Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) E. Od pragmatične sankcije do Franc Jožefa I. (1713—2. grudna 1848.) 5. Ustavno gibanje v Slovencih 1. 1848. in 1849. (Dalje.) arodna skupščina v Frankfurtu ni bila več polnoštevilna, ** manjkalo je rnnogo avstrijskih poslancev. Od slovenskih poslancev je rnalo število prišlo v