ga »djali« v časopis, kajti on v svoj; skromnosti hvalo odločno odklanja, toda naša dolžnost je, da povemo širši javnosti, da je mož-kremenit značaj, ki ga vsak do ljubi in spoštuje. Gotovo se nam bo ob tej priliki pridružil ves naš narod v Slovenskih goricah ter molil zanj iz hvaležnosti, ker je predvsem njegova zasluga, da naši severni kraji niso padli v nemške roke. Nesreče Osebne vcsti Pomenljiv jubilej zlatomašnlka. Letos na Svečnico je poteklo 40 let, ko je prišel v Jarenino ter pričel svoje plodonosno delo g. kanonik Josip Čižek. Kot kaplan pri Sv. Magdaleni pri Mariboru je bil v začetku leta 1898 premešeen v Jarenino kot župnik in upravitelj dekanije. 40 let je torej poteklo, odkar je v Jarenini, in vendar se nam zdi, kakor da je prišel šele pred nekaj leti! Koliko dela, koliko težkih žrtev je prestal v teh letih! Hranilnica in pocojilnica, ki je bila do zadnje krize ena najmočnejših v tukajšnjih krajih, je njegovo delo. Izobraževalno, danes prosvetno društvo je njegovo delo. Če bi hoteli naatevati vse zasluge, ki jih ima ne samo za verski, temveč tudi za gospodarski, socialni in kuiturni podvig tukajšnje župnije in sploh vse dekanije, bi morali napisati debelo knjigo. Ob pričetku svetovne vojne je bil radi svojega odločno slovenskega prepričanja aretiran ter odgnan v zapore v Gradec, kjer je trpel nekaj mesecev najhujše muke, ki si jih jc izmišljala avstrijska soldateska. Vrnil se je domov skoraj ubit duševno in telesno in bali smo se zanj. Toda njegova močna narava in pa zavest, da je trpel za svoj ideal, za svoj narod, ga je tolažila, da je okreval. Pred poldrugim letom je obha.jal zlato mašo, zdaj pa je obhajal 401etnica svojega trudapolnega dela v jareninski dekaniji. In če pogleda nazaj na svoje delo in na svoje uspehe, lahko z zadovoljstvom reee: »Gospod, storil sem svojo dolžnost; storil sem celo več, kakor sem bil dolžan storiti.« Kljub svojim 74 letom je še mladeniško čil in krepak (rojen je bil leta 1864 v Pilštanju kot sin nadučitelja). Vsak, kdor ga pozna, ga mora nehote vzljubiti radi njegove Ijudomilocti, gcstoljubnosti in dobrosrčnosti. Njegov prijazen nasmeh pa je prišel skoraj že v pregovor. Gb tem redkem jubileju mu vsi njegovi številni prijatelji in znanci kakor vsi tisti, ki mu moramo blti za mnogo, mnogo dobrot hvaležni, iskreno čestitamo ter mu želimo, da bi še vsaj 20 let pasc? duše v svoji dekaniji z istim uspehom in sadovoljstvom, kakor doslej. Vemo, da bo sicer hud, ker smo  Huda poškodba viničarja. Mihael Merhold, 35 letni viničar od Sv. Jakoba v Slov. goricah, se je sankal po hribu navzdol. Zadel je s tako silo ob drevo, da je obležal ves krvav, nezavesten in s tremi zlomljenimi rebri. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Dva pcnesrečenca se zatefcla v pfriijsko bolnlšnlco. 42 letnemu posestniku Antonu Mlaker je padel hlod na desno nogo m mr jo je zlomil. — V Bukovcu je padla pod r leeom naloženi vož 38 letna manjša posestnica Jera Pršec in je dobila življenjskonevarne notranje poškodbe. Imenovann ponesrečenca sta se zatekla po zdravniškc pomoč v ptujsko bolnišnico. žrtev polesiice. Mihael Leskovar, 34 letni raznašalec peciva iz Apač, je padel na poledeneli cesti, si zlomil desno nogo in so ga spravili v ptujsko bolnišnico. Prometna nesreča na ždezniškem pre lazu. Ne mine skoraj teden, da bi se nt zgodila na železniških . prelazih nesreča. Franc Kokol, 421etni naglušni posestnik \z Gasteraja, se je peljal s konjsko vpregc proti Radencem in je zavil proti železniškemu pfelazu. Ravno tamkaj je prela;: tudi podnevi bolj clabo viden. Kokol je peIjal pa zvečer, ni videl 3uči bližajočega s. vlaka in radi v ojni dobljene naglušnosf ni slišal ropota in piska lokomotive. Pre laz tudi ni opremljen z zatvornicami in jc zaokrenil voznik mirno voz preko tračnic. ko ae je že pojavi]-, lokomotiva, zagrabilf voz tei' konja in ju sdrobila. Kokola je pognil siloviti sunek z voza daleč proč nr. stran, kjer je obležal nekaj easa nezavesten. Ako bi ga ne fcilo sunilo z voza, b. bil ob življenje s konjem vred. Radi neprsvidnossi obstreijen. V nek; meščanski družini v Ptuju je pregledova] dijak samokres. Ravnal je z orožjem tako neprevidno, da se je sprožilo in je zadela krogla zraven sto.ieeega brata, kateregs f~o oddali v ptujsko bolnišnico. Viničarija zgorela. V Šesteržah pri Majšpergu je vpepelil ogenj radi slabega dimnika viničarijo posestnice Ane Sagadin. S poslopjem vred je uničenega precej vina. Oče treh nepreskrbljenih otrok smrtno ponesrečil. Ivan Žvar, 381etni posestnik v Vranski gorci v župniji Buče pri Kozjem, je hotel podreti pri svoji hiši lipo. Najprej je odžagal vrh lipe, da bi drevo pri padcu ne poškodovalo sadnega drevja. Ko se je prežagani vrh odlomil, so veje sadele Žvara in je padel v velikem loku na tla. Pri padcu si je dvakrat zlomil levo roko in počila mu je lobanja. Hudo požkodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. Občepriljubljeni in smrtnoponesrečeni zapušča poleg očeta ter matere ženo s tremi nepreskrbljenimi otroki. Mlad hlapec smrtno povožen. Dne 27. januarja se je zgodila v Trbovljah nesreča, koje smrtna žrtev je postal 191etni hlapec Franc Povše iz Trbovelj. Hlapec je Bpodrsnil na poledeneli cesti, padel pod kolo težko naložen^ga voza, ki mu je šel preko prs in je dobil tako bude notranje požkodbe, da jim je podlegel, preden so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Bmrtnoponesrečem je služil pri posestniku Josipu Hauku v Lokah. Huda poškodba pri dehi. V Trbovljah na Dobrni pri EhiMčevem obratu se je udrl plaz zmrznjene zemlje in je priletel s tako ¦ilo v delavca Antona Zičkarja, da mu je riomilo nogo v kolenu in kolku. Tovariš, kl je pomagal Žičkarju pri delu, je še praTočasno odskočil in ušel poškodbl. Padel 20 metrov globoko. V Trbovljah pri cementarni so odstranjali delavci tvrdke Dukič lesni oder. Med delom je radi ¦podrsnjenja na odru naenkrat omahnil 251etni delavec Franc Lambergar, doma iz Dobnmj. Padel je 20 m globoko in obležal nezavesten z notranjimi poškodbami. Stanje hudo ponesrečenega je zelo resno. Kok) nm je šlo čez trebuh. Pobi voz hloBov je pel jal 35 letni hlapec, ki je uslužben pri Rebevšeku v Celju. Padel je pod voz in koio mu je šlo čez trebuh in je dobil hude ftotranje poškodbe. Hlapca so oddali v celjsko bolnišnico. Otrok si Kiomil nogo pri smučanju. Ida JPintar, šestletna sodarjeva hčerka iz okoBce Pilštajna, je pri smučanju padla tako nearečno, da si je zlomila levo nogo nad kolenom in se zdravi v celjski bolnišnici. Otrok podlegel epeklinam. V Bezgarfh pri Osilnici na Kranjskem Bta ostala sama v kuhinji pri zakurjenem štedilniku ba-atec in sestrica. VTadko je po nesreči ¦ažgal krilce svoji sestrici, ki je bila naenkrat vaa v