kuhinjskemu oknu. Tu je z železno palico ubil šipo v oknu in na ta način lahko odprl zapah ter tako prišel v kuhinjo. Od tu je šel v predsobo, kjer je začel s tatvino. Pobral je precej obleke ter raznovrstnega perila, usnjen plašč, zlato verižico, nazaj grede pa tudi nekaj kompota in inalinovca iz kuhinje. Pokradeno blago se ceni na okroglo vsoto 5000 Din in je nekako 50—60 kosov vsega. Iskal je tudi denar, ker je pri tem celo plašč malega sinčka obrnil narobe. Baje so našli dve sledi, ki vodita proti bližnji Gotni vasi. 70 letna morilka Zagreb, 2. novembra. V Gornjem Stupniku, ki je kakšni dve uri hodu oddaljen od Zagreba, se je zgodil v nedeljo popoldne krvav zločin. V hiši svoje vnukinje Jane in njenega moža Josipa Trdaka, je živela 70-lctna Jela Pavlovič. Med Jano, ki je šele 20 let stara, ter njenim možem je bilo zadnje čase dosti prepira zaradi Janine sestre Terezije, ki je zapustila svojega možu Trdakovega brata, ter dobila streho pri Jani. Josip Trdak je bil hud na Terezijo zaradi svojega brata in hud na ženo Jano, ker je Tereziji dajala potuho. Večkrat je Tereziji že pokazat vrata, pa brez uspeha. V nedeljo sla so zakonca zopet hudo »porekla. Jana je trdovratno zagovarjala svojo sestro Terezijo, kar je moža lako razjezilo, da je svojo ženo nabil. Vsa v solzah je prišla Jana k svoji stari materi in so pritoževala, kako jo je mož nabil. Starka je mirno poslušala Janine pritožbe, se nato strahovito razjezila, zgrabila oster nož in ga skrila v krilo. Hotela je z nožem maščevati se nad Trdakom, češ ker tako grdo postopa z vnukinjo. Še bolj jo je podžgalo, ko ji je pripovedoval sosed, da je Trdak rekel, da bo svojo ženo spravil s |K>li. Pred hišo je stopila starka pred Trdaka, ta pa je vzel gnojne vile in začel starki groziti in jo preklinjati. Starka se ni zmenila za njegove grožnje, ampak je stopila Jisto blizu moža. hitro jiotegiiila nož ter sunila z vso močjo proti Trdakovemu grlu, katero je prerezala. Josip Trdak se je opotekcl, zgrudil na tla in izdihnil. Starka je po tem groznem činu ostala čisto mirna. Ko ko prišli orožniki, jim je mimo odgovorila: .Sem popila preveč žganja, pa nisem vedela, kaj sem storila.- Starko ko v nedeljo popoldne pripeljali v Zagreb ter jo izročili sodišču. Koledar Sreda, I. novembra: Karel Boromejski (Dra-gotin), škot; Vital, m učenec; Modesta. Novi grobovi •f" Drngolin Vodopiver. Dne 28. oklobra 1031 je umrl v (irgarju pri Gorici Dragotiu Vodopivec. Rajni je bil rojen v (irgarju leta 1882. Radi pohabljene noge ni mogel študirati in se je izučil krojaštva. Imel je le Ijudskošolsko izobrazbo, a se je иат dalje izobraževal in le malokatera je slovenska knjiga, ki bi je on ne bil prebral. Bil je vnet kulturni delavec, duša nekdanjega izobraževalnega društva. Ako ni mogel dobiti primerne igre, jo je pn kar sani napisal. V tisku so izšla sledeča dramatična dela: 1. ?Burka iu šaljivi prizori- . I. natis I. 1914, JI. natis I. 1920. 1. »Na Sknlčick, igra s petjem, samozaložba 1924. 3. V koledarju O. M. je izšla igra »Dva soseda I. 1922. 4. Kadi oreha t, trudejauska I. 1920. Pel ali šest njegovih del je kupilo v rokopisu od njega goriško KTD. — Njegovo sliko je prinesel pred leti »Ilustrirani Sloveli ec«. Nad deset let je pel kot dober tenorist v domači iupni cerkvi. Pevske vaje so se vršile v njegovi hiši, za kar ni nikdar zahteval plačila, pač pa je šo skrbel za razsvetljavo in kurjavo. — Zadnji dve leti je mnogo trpel in se ni mogel ganili iz hiše, umrl je vdan v božjo voljo. + V Ljubljani je včeraj opoldne umrla v (iS. letu starosti gospa Marija Wagncr, vdova žel. pod-uradnika, mati naših uglednih šolnikov gg. Josipa in Rudolfa \Vagnerja. Pokopali jo bodo v četrtek ob 4 pop. Svetila ji večna lu?! Žalujočim naše Iskreno sožalje l Cerkveni vestnih Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima sv. mašo-zadušnico za rajnke članice v četrtek 5. t. m. ob 7 zjutraj v kapeli. Ostale vesti — Dravska finančna direkcija v Ljubljani objavlja, da poštne položnice, ki jih razpošiljajo in jostavljajo ravnokar davčne uprave, davkoplačevalcem za IV. četrtletje 1931, niso nobeni opomini za plačilo davkov, toroj koraki eksekucije, temveč so samo opozoritvenega značaja (opozo-ritvene poštno položnice), obračun o letnem predpisu. plačilu in eventualnem zaostanku davkoplačevalca, da se na ta način seznani s svojim davčnim kontom ter si prihrani nepotrebna pola k davčni upravi. Te položnice so lorej izdane le r prid davčnim zavezancem, ne da bi mu vsled tega nastali kaki stroški. Baš radi tega morajo dvačno uprave, predno oddajo položnice na pošlo, poslati vsem županstvom svojega področja razglas, v katerem objavijo, naj davkoplačevalci dvignejo le položnico sami na pošti, ako jih pošta ne bi dostavila, šele nove položnice, ki bi se izdale po 15. novembru, bi imele značaj opomina ter bi se davčnim zavezancem zaračunali opominjevalni stroški, na kar se davkoplačevalci izrečno opozarjajo. — Kje je bil Valvasor pokopan? Na vprašanje v včerajšnjem »Slovencu« sporočamo, da ni nobenega dvoma, da je bil Valvasor pokopan v kapeli lastno graščine v Mediji pri Izlakah blizu Zagorja ob Savi. Zgodovinar dr. Gregor Dolničar namreč piše: L. 1093. je umrl v Krškem, kamor so ga že bolnega pripeljali. Pokopan je v Mediji.« (Izvestja Muzejskega društva, 1900, 171.) — Kuj jc s tem? Slovenske malere so težko prizadele; prej so dobivale od bolniške blagajne za časa noseča pet i mesec pred in mesec po porodu podporo. Sedaj ničesar. Težko in hudo prizadete so slovenske matere. Kaj je na tem? — Običajni sejem v Braslovčah, ki je vsako leto v ponedeljek pred sv. Martinom, ee bo- vršil lelos v ponedeljek 10. t. m. kronika — Ravnateljstvo Rudnika in leleiarne v štorah nam poroča: članek na strani 3 Vašega cenjenega lista »Slovenec« z dne 81. X. L 1. »V znamenju gospodarske krize*-, nas je zelo presenetil. ker nam do danes niti na misel ni prišlo obrat v železarni ustaviti. Delamo v vseh obratih normalno. V valjarni pa bomo morali radi pomanjkanja naročil obrat skrajSatl, vsled tesar pa še do danes nismo nobenega delavca odpustili. Upamo tudi, da do tega ne bo pri&lo. Prihodnji uradni dan komisarja ia agrarne operacije r Mariboru (okrajno načelstvo) bo v soboto, dne 14. novembra t. L — Na Bledu je dne 2. t, m. pogorela vila Korošec, last Katarine Korošec v Rečici, Pristaniška cesta 52. Poelopje je bilo zavarovano pri banki »Slaviji«. — V Službenem listu kralj, banske uprave d i ■avuke banovine šl. 68 od 3. novembra t. 1. jo objavljen »Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o administraciji vojske in mornarice«, dalje »Zakon o izpremembah zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja«, »Uredba o izpremembi območja srezov in občin zbog jz-premenjenih mej«, »Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev vseh gradbenih strok, strojne, elektrotehnične in ladje-delske stroke in arhitektov«, »Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resortu ministrstva za notranje posle-, »Pravilnik o državnem izdelovanju in načinu razpečevanja zdravil biološkega izvora v kraljevini Jugoslaviji«, »Državna kandidatna lista za volitve narodnih poslancev v dravski banovini , »Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancevr, Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev«, Izprememba navodila za izpolnitev prijave za prejemanje rodbinskih draginjskih doklad«, Ukinitev postaje za kontrolo sodov pri Sv. Lenartu'', »Cenovnik smodnika in ostalih emodniških izdelkov, Razpis o carinareki ugodnosti za podjelja, ki se bavijo z izdelovanjem akumulatorjev , »Naredba o fakturiranju blaga v dinarjih«, »Izprememba imen nekaterih selišč v občini Selcah v kranjskem okraju dravske banovine-, »Izprememba imena kraja Sv. Janez ob Boh. jezera«, •Razglas o odkupnini cestne obveznosti uslužbencev OUZD in »Popravek v cenovniku za zavarovanje valute-. — Parna kopelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani jc redno odprta za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih, vsakokrat od 14. do 18. — Huda avtomobilska nesreča pri Zagrebu. V novi vasi pri Zagrebu je neki šofer z avtomobilom povozil neznano ženo in jo hudo poškodoval. Zeno so prepeljali v bolnišnico, kjer se pa kljub zdravniški poinoči doslej še ni zavedela, zato še niso mogli ugotoviti, kako se piše. Policija je uvedla preiskavo in aretirala šoferja, ki je zakrivil nesrečo. — Nepojasnjen zločin na cesti. Na cesti pri vasi Hunjani v čezmanskem okraju jc prišlo v ponedeljek zvečer do krvavega napada. Kmet Josip Ouban i/. Bunjanov je iz doslej neznanega vzroka napadel in z nožem v prsi ranil kovača Tomaža Krugovečkcga iz Sv. Ivana Zeline. Ni znano, kako je prišlo med njima do prepira. Neki ljudje, ki so šli slučajno lam mimo. so našli na cesti nezavestnega človeka vsega v krvi. Naznanili so to orož-ništvu, ki se je takoj podalo na lice mesta. Ranjeni mož je med tem prišel k zavesti in povedal, kdo da je. Rekel je samo še, da ga je napadel kmet Duban. Več ni mogel govoriti. Krugovečkega so z vlakom prepeljali v zagrebško bolnišnico, kjer je pa umrl. — Prehrana po novih zdravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. Bennerja in po zbirki kuharskih zapiskov trospe Berle Brupbacher-Bicher v Zurichti priredila Štefanija lluinek, učiteljica go.-podinjstva. 224 strani. Založila Jugoslovanska Knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi je 40 Din, nevezani Din 30. — Koža malih dojenčkov je zelo občutljiva. Mokrota in pot napravita kožo rdečo. Ne samo rdeče pege, temveč po vsem životu jih moramo mazati s Palmira-Babv Lanolin kreino. Otrokova koža pridobi s tem elastičnost in odpornost proti vnetjem. — Palmira-Babv Lanolin krema ne zamaši kožnih celic. Uporabljajte tedaj, po principih najnovejše higijene otrok pripravljeno Palmira-Baby Lanolin kremo. — Trgovski koledar Ш2 je izšel v založbi Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovski koledar bodi zvest in nepogrešen spremljevalec naših trgovcev ill trgovskih sotrudnikov. Bogata in skrbno izbrana je njegova vsebina, lako da je zanesljiv svetovalec v kupčijskem praktičnem življenju. Cena mu je petnajst dinarjev. Trgovski koledar ima svojo dolgo tradicijo in je letos stopil v 18. leto. — Zbori. Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko P r e 1 o v e c , izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. VII. letnik, št. 5. Vsebina glasbenega dela: St. Premrl: »Oj z Bogom ti planinski svet«, moški zbor s tenorskim soloni; M. Rožanc: »Polonica«, mešani zbor; Z. Prelovec: »Dekliška pesem«, samospev za mezzosopran s klavirjem. Vsebina književnega dela: Pesem. Praška kritika o »Grafiki«. Iz naših organizacij in društev. Koncerti. Opera. Novosti. Razno. Pevskim društvom, pevccm in pevkam priporočamo list v naročbo! Letna naročnina stane 50 Din. — Moda sedanje dobe zahteva poleg lepe linije telesa tudi graciozno prav posebno frizuro takozvanega bubikopfa, ki harmonično dopolni celoto. To doseže moderna ženska z redno nego las s Pixavonom. Krasna pena tega blagodišečega mila za pranje las povzroči mehke lase, ki omogočajo poljudno frizuro. Sijajni lesk in mehkoba las daje lasem edino le Pixavon, ki ga vporablja moderna daina za umivanje las. _ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeuo perilo v najlepšo izdelavo. — Tclelon 2708, se priporoča za prevoz blaga z avtomobilom in konji. Cene konkurenčne. Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta 25. — Naval krvi, srčna tesnoba, zasopljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, oložnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Joset«-grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Franz - Josef«-voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in soecerijskih trgovinah. Maribor Zdravstvo v proračunu mariborske občine Postavka za zdravstvo znaša v novem proračunu 808.018— ter je miraslla .000.— Din premoga in drv. Za pranje in perilo se letno porabi v kopališču 13.080.— Din. Dohodkov izkaz,nje poglavje o zdravstvu 737.760.— (lani 786.560.—) in sicer največ mestno kopališče. Na vstopnini in izposojnini perila dobi kopališče na leto Din 320.000,—. Dohodki mestnega kopališča na Mariborskem otoku pa ko prora-čunaui po lanskem donosu v znesku 400.000,—. Najmenj Izkazuje dohodkov pokopališče v Pobrežju in sicer samo 800.—, kolikor znaša najemnina za mestno hišo ob pokopališču. * □ Polkovnik Leber umrl. Stari bojevniki izumirajo — tudi včeraj je ugrabila emrt enega iz njihovih vrat — umrl je polkovnik v pokoju in hii-ni posestnik Alojz Leber, v Mariboru Se iz predvojnih časov znana osebnost. Pokojni g. polkovnik je rodom iz Bitenj pri Kranju, pristojen pa je v občino Stražišče. Kot častnik je dolgo služboval pri bivšem mariborskem 47. pešpolku, med vojno pa je bil nekaj let poveljnik mariborskega vojnega okrožja, Kot častnik se je vedno zavedal, da je Slovenec, tudi potem, ko je dosegel višji čin. Sposobnost in vestnost sta mu kljub temu pripomogla, da je napredoval do za Slovenca visokega položaja. Bil je znan v vseh krogih kot sicer natančen, vendar skrajno pravičen gospod. Po prevratu se jc kot penzijonisi naselil v svojem Mariboru, kjer si je kupil hišo. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil jutri ob tri četrt na 4 pop. iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Težko prizadetim svojcem naše globoko sožalje! □ Zadnja pol poročnika fregate Gvidona Voha. Vest o tragični zrakoplovni nesreči v Divuljah pri Splitu je pretresla Mariborčane še zlasti, ko se je zvedelo, du je postal žrtev tudi simpatični mladi iregatni poročnik Givido Voh, ki je imel v Mariboru mnogo znancev in prijateljev. Njegova mati živi v Mariboru, kjer je pokopan tudi oče pokojnega letalca. Včeraj zjutraj je dospel v Maribor železniški voz s pokojnikovo krsto. Tekom dneva je bila krsta izložena ter so obiskale pokojnega cele množice. Popoldne ob 3 pa se jc vršil pogreb s kolodvora na pobreško pokopališče. Pokopali so ga z vsemi vojaškimi častmi. Naj počiva v miru v domači zemlji, težko prizadeti materi in svojcem naše globoko sočuvslvovanje. O Znižanje najemnin. Hišni najemniki čakajo znižanja najemnin; ni čuda, da je to najbolj pereča stvar. Saj gre pri nekaterih rodbinah preko tretjine vseh dohodkov, ki jih prejema oče-delavec z nebroj otroci, na račun najemnine. Obrnili smo se do tukajšnjega društva hišnih posestnikov, kjer zatrjujejo, da niso do včeraj prejeli nobenega pisma od mestne občine ali banovine, na podlagi katerega bi se mogla v imenovanem društvu načeti razprava radi znižanja najemnin. S skrbjo glcdi jo očetje hišni najemniki v bodočnost; ali bodo še zmogli težka bremena? In kako dolgo? Nekaj je treba storiti; hitro storiti. □ 30 pesmi bo čital znani ruski pesnik Igor Severjanin v petek 5. t. m. v tukajšnji Ljudski univerzi. П Pospešeno delo na zgradbi banovinske hranilnice. Ker se mudi s terminom za dograditev navega poslopja banovinske hranilnice v Slovenski in Gosposki ulici, je uvedlo gradbeno podjetje na gradbi ludi nočno delo. Celo noč done z odrov udarci kladiv, s katerimi luknjičajo gladki cementni omet na zunanji steni. Pri vrhu se pa že kažejo konture poslopja ter dokazujejo, da bo to gotovo najlepša stavba v našem mestu, ki bo delala res čast arhitektu, ki jo je zamislil in hranilnici, ki je žrtvovala velike vsote za svoj reprezentativen dom. л.-.V*« »."»V i .'.»), ji >» . * f i « i »4-ib. » vi. ,»-.■ i_ < j f ♦ » г^. >И K .T J -v - '.-*»-* ' - \ .a-.VVP -v". 's >4 « v >jc. .h ar, x * ID Tujci v Mariboru. V preteklem mesecu se je mudilo v Mariboru 1975 tujcev, med temi 401 iz inozemstva. O Dohodki mariborsko glavne carinarnice v preteklem mesecu. V preteklem mesecu je imela mariborska carinarnica 8,823.862.30 Din dohodkovna uvozu in 21.066.50 pri izvoženem blagu. □ Konkurz znane gostilničarke. Nad premoženjem znane gostilničarske podjetnice g. Ivanke Dolničar, ki je imela svojecasno v najemu kolodvorsko restavracijo, zadnja leta pa restavracijo pivovarne Union, je razglašen konkurz. Prvi zbor upnikov je na okrož. sodišču soba 84 dne 12. novembra, oglasitveni rok 12. decembra ugotovitveni narok pa 21. decembra. Aktiva znašajo 39.524.—, pasiva pa 93.262.99. ^ O Reševalni kurz mariborskega reševalnega društva. Kakor vsako leto, je priredilo tudi letos reševalni oddelek mariborske požarne hrambe reševalni kurz pod vodstvom šef-zdravnika dr. Ipa-vica. Tečaj se je pričel dne 2. novembra ter se vrši ob pondeljkih in v sredah v prostorih požarne hrambo na Koroški cesti. □ Mladina v nedeljo. Naši podjetni mariborski lahkoatletiki so zopet v nedeljo na startu. To pot gre za lahkoatlelski peteroboj, ki ga priredi lahkoatletska sekcija SK Rapida. Preizkus športnih sil bo na Rapidovem igrišču s pričetkom ob 10 dopoldne. Je to zadnji letošnji lahkoatleteki miting v Mariboru ter je baš radi tega razumljivo živahno zanimanje, ki ga kaže naša idealna športna mladina za navedeno prireditev. Kdo bo zmagovalec? Izbornc moči so na vseli frontah: maratonski, rapidovski in železničarski. Odločitev pojde brez dvojbe samo na nczna.tne razlike v točkah, radi česar bo borba tem zanimivejša in Cena: mala steklenica Din 10'—, srednja steklenica Din 20 —, velika steklenica Uin 52'—. Dobiva no povsod. lepša. Navdušena športna mladina pojde v nedeljo dopoldne polnoštevilno na Rapidovo igriiče. □ Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici jc umrla mlada, komaj 24letna uradnica tvrdke Zupane Anica Drnovšek. Pogreb se vrši jutri popoldne ob 3 iz mrtvašnice na mestno pokopaliičr. — V svojem stanovanju v Ipavčevi 42 je umrla včeraj zjutraj ga. Frančiška Polegeg, stara 67 let. Pogreb blage pokojnice bo jutri iz mrtvašnice пз mestno pokopališče. — Prizadetim naše globoko sožalje. □ Darovi požarni brnmbi. Požarni brambi v Mariboru so darovali: Zavarovalnici Sava in Vzajemna ob priliki požara v F.rlichovem mlinu v Ka-niži 600 in -100 Din. Rodbina Berdajs mesto venca za pokojnega Hermana Otla 200 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala. □ Preiskava proti falzifikatorjem je zaila na mrtvo točko. Policija je aretirala več oeeb, za drugimi pa se vršijo šc poizvedbe. Nili afere se razpletajo največ v okolico, zapleteno jc seveda tudi kmetsko prebivalstvo, katerega sedanja velika stiska na eni in lahkovernost ter pohlep na drugi strani privede do takih usodnih korakov, □ Z nožem je skupil v oko oh priliki pretepa v neki mariborski gostilni 191ctni delavec Peter Unterlechner iz Pobrežja, Na rešilni postaji do ga obvezali. □ Težka nezgoda na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru se je včeraj zjutraj te*ko ponesrečil delavec pivovarne Union Franc Jaki. Pri prehodu preko tračnic mu je na opolzkih zmrzlih tleli zdrsnilo ter je pri padcu priletel s tako silo na tračnice, da si je opasno poškodoval hrbtenico. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico. □ Piste mu je odrezalo. Iz Makol so pripeljali včeraj v mariborsko bolnišnico 23letnega Žagarja Antona Velikonjo. Pri manipuliranju pp cirkularki ga je ta nenadoma zagrabila ter mu odtrgala prste na desni roki. Zdravnik mu je hud« rane obvezal ter ga napotil v bolnišnico, □ Policijska kronika je zopet nekam pičla Nekaj brezuspešnih vlomilskih poizkusov je mendp dolgoprstnežem pregnalo veselje do nadaljnjega dela. Aretacije so bile tri, prijav 10, in sicer zaradi pretepa, tatvine, lahke telesne poškodbe in drugih manjših deliktov. 0 naši lahki atletiki V zgodovini našega športa je zelo malo takih prilik, da bi se tekmovalci vrnili iz inozemstva z uspehi. Prvi uspeh smo zabeležili lani po svetovnem nogometnem prvenstvu v Montevideo. Drugi tak uspeli so nam pa priborili naši lahko atleti. 1 . Aten je prišla pred dobrim tednom dni iiialu ekipa 18 atletov, ki je nastopala skoraj 14 dni proti Številčno močnejšim nasprotnikom. Ne samo številčno, temveč v vsakem oziru so bili nasprotniki naših atletov močnejši. Vse balkanske države pomagajo z velikimi denarnimi sredstvi športu. Celo visoke šole zu telesno vzgojo imajo (Romunija, Bolgarija). Vendar so naši atleti, ki so navezani le sami nn se in na lastna sredstva, v Atenah dosegli kolosalne uspehe. Lani smo pisnli, koliko Je uspeli našega nogometa koristil ugledu naše države v inozemstvu. Isto. ako ne celo več, lahko napišemo o naši lahki atletiki! V Atenah je bil podan dokaz, da pripada lahki atletiki prvo mesto! Porazi naše nogometne reprezentance so pokvarili vse lo, kar je bilo skozi več lel doseženo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, kaj je vse nogometu na razpolago. Prireditve so dobro obiskane in razpolagajo vrhovne instance z velikimi vsotami denarja. V«ega toga pri lahki nletlki ni. Pri vsem tem je pa prav lahka ulletika šport, ki je prav z.a prav podlaga za vse športne panogi-. Pod kakšnimi okolnostini so se morali naši atleti boriti v Atenah. Najprej 80.000 gledalcev, ki so j navdušeni z.a uspehe svojih! Urana, mesto običajne masti, samo olje in margarin. Tako, da so sc hra-j nili zadnje dni samo s čokolado in jajci, mlekom, skratka z jedili, ki niso pripravljene na olju in margarini. Toda volja do zmage je ostala. Omenili smo 80.000 gledalcev. Tako veliko število je prihitelo, dn vidi borbo in pa tudi, da doprinese »voj oholim v korist lahko atletike. To zahteva ponos vsakega Grka. 1'a vseeno so izvojevali tesno zmago nad številčno veliko slabšim zastopstvom Jimo-slavlje. Že samo zaradi tega smo lahko ponosni na naše sinove. Dolžnost je v prihodnje podpreti stremljenja lahke atletike. Poselimo prireditve in vsak spori n i k naj se zaveda kol (irki: Da mora vsakdo doprinesti svoj oholim lahko atletiki. RAZNE ŠPORTNE VESTI. Na zadnji seji je upravni odbor JNZ sklenil, da preloži vse prvenstvene tekme za državno prvenstvo, ki bi se imele odigrati 8. novembra, na 29. november. Ni pa bil storjen sklep, da se ne smejo igraiti prijateljske ali mednarodne tekme. Prihodnji mesec se vrši običajno redno zborovanje JNZ. Iz »Politike« posnemamo, da so v Splitu skovali načrt, kako bi se prihodnje leto vršilo tekmovanje za državno prvenstvo. Osnovala naj bi se nacionalna liga, v kateri bi igrali: BSK, Jugoslavija, Gradjanski, Uašk, Concordia in Hajduk. V drugi skupini pa: Ilirija, Sašk, Bačka, Slavija (Osjek), Jug (Skoplje), Soko, Vojvodina in Mačva. Pameten predlog, ki odgovarja čistim amaterskim principom, ki vladajo v Splitu. Ako bi bil ta predlog sprejet, potem lahko pri nas kar je-njamo z nogometom! POD TUJIM JARMOM Moderna cerkvena arhitektura. Moderni cerkveni nrhitekti Л - f4 . Med svetovno vojuo so Augleži ponudili lok Grkom, če bi stopili v vojno na stran za-eznikov. Iz tega ni liilo kupčije. Daues po-Irebuje Anglija ta otok za obrambo svojih iu-leresov v Sredozemskem morju proti Frauco-/om in Italijanom Vr W " • -) «>A*" - .j.- — i 4« ' , M .'f.vv •' t< ■'* . m "•цј-М" »4 '-t •» ■ • llitka iiu-ti onleiiti. Ла angleški'! vseučiliščih so še danes ohranili vse slare šege in navade i/, srednjega veka. Mladi akademiki ; i prav radi in marljivo izpolnjujejo. Tako se pred pričetkoni novega semestra vrše prave bilke in I -I- ni in novimi, ki jih je treba vpeljati v veselo študentovsko življenje. Severno od Kauade leži mali otok Banks-land. Tam ue poznajo nobene krize, niti lakote, niti pomanjkanja. Eskimi, ki prebivajo na tem oloku, lovijo polarne lisice m druge divje živali z dragocenimi kožami. Zaslužijo prav lepo dcnarce, brez posebnih težav 25 do j i)0 tisoč dolarjev. Ti lovci na dalekem severu t so sc prav mnogo naučili v zadnjem desetlot- j ju. Minuli so časi, ko so jih razni pustolovci i izkoriščali, ko so za slabo staro puško zame- j njavali dragoceno krzno. Eskimi sedaj Itupču-jejo sami iu se poslužujejo vseh modernih pridobitev tehnike. Letos so naročili telo dvajset aeroplanov, s katerimi bodo prevažali svoje ' blago na velike trge. Severni lovec si je pri- ] svojil vse pridobitve civilizacijo in tehnike, j samo gospodarske krizo ne. | Po poskusni vožnji: »Avto se mi prav ne dopade — raje bi vzet drugega !< Dober odgovor Krojač sreča na ulici svojega klijenta, ki mu So ni plačal obleke- Gospod povsem neprisiljeno iu brez vsake zadrege pozdravi krojača iu ga vpraša: -Kakšne obleke bomo pa kaj nosili letošnjo zimo?« Plač{).ne! odgovori krojač. Kjer ni krize... 22.000 kilometrov je z motorjem prevozila po Aziji mlada nemška sportistka Kamis Koliler. Vrnila sc jc s tega rekordnega potovanja v Berlin, (»zdravljena od vse nemške javnosti. Dobila jc seveda tudi bogato nagrado. Štev. 251. »SliOVKNEC«, due 4. novembra 11Ш. Stran 7, Draginja v naši državi Upravičeno se široke mase našega prebivalstva pritožujejo, da je življenje v Jugoslaviji predrago. Padcu cen v veletrgovini cene v detajlni trgovini niso sledile v zadostni meri. Istočasno, ko je v našem gospodarstvu zavladala vedno večja kriza, ko so bili odpuščeni številni delavci, ko so se v več obratih znižale plače, ko so se dohodki našega kmetovalca, posebno v Sloveniji znižali zaradi padanja cen za 50%, je indeks življenjskih stroškov izkazal nemajhne spremembe. Tako vidimo, da je Jugoslavija v nekaterih stvareh med najdražjimi državami na svetu. Po podatkih zagrebške revije »Indeks< so cene v zlatu v veletrgovini v naši državi padle v letu 1930 od 142 na 116. V isti dobi je indeks cen branil padel od 130 na 103, indeks cen sirovin in fabrikatov pa samo od 153 na 129. V isti dobi je indeks preživljanja za odraslega delavca padel samo od 169 na 149 v zlatu. Posebno irileresantno je primerjati indeks za živila. Cene v veletrgovini so po tem indeksu padle od t. januarja 1929 do 1. januarja 1930 od 150 na 130, od 1. januarja 1930 do 1. januarja 1931 pa od 130 na 100. Nadrobne cene so pa v isti dobi padle od 151 na 143 oziroma 128. Diferenca v vcletrgovinskih cenah je znašala v 1. 1929 20 točk, v nadrobnih cenah pa samo 8 točk. Podobno je za preteklo leto, kjer je bila diferenca v veletrgovinskih cenah 30 točk, v nadrobnih cenah pa samo 15 točk. Že svoječasno je belgrajska revija »Narodno blagostanje« ugotovila, da je lani bila na svetu Jugoslavija tretja država glede na višino življenjskih stroškov. Po podatkih mednarodnega urada dela za junij 1931 je znašal indeks življenjskih stroškov v naši državi 140.5. Edino Danska s 154, Unija s 150, Holandija s 153, Švedska s 158, Švica s 150 in Anglija s 147 so izkazovale višji indeks življenjskih stroškov kot .Jugoslavija. Nasprotno pa so bili nižji stroški v teh-le državah: Nemčija 138, Avstrija 106, Bolgarija 74, Francija 118, Grčija 113, Madjarska 100, Italija 83, Poljska 105, Češkoslovaška 105. Ti podatki so sestavljeni na podlagi primerjave z julijem 1914. Najnižji so še prehranjevalni stroški, ki znašajo 106.6. Kar se pa tiče stroškov za kurjavo in razsvetljavo, pa je Število poštnočekovnih računov v evropskih državah. Iz števila poštnočekovnih računov v raznih državah je razvidno, do kako visoke stopnje se je že razvil poštnočekovni promet. Naravno prednjači Nemčija s svojim visoko razvitim gospodarstvom. Po posameznih državah se število računov razdeli sledeče (po stanju koncem 1. 1930): Nemčija 992.400, Francija 496.900, Belgija 274,400, Holandija 167.500, Avstrija 127.500, Češkoslovaška 108.600, Švica 84.500, Italija 80.500 Poljska 66,000, Švedska 41.200, Madjarska 35.200. Nato slede: Danska 26.300, Jugoslavija 19,200, Saarsko ozemlje 5800, I.ukscmburg 5500, Letonska 4400, Gdan-ska 2500 in Estonska 300. Iz tega pregleda je razvidno, kako visoko je razvit poštnočekovni promet v Avstriji (zaradi izjemnega položaja Dunaja kot finančnega in trgovskega centra za Srednjo Evropo). Še celo mala Madjarska razpolaga s še enkrat več računi kot gospodarstvo v naši državi, kjer pa število računov konstantno narašča in je konec septembra preseglo že 20.000 (znašalo je 20.038). Po stanju koncem leta 1930 jc bilo v naštetih državah okoli 2 milijona računov, Poraba opojnih drog v naši državi. Po podatkih našo opijske koriifšlje je poraba - opojnih drog v naši državi znašala lani: koka listje 30 kg ali 2.22 miligraiua na prebivalca, indijska konoplja 14 kg ali 1.04 miligrama, niedicinalui opij 1-13 kg ali 9.0 miligrama, morfij 67 kg ali 4.96 miligrama, heroin 2 kg ali 0.15 miligrama, evkodal 1 kg ali 0.07 miligrama. kokain 25 kg ali 1.5 miligrama na prebivalca. L. 1930. ni bil javljen noben slučaj vtihotapljenja opojnih drog. Gospodarski svet. Politika« piše, da ideja o gospodarskem svelu pri nas ni nova, kajti že leta 18915 so v Srbiji dobili zakon o ureditvi gospodarskega sveta. Gospodarski svet je bil zamišljen kot popolnoma posvetovalni organ ministra narodnega gospodarstva, ki vrši svoje funkcije ali na poziv ministra nli pa iz lastne iniciative. Člani so bili poHlavljeni za tri lela in 28. septembra 1K91 se je gospodarski svet konstituiral. Zatem pa ui bilo nobene seje več in vsa stvar je zaspala. Borza Dne 3. novembra 1931. De ii ar V današnjem deviznem prometu sla ostala tečaja Prage in Pariza nelzpremenjena- Čvrstejši je bil le tečaj Amsterdama, dočim so tečaji Londona iu Ne\vyorka znatno popustili. Nadalje so popustili tudi tečaji Bruslja, Trsta in Pariza. Promet je bil znatnejši kot včeraj. Privatno blago je Jugoslavija najdražja država. Pri nas znaša namreč indeksna številka 176.8. Za nami prihaja kot najdražja šele Danska s 174. Najccnejša pa je Italija z 71. Visok indeks je v naši državi za obleko, saj znaša 178.3, in jc edino indeks v Angliji višji s 195. Za nami je Švedska z indeksom 173. Najcenejša je Italija s 64. Izredno so pri nas visoki 3troški za stanovanje. Naš indeks znaša 202 in smo v tem oziru takoj za Švedsko (206) in Dansko (204). Nasprotno znaša ta indeks v Avstriji 25, v Franciji 70, na Češkoslovaškem 75 in na Mad-jarakem 86. Ne moremo sicer ugotoviti, v koliko je tehnična sestava teh indeksov taka, da omogoča popolnoma točno primerjavo, vendar pa, upoštevaje vse te momente, lahko ugotovimo, da so pri nas življenjski stroški prav visoki. Izdatki za prehrano so sicer nižji, pa tudi tu sc pozna, da se detajlne cene še niso prilagodile padcu cen v veletrgovini. Saj vidimo sami, kako so kljub gospodarski krizi dohodki posredovalne trgovine in obrti le malo manjši in da je imel glavno koris.1 od padca ccn v veletrgovini predvsem posrednik, nc pa toliko konsument, Visok indeks stroškov za razsvetljavo in kurjavo je kljub dejstvu, da so cene drv nizke, pripisovati izjemno visokim cenam premoga, pa tudi politiki cen raznih komunalnih podjetij, pri katerih igrajo glavno vlogo fiskalni momenti. Da je indeks za obleko tako visok, je pripisovali visokim zaščitnim carinam naše tekstilne industrije. Da je indeks za stanovanja tako visok, je pripisovati pomanjkanju zaščite najemnikov. Dosedanji uspehi akcije za znižanje najemnin niso Bog ve kaj veliki, saj smo pred nedavnim videli, da so v Ljubljani znižali najemnino le trije posestniki. Pa še to ne drži popolnoma, ker je po poročilih eden samo upravitelj hiš in torej ne razpolaga s svojim imetjem. Vse pa nujno zahteva, da se previsoke najemnine prilagode fak-tični plačilni zmožnosti prebivalstva, ki je zadnje čase na vseh koncih in krajih popustila. Zato pa je treba, da oblast z zakonom regulira najemnine, da bodo v pravičnem razmerju z dohodki najemnikov, Odstotek dohodkov, ki je sedaj potreben za najemnino, je neprimerno večji, kakor jc bil pred vojno. bilo zaključeno v devizi Trst. Nadalje so bili imenovani še tile tečaji: Berlin 1855 zaključek in Dunaj 7.85 blago. Ljubljana. Amsterdam 2271.58—2278,42, Bruselj 783.19—785.55, Curih 1098.45—1101.75, London 205.81—213.31, Ne\vyork 5626.76—5643.76, Pariz 221.56—222.22, Praga 166.96—167.46, Trst 285.22—291.22. Zagreb. Amsterdam 2271.58—2878.42, Bruselj 783.19—785.55, London 205.71—206.53, Milan 285.22—286.12, Nevvvork kabel 5637.76—5654.76, ček 5626,76—5643.76, Pariz 221.56—222.62, Praga 166.96—167.46, Curih 1098.45—1101.75. Skupni promet brez kompenzacij 6.4 milij. Belijrad. Amsterdam 2371.58—2278.42. Berlin 1339.50—1366.50, Bruselj 783.19—785.55, Curih 1098.45—1101.75. London 205.81—213.31. Nevvvork 5626.76—5643.76, Pariz 221.56-222.22, Praga 166.96—167.46, Trst 285.22—291.22. Curih. Belprad 9.05. Pariz. 20.165, London 19, Nevvvork 513.25, Bruselj 71.40, Milan 26.20, Madrid 45.30, Amsterdam 206.40, Berlin 120.1X1, Stock-holm 112.50, Oslo 108.50, Kopenhagen 110.25, Sofija 3.72, Praga 15.18, Varšava 57.30, Budimpešta 90.025, Atene 6.40, Carigrad 2.42, Bukarešta 3.06, Helsinglors 10.20. Dinar notira na Dunaju: deviza 12.70, valuta 12.55. Vrednostni papirji Na ljubljanski borzi je bila vojna škoda zaključena po tečaju 285. Tendenca za vojno škodo je bila danes v Zagrebu slabejša, dočim so bili dolarski papirji nekoliko čvrstejši. Do prometa je prišlo v proinplni škodi 400 kom., begi. obveznice 50.000 in v iuvest. posojilu 100.000. Na belgrajski borzi je bila danes tendenca neenotna, promet pa je bil znatnejši kot včeraj. Zaključki so bili: 7% Iuvest. posojilo 29.100, begi. obveznice 50.000, promptnn škoda 500 kom., november 1(K) kom. in decembor 200 koin., 8% Bler. posojilo 2000 dol., !"/<> posojilo Drž. hip. banke 1000 dol. in 77o Bler. posojilo 1000 dol. Ljubljana. Vojna škoda zaklj. 285, 8% Bler. pos. 05 bi., 7% Bler. pos. 60 bi. Celjska 160 den., Kred. zavod .195 den.. Stavbna 40 d., Ruše 125 d. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 64.50—68 (65. 70), agrarji 38 bi., vojna škoda ar. 273—271, kasa 273-274 (273, 275), 12. 275-280, 8% Bler. pos. ar in kasa 65—68, 7% Bler. |h>s. ar. in kasa 60—62, 6% begi. obv. 42—43.50 (43.50). Belgrad. Narodna banka 4700—5000, 7% inv. pos. 64 —65 (65,64.50), agrarji 80 bi., vojna škoda 270—272 (270. 272, 271.50), 11. 272—274 (273), 12. 274 den. (274). G% begi. obv. zaklj. 48-43.50. 8% Bler. pos. zaklj. 66, " Bler. pos. zaklj. 58, 7','c pos. DHB zaklj. 64. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.85, V/iencr Bank-verein 13, Eacompteges. 118, Mundus 72.50, Alplne 10.60, Trboveljska 25.01. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 27 vagonov. Sombor. Cene za pšenico določene /, zakonom za mesec november. Ostale so iste kakor v oktobru. Ječmen bač,- sr. 03-61 kg 122.50—127.50, koruza bač. nova 58—60, dec., jan. 65—67.50, marec, april 80—82. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 138 vagonov. Iludimpeštu. Tendenca stalna. Promet živahen. Pšenica dec. zaklj. 10.20—10.22, marec 11.10 — 11.30, zaklj. 11.23—11.25, rž dec. 12.50—12.70, zaklj. 12.53—12.70, marec 13.55—13.80, zaklj. 13.75—13.80, koruza maj 18.55—14.20, zaklj. 14.05 —14.20. Živina Živinski sejem v Kranju dne 2. nov. Na Irg so prignali: volov 54, prodanih 24, cena 3800 do 6000 Din; krav 46. prodanih 5, cena 1300 do 29(K) Din; juncev 8, prodanih 7, cena 1800 do 353 — Si ** g "^St - J.' N fa- N « .afciJH ГБ "Z fcs s je« £oq -ssgžlS w • - rs .. , S 1N ° г-ч 1 < « , a i S j g I « 1 O ш M _ § e "g 3 - cj 'X S. « --Q ° 5 a j: ci si > cm -s co oi .. "" S J * -T I i i s s a Лс I ^^ Vac^r I ■a "-.A;*: . ,j8 -o-s-s e * ? _ £ S Ч.О S C tj v: — ~ Dr. Joža Lovrenčič: j - > w N Ili 4, , O > i >o »JN .5 a s in orodja, katerega so potrebovali v selišču, ki so ga začeli graditi ob reki. : Ko so uvideli, je nadaljeval, da nam niso kos, so pred kratkim poslali v naš tabor svoje odposlance, češ, da so prišli z miroljubnim namenom, hoteč se naselili v krajih, ki niso tako obljudeni, kakor je njihova domovina. Prosili so za naše prijateljstvo in gostoljubje in sklenili smo premirje, dokler rodova Karnov in Istrov v svelu starešin in velmož ne izrečeta svoje besedo. Povedali pa so> mi Gali ob tej priliki, da jim prokonzul Lucius Porcius grozi s konzulom Markom Klavdijem, kateri bo v kratkem na-stepil svoje mesto v Gorenji Italiji ob Padu, ali kakor oni pravijo, v Galiji Cisajpini. Pred važnimi, usodnimi dogodki smo, ker Rimljanom ne zadošča Italija. Kar so ustrahovali Punce pred leti, hlastajo po tujih zemljah, da bi si jih podjarmili in utrdili svojo moč ter grmadili v Rimu bogastvo iz zasužnjenih dežel. Zemljo naših Venetov že imajo, gotovo jih bo skominah) tudi dalje, ko pride Marcu® Clau-dius nad Gale in bo videl naše plodne ravni. Moja misel Je zato, vel možje in starešine i/, rodov Karnov in Istrov, da tu* smemo napraviti i/. Galov, dasi ko vdrli v naše ozemle ob Natisi, štirinajstkrat tisoč sovražnikov. Holje je imeti dobre zaveznike, ki nam utegnejo v bližnji bodočnosti priti prav in nam biti krepka opora! Kralj Prono in z njim karnski in istrski vel možje so odobravali Epulovo poročilo in njegove ukrepe. Soglašali So z njegovimi izvajanji in ga pooblastili, naj sprejme Gale v prijateljsko zvezo in jim še sporoči, da jim rodova Karnov in Istrov prepuščata svet ob spodnji Natisi do morja pod pogojem, du ne bodo silili dalje in bodo priznavali gospostvo karnskega kralja Prona in njegovih naslednikov. Še so razmotrivali, kako bi se pripravili in kako bi razvrstili svoje čele, ako bi Rimljani res začeli z vojno ogražati njihovo ozemlje. Kralj Prono jo svetoval, naj bi Epulo oelal v svojem taboru, da bi jih ne iznenadili Rimljani, ki grozijo Golom, kakor bi bili prišli v njihovo zemljo, vsa gradišča Karnov in Islrov pa naj so pripravijo in čakajo znamenja, ki bi jih klicala v boj. Jaz sam, je zaključil, se odpravim s svojimi četami na naše Medejsko gradišče, odkoder bo lo/.Jc slediti dogodkom in bomo mogli, če bo potreba, takoj udariti na sovražnika, da rod, ki mu Je svoboda dražja od zraku, ne bo žrtvoval svojo zemlje, tudi Rimljanom ne, ki menijo, da morajo slrahovati vsci ko ko si podjarmili italske narode!/ Stran 8 >SL0VENEC4, dne 4. novembra 1931. Štev. 'J51. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vsaka besede SO par. Najmanjši oglas S Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo viže. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Kuharica *nnto*lojna, starejša, želi službe k boljši mali obi-lelji ali kot gospodinja k starejšemu gospodu. Nasloviti pod Poštena na upravo Slovenca v Mariboru pod štev. 9412. Krojač-začctnik zdrav, pošten, išče. stalne službe. Nastopi lahka tukaj. Naslov v upravi . Slovenca pod štev. 13.031. Brivski pomočnik se sprejme. — Prednost imajo dobri in hitri. — Doležal Bernard, št. Vid nad Ljubljano. Dekle za vso, pridno in pošteno, z lepimi spričevali, želi k mali pošteni družini, najraje v Mariboru. Naslov: Stainic. Maribor, Razla-gova 13. Kapelnik-organist s konaervatorijsko izobrazbo. išče službo. Ponudbe na upravo :Slovenca pod šifro -Učitelj glasbo . Uradnica s prakso v trg. podjetju in zavarovalnici, zmožna knjigovodstva, korespondence v slovenskem, nemškem in hrvatskem jeziku, izvrstna strojepiska, išče službe. Ponudbe na upravo pod ' Urna in zanesljiva' štev. 13.032. Upokojen podoficir išče službo skladiščnika, čuvaja, inkasanta ali kaj sličnega. Poizve se v upravi Slov. pod štev. 13.010. Mizarski pomočnik mlajši, vajen v stavbenem in pohištvenem delu, išče službe. Naslov v upravi lista pod štev. 13.000. 1623531 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 Uugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastoni. Pišite ponj! Vdovec-obrtnik srednje starosti s par otro-čiči, trezen, miren, skrben, /. 200.000 Din prihranka, želi poročiti deklo ali vdovo plemenitega srca. Denar postranska stvar. Resne ponudbe s sliko na upravo lista Slovenec: pod štev. 13.047. Tajnost zajamčena. murna Hišna r. večletnimi spričevali, valera zna šivati, se takoj ali pozneje sprejme v dobro stalno službo. -Naslov v upravi Slov.« pod št. 12.840. Posojilo iščem v znesku 15.000 do 20.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto na mojo nezadolze.no enonadstropno hišo v Mariboru, Mejna ulica 30. Upniku nudim tudi prosto stanovanje, obstoječe iz sparlierd-sobe. - Ponudbe ua podružnico Slovenca v Mariboru pod Mirna sobn . Stanovanja Stanovanje komfortno, obstoječe iz •1 sob, kuhinje kopalnicc in pritiklin, v centru mesta, zračno in solnčno, se odda s 1. novembrom. Cenj. ponudbe na upr. Slovenca« pod »Krasna lega« št. 12.819. Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo za 135 Din tedensko. Naslov v upravi Slovenca' pod št. 12Г993. Stanovanje komfortno, štiri ali trisobno. solnčno, oddani v Sp. šiški, Beljaška ulica, nova vila. Posestva Lepe stavbne parcele pod Rožnikom po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.565. Enodružinska hiša z vrtom, novo zidana na Pobrežju, Maribor, prodam po nizki ceni. Ivan Jun-ger, Slovenska ulica 6, Maribor. Prodam hišico s stanovanjem ter delavnico, pripravno za vsako obrt, 10 minut od cerkve, v vasi tik cesto. — Peter Kozole, Brezno, Rimske toplice. Na prodaj trgovske in stanovanjske hiše v Celju, hišo s trgovino in gostilno ter .posestvom na deželi. — Karol Breznik, Celje. Lepe gozdne parcele na Rožniku poceni naprodaj. Naslov v upravi ^Slovenca« pod 12.565. Lepo sobo iščem za takoj. Ponudbe pod šifro Solučna . Srečke delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur« Liubliaua — Sdenburgova ulica 6. II nadstr. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri. gostilni Možina Bika čisle nionlafonske pasme. 1—1,4' leta starega, kupim. Prednost v bližini postaje Rogatec, ev. Celje. — Cenjene ponudbe nu Ivan Majcen, Bežnnoc, Pregrad«. OBJAVA REZULTATA MEDNARODNEGA KODAK NATEČAJA ZA FOTOAMATERJE, prirejenega pod pokroviteljstvom Nj. kralj. Vis. kneginje Olge. Odbor za prisodltev nagrad Kodakovega natečaja, ki ga sestavljajo: Л-IMVI Mlonerrn V*1l£atie(tlu irn Olcn MlIlČCVlČ. nnvinnrkM gdč Mirka GruJIč, dvorna dama Njenega Veličanstvu Kraljice, K. MIlan Marjaiiovič, šef Centralnega presblroja, g Branlslav NušiO. znani si L ki književnik, g. Oton Župančič, slavni slovenski pesnik iu ravna teli Narodnega gledališča v Ljubljani. ga. Olga Mlllčevlč, novinarka. Beograd, g. inž. arh Jurai -enzlcr, asistent lehničke visoke šole v Zagrebu, g Ivo Tllardovlč zuatii ' nmronlst. g. /Marijan Trepše, akad slikar in scenograf Narodnega kazališta v Zagrebu, sc Je sestal v Zagrebu dne 10. oktobra in prisodil tele nagrade: NACIJONALNO NAGRADO OD DIN. Ш.ООО.- dobila je prvom nagradom nagrajena slika kategorije F. Živali — g. Ljudevif Vidas, Zagreb. KATEGORIJA A OIROCI: I nagrada: Velimir Stegu, I jubljana, II. nagrada: Nevenka Ugrinič, Zagreb, ill nagrada: Kosta Petrovič, ^ubotica, Ivan Giurin Vršac. IV nagrada• Viktor Rhdl SuSak Ing. Oton Tomandl, Subotica, V. nagrada: Vinko Novak Rab Marica Vujković, Subotica. Dr. Miroslav Vranič Zagieb, Dr Rranko Koilč Zagieb KATEGORIJA D. MRIVA PRIRODA: I. nagrada- Oliver Szcle Zagreb. II nagrada: Ro erlo N N -vič Zagreb, III. nagrada: Andjelko Belič, Djakovo, Silvo Perhavec l Iubtiana, IV nagrada: Bruno Gruber. Zagreb. Zora Hegcdiis. Zagreb, V- nagrada: Robert Oorfer. Zagreb, Alfred Pemaio Zacreb. Franjo Fotcz. Zagreb Gemni.. Prkter 7acreb. KATEGORIJA Г PRIZORI: I nagrada: Marijan Szaho. Zagreb, II nerada: V. ^ištarič, Zagreb. III. nagrada: Prof. M Drvodelič Zagreb. Jul'" Deutscb. sodeč Sarajevo, IV. nagrada I isc! \Vinkle. Sevnica. Olga lanjatovič, Zagreb. V. nagrada- Ivo ičevič. Blato na Korčull, Zlalko Schvvarz. Zagreb Giorgjc Rankovič Reogiad, Or. Fniil Po;1 vlč-Peciia Novi Sad KATEGORIJA E. PC rRETI: I. nagrada: Dr. nni' l Me^inger Vel Kikinda II. nagrada: Petar Martinis, Zagreb. III. nagrada: Stjenan Dragomanovič. ravnatelj «Putntka>. ZaercK Vjekoslav Cvetišič Zagreb, IV. nagrada: Fricli Ca-ar. 1 uibllana. Miroslav Jurašin Split. V. n..t>,ada- N Mn'-mlf "Snv1 Marnt". Zdenko Vejšicky, Reograd, Seririi Сешоску. Zagreb. Stevo ^lnb Nova GradlSka KATEGORIJA C. IGRE. SP >RT DEl.O: I nagrada: Jat.