plamenih, je tekala sem in tja in vpila na pomoč. Prihiteli so na poIRmjč domači, \d so strgali z otroka gorečo Cblekco, a je Łe bil toliko opečen, da je irugi dan ranrl vsled prehudih opeklin. Strahovita eksplozija v predmcstju Parim. V Villejuif pri Parizu je imela pariška |plicija preskuševališče za razstrelivni ma- terijal. V tem preizkuševališču so raziskovali bombe in razstrelivo, ki je bilo zadnje čase zaplenjeno pri neMh zarotnikih. To nevarno snov so sedaj hoteli odpeljati in zato bo nalagali ekeplozive na dva tovorna avtomobila. Pri nakladanju pa je padla ena granata na tla in se razpočila. V tem trenutku so eksplodirale vse že naložene bombe ter granate. Učinek razpoka je bil strahovit. Od tovornih avtomobilov ni preostalo nič. 18 okoli stoječih oseb je eksplozija raztrgala na drobne kosce in je raznesel zračni pritisk posamezne dele teles 300 metrov daleč. V območju dveh kilometrov so popokale vse šipe na oknih. Rfizne vovice Radi praznika 2. febroarja smo zaključili »Slovenskega gospodarja« že v ponedeljek 31. januarja. — Uredništvo. Izreden nebesni pojav. V noči 26. januarja so opazovali po vsej osrednji Evropi med 20. in 22. uro izredno močan sij, o katerem so mislili v Mariboru ih tudi drugod, da prihaja od velikega nočnega požara. Kmalu je bilo jasuo, da ne gre za požarni odsev, ampak za nebesni pojav, tako zvani severni sij ali polarno luč. Ta pojav je v naših krajih redek, v severnih pokrajinah pa nastopa pogostoma. Prav na severu pa je ta sij nekaj vsakdanjega, zlasti zdaj, ko vlada tamkaj šestmesečna polarna noč. Največji severni sij so opazovali v noči na 9. januar 1831 in je segal od španske prestolice Madrid do Sibirije. V osrednji Evropi je bila doba večjih severnili sijev od 1715 do 1745. V Berlinu so našteli leta 1734 35 takib nebesnih pojavov. Severni sij se je pojavljal po srednji Evropi od 1788 do 1790. V Marlboru so opazovali to prikazen zadnjič v poletnem času 1894. Prerokba vremenoelovoev iz zadnjega polarnega sija. Zgoraj poročamo o izrednem pojavu polarnega sija, katerega so opazovali po vsej Evropi. Iz tega nebesnega pojava prerokujejo vremenoslovci, da bomo imeli sredi februarja izredno hudo zimo s sneženimi viharji. Pomlad bo mila in suha, poletje pa nenavadno vroče s hudimi nevihtami in deževjem. Upanje na zopetno vzpostavitev prometa. Lani je močno narasla Drava deloma razdrla most, ki veže Vuzenico z Muto. Most so začeli popravljata in je prevzel delo gradbeni mojster Franc Priglau iz Marenberga. Popravilo bo najbrž dokončano v dveh mesecih in bo dolgo časa prekinjeni promet med obema bregovoma Drave zopet vzpostavijen. Z letali iz Rima v Brazilijo. Dne 24. januarja 6O se dvignila v Rirnu v zrak tri velika italijanska letala na polet čez afriško puščavo Saharo in Atlantski ocean v glavno mesto Brazilije Rio de Janeiro. Eno letalo je bilo pod vodstvom Mussolinijevega sina Bruna. Letala so letela v višini 4000 do 5000 metrov in so vozila z brzino 420 km na uro. Letala so pristala v Dakaru, ko so preletela Saharo in so prevozila do tega cilja 4200 km. Nadaljna pot je vodila italijanske letalce čez Atlantski ocean. Dne 25. januarja popoldne so dosegla letala brazilski otok Fernando Noronha, odkoder so krenila naravnost proti Riu de Janeiru, kjer so jih v večernih urah omenjenega dne zelo slovesno sprejeli. Vsa pot iz Rima v Brazilijo je