-z Korenčan. Liubliana, II nagrada: Emil Klein. Zagreb. III nagrada: Rudolf Reisncr, Maribor, Gjorgje Rariaktarovič. Skoplje, l\ nagrada: Dr. Milan Brichta, Zagteb, Carl Kolarlć. Celie, V. nagrada: Janko Dekleva. Ada. Cveta Stolzcr, Zagieb. Milan Rogdanovič Beograd, Vlado Cizell Maribor KA1EGOR A F. 2l\ ALI I. nagrada: Ljudcvit Vidas, Zagreb, II. nacrpda: I^ati Bouač, Liub' na, III. nagrada: Ante K n' 'iubliana. Ivica Martlnovskv Zagreb. IV. nagrada: Ratimir Stefanovič. Rer.grad, Irena Vujkovič-Cviiin Subotica V. nagrada: Franci Ferllć. I iubliana, Artur Rurger Subotica. Mlodrac Petrovič. Pirot, Franci IV irx. M-i'ihor Sostanovalca sprejmem. Medvedova cesta 22, Sp. Šiška. Vajenka za dumsko krojaštvo, žc nekoliko izvežbana v šivanju, se sprejme v modni salon. I. Goričar. Sv. Petra c. 29 (I. nadstr.) Hlapca poštenega in pridnega, ki /na lepo ravnati s konji iu ki se razume tudi na poljska dela. sprejme s I-"«, t. m. trgovska hiša na deželi. Ponudbe z zahtevo plače na upravo Slovon-••a pod Zvest hlapec štev. 13.027. Delavnica svetla in prostorna, s« takoj odda v Ljubljani. Naslov pove uprava lista pod štev. 13.037. Gostilna tik ob farni cerkvi, 10 minut od letnega letovišča, uro hoda oddaljeno od železnice na prometnem kraju, ovcut. po želji z večini ali manjšim kosom zemljišča, se dn pod ugodnimi pogoji v najem. Ugodno tudi za lesno trgovino in mesarja. — Naslov pove uprava pod štev. 13.021. Decimalno tehtnico do 100 lig, dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbo na upravo pod Tehtnica . Klavir dobro ohranjen, poceni naprodaj. - Vprašati Cerar. Jezica. Udeležencem natečaja sporočurno da se ie moralo razsodišče zaradi velikega tevlla odličnih slik dolgo posvetovati, preden je ir.og'» izbrati nagralence. Vse nagrade le razposlala Kodak d. s o. j. v Zagrebu. Pri tel nrillkl sc ntor-nn rnhvalitl visokim članom razsodišča za uslugo, ki so io napravili fotogral-k' iiniclnosli. s tem da so pregledali in ocenili poslane slike. Čestitamo srečnim tiasrralet^em. vsem ki so «e natečaja udeležili, pa izrekamo svojo globoko zahvalo. Prepričani smo. da so tudi tisti, ki niso dobili nagrade, imeli s fotografiranjem veselle In zabavo KODAK D. S O. J. ZAGREB ZVONIMIROVA UL. 2 Razna pisarn, oprava ' dobro ohranjena, rabljena, ugodno naprodaj. — Oljarne, Kreditna banka la/IU. Prodam I vagon lepih namiznih jabolk. Ponudbi' in ogled Prinčič. Laško. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 ,Oin kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria Drva, premog, trame in deske, dobite naiboliše pri Jos Pre-lesniku nasl Drobniča, Liubliana. Janševa ulica, telef št 3389 Sukneni ostanki za površne suknje in obleke pod ccno! R. MKLA1IC Pri Škofu . uubliaiu) /M Hruške in jabolka uajokusnejSe, kislo, šta-! jersko, amerikanski zaboji 25 kg. Primissima 5.—, prima I.—, sekunda 2.75 Din — leg franko vsaka postaja povzetje razpošilja: Postržin, Krško. ' Modroce olotnane, divane, fotelc in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 16 (pri Levu). NOVOPOROČENCI, POZOR! Oglejte si izložbo slik — l4)tomeycr, Maribor. Go-, sposka ulica 39. Lepe slike moderno izdelane Posteljne mreže izdeluje najcenejc samo Alojz Andlovic, Komenskega ul. 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se popravila. . ■*• > ,r- " ' »'t*.' f,"4 .''V; ' »'> ZAHVALA. Vsem, kateri sle spremili našo srčnoljubljeno ženko, zlato mamico, sestro, teto, svakinjo in nečakinjo, gospo MIRO MESEK, roj. BREGAMT nu njeni zadnji poli, poklonili ji -zadnje cvetje, izrekamo imj-vdanejo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku g, dr. Iloglerju zu njegov trud za času bolezni, g. p. Angoliku dr. Tontincu za lola-žilne obiske in gg. pevcem za, poslovilno petje. Joško Mešek s hčerko in sorodnik'. Zimske suknje (plašči), celi ostanki 2.60 do 2.85 ш, lino češko blago, prejšnja cena 560 Din sedaj ccl ostanek za 265 Din sc dobi pri Comnier-ce d. d.. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2, I. nadstr. Mreže za posije izdeluje naicencie samo tvrdka Pavel Strgulec. Gosposvctska cesta šl 13 (Kolizci), polefi skladišča »Alko«. — Sprciema tudi »opravila. ~ Prilika! Kdor se bo slikal v mojem ateljeju za 0 razglednic, bo dobil eno kabinet zastonj! Izvršujejo so v>u druga dela ccno in 'olidiir* Kolo alclje IR.VM KRAL.I I .j uhlja na. Stari Iri; P.l. Peči na žagovino, najboljšega sistema, zelo trpežne in najcenejšc dobite pri R. [ Jakelj, Slovenjgradec. -Razpošilja se na 8 dnev- j no poskušnjo. V slučaju, • da ne ugaja, plača tovor-nino tvrdka. Krušno moko ii» vse mlevske izdelke vedno §vežc dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana Stan Irfl 4! 32 Krušno moko tn rženo moKa »edno svežo, kupite / c i o neodoo Drl A. VOLK, LJUBLJANA ResHeva c«la Telefon 2059 Premog sulin drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Sveže najfinejše norveško ribie olie iz lekarne Dr. G. PICCO-Ll-ia v LJUBLJANI sc priporoča bledim in sla. bolnim osebam. Nogavice rokavice, volim in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PUELOG LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg Smučarji pozor! Smučke: turne, tekmoval ne itd., kakor tudi raznovrstne sanke imam v zalogi v veliki izberi, Pet-kovšek Franc, izdclova-tclj smučk, Drenov grič, Vrhnika. Predtiskami ročna dela za vse! ! . Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdečo ali modro j obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Maleh & Mikeš, Ljubljana polej* hotela Štrukelj, 1 Vezenj« zaves, perila, monogramov etc. Enllanjc, ažuriranje. — Breda« zepni robci komad 2 Din. v naiem trgovski lokal z velikim skladiščem oz. veliko suho skladišče. J. Pogačnik, škofja Loka, ob kolodvoru. Prodam skupno aH posamezno Dve stanovanjski hiši, eno gospodarsko poslopje < skladišči, delavnicami in stanovanji, velik industrijski objekt - žaga (z ali brez strojov), zemljišče: ležarišča iu stavbene parcele. — Objekti so pripravni tudi za vsako drugo industrijo. Cena nizka, Plačilni pogoji zelo ugodni. J. Pogačnik, Škoija Loka — ob kolodvoru. CERKVENE ZVONOVE najcenejše, iz Ia brona, umetniško izvršene, izdeluie samo Ing. J. & K. B ii h 1, Maribor, Aleksandrova ccsta 35. —■ Odlitki iz brona, medenine, aluminija i. t. d, Spccijalnc litine. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubijanj; Karel Ссб. Izdujatelj. ivau itukufee. Urednik: Prane Krcinžar.