dolga 10.000 km in so jo prevozili Italijani v 24 urah. Leglja koroSkib. borcev sporoča svojim članom tn nečlanom: Predstavniki Zveze legionarjev za osvoboditev eevemlb. krajev, v kateri je vClanjena tudl naša organizacija, eo ae pretekli teden vrnill Iz Beograda. Akcija glede ureanlčenja našlb. zahtev je v teku. Ker ao v ta namen potrebnl tudl statlstlCni podatki, pozivamo zadnjič vae reflektante na priznanje dobrovoljstva, da se do 25. februarja zanealjivo javijo glavnemu odboru Legije koroškib. borcev v LJubljani, Pred škofijo 18/1, pismeno ali ustno ob delavnikih med 17 in 19. Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu se bo vršil na Vinarski in aadjaraki šoli v Mariboru v ponedeljek 14. februarja in v ponedeljek 21. februarja, obakrat od 8 do 12 m od 14 do 18. Tečaj Je brezplačen, teoretičen in praktičen in ae zanimanci lahko udeležijo eneg-a ali drugega. Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlaati za operacije. Dnevna oskrba L razreda Din 120, n. razreda Din 80. Hranilne knjižice ae vzamejo v račun. ^rodja C!>natorija speciaiist za kirnrgijo Dr. Cernič. 964 OMalora/n.ja vredni slučaji Areth-an, ker je ponarejal vosek. V mi- nulem letu je prodal v Poljčanah trgovcu Suppaneu neki brezposelni večjo količino čebelnega voska po nizki ceni. Suj^anc je ponudil vosek belgrajskim tvrdkam, ki ga pa niso vzele s pripombo, ker je ponarejen in obstoja iz 60^—70% parafina in cezerina. Orožniki iz Poljčan so končno izsledili ponarejevalca v Kamnici pri Mariboru, kjer je kuhal vosek v baraki v starem karbidnem sodu. Zaplenili so mu 80 kg potvorbe in njega samega so predali sodišču. Gre za Srba Randljeloviča iz Niša, ki je imel že večkrat opravka s sodiščem. Zobar, ki je izdiral zobe s prsti, v zaperu. Po naših sejmih se je pojavljal Hrvat Petrovič, ki je drl zobe s prsti in je s tein precej zaslužil. Poznan je bil posebno na Dolenjskem, kjer je skoraj na vsakem sejmu kazal svojo zobozdravniško spretnost. Zdravniki so ga ovadili, orožniki.so ga začeli zasledovati in sedaj so ga zaprli. Zoper zobne bolečine je prodajal posebne kapljice, katere so mu zaplenili. Hrvat je prodajal navadno studenčnico, kateri je primešal nekoliko malisnega soka. Tolovajski nastop brezposehiih postopaeev. Pekovski pomočnik tvrdke Bučar v Kranju je pripeljal z avtomobilom kruh in slaščice pred trgovino Anice Grm. Iz sosedne krčme sta se pojavila brezposelna delavca: Franc Mihelič, doma iz okolice Skof je Loke, in Ivan Brezar iz Trebnjega. Pijana postopača sta zahtevala od peka slaščic, katerih juna ni dal, ampak je odnesel kruh v trgovino Anice Grm. Brezposelna sta prišla v trgovino, kjer sta nasilnim potom hotela priti do slaščic. Pek se je hitro obrnil in odbrzel v Kranj na avtomobilu po orožnike Med tem pa je pograbil eden od potepuhov nek topi predmet in je z njim dvakrat udaril trgovko, da se je zgrudila nezavestna. Kmalu zatem se je vrnil mož trgovke, ki je oskrbel ženi zdravniško pomoč, napadalca pa so odgnali orožniki v Kranj v zapore. V zadnjem hipu ušel napadalcu. Po prodaji prašičev se je vračal na volovski vpregi Tomaž Gabrijcl proti polnoči iz Trebnjega proti Grmu pri Ponikvah na Dolenjskem. Gabrijel je imel pri sebi precej denarja. Pri Grmovšekovera kozolcu na Ponikvah ga je pričakal neznanec in ga je udaril od zadaj po glavi, da bi ga zbil z voza. Gabrijel je takoj znal, da grc za ro- parski napad, skočil je z vaza in zbežal k sosedu La-vrihi. Ko je napadalec videl, da hiti Gabrijelu na pomoč moški, je zbežal praznih rok. Izpred sodišea Po več letih pojasnjen zločin in obsodba krivcev. Oktobra 1933 je prišel v Pernice nad Muto iz Avstrije posestnik Avgust Perhtold. Pri nas je hotel kupiti vole in jih iztihotapiti. V Pernicah je naletel na soseda Ferdinanda Dularja. Oba sta se podala v perniško krčmo Štruc, kjer sta prenočila in pozvedovala, kdo bi imel vole na prodaj. Gostilničarjev sin Kristijan Štruc je peljal Avstrijca do Sp. Viženge k posestniku Fr. Uršniku, ki je bil pripravljen na prodajo volov za 460 avstrijskih šilingov. Perhtold je imel s seboj samo 390 šilingov in si je izposodil primarrkljaj pri znancu na Muti. Kupljene vole so odgnali na Pernice, jih spravili v hlev pri Štrucovih in naslednjo noč so jih hoteli pretihotapiti v Avstrijo. ICrčmarjev sin Kristijan Štruc je pregovoril domačega hlapca Karla Salcmana, da bi naj na meji s samokresom v roki nastopil kot graničar, oddal par strelov, ki bodo prepodili tihotapca in voli bodo ostali Štrucu. Vole je pomagal gnati proti meji "'ristijan Štruc. Hlapec je dobro igral vlogo obmejnega stražarja in Avstrijca sta bila zadovoljna, da sta ušla preko meje. Vole sta štruc in Salcman odgnala v Pernice in od tam k Salcmanovemu bratu na Kozji vrh in ta jih je prodal. Hlapec Salcman je dobil 100 din nagrade in ponošen suknjič. Radi vedno bolj pekoče vesti je lani januarja hlapec priznal prijatelju o razbojniškem napadu. Vso zadevo je zadnje dni obravnaval mariborski kazenski senat. 28 letni Karel Salcman je bil obsojen na 18 mesecev, Kristijan štruc na dve leti in Franc Štruc na tri mesece strogega zapora in 600 din. Na dosmrtno ječo obsojenega niso mogli več obsoditi. Pred mariborskimi sodniki je dajal 28. januarja odgovor roparski mo- rilec Karel Štern s Pobrežja pri Mariboru. Štern je umoril in oropal pred poldrugim letom s pomočjo Kolerja in Belaka upokojenega financarja Strajnšaka na Pobrežju. Radi roparskega umora je bil obsojen na dosmrtno ječo. Zgoraj omenjenega dne ga je klicalo sodišče na odgovor radi tatvine 3000 din, katero je zagrešil pred krvavim dejanjem v družbi nekega mladoletnika v tekstilni tvornici. Štern je priznal očitano dejanje. Ker je že prejel najvišjo kazen, ga za ta primer niso mogli obsoditi. Njegov soobtoženi krivec je bil obsojen na šest mesecev zapora, pogojno na dve leti. 31 let je star in na 31 letno robijo obsojen. Jožef Urbanč, 31 letni posestnikov sin iz Mrtvic pri Krškem, je bil obsojen na 25 let robije in je prestajal kazen v kaznilnici v Nišu. Po pobegu iz kaznilnice je bil 45 dni na svobodi in je med tem časom zakrivil tele zločine: 22. oktobra je vlomil pri posestniku Antonu Žabkarju v Križišču in mu ukradel tri suknjiče, žametaste hlače in klobuk v vrednosti 520 din, v noči na 24. oktober je vlomil pri posestniku Janezu Kosovanu v Jelšah in mu odnesel 27 tisoč dinarjev gotovine, njegovi hčerki 50 din in sinu Vinku uro z verižico, vredno 300 din; 5. novembra je na svojem domu napadel z nožem brata Franceta in njegovo ženo Ano, ju precej poškodoval in napravil v hiši z razbijanjem 3000 din škode. Radi naštetih zločinov je bil te dni Urbanč v Novem mestu obsojen na ponovnih šest let. Sedaj znaša njegova kazeA 31 let in ravno toliko je izprijenec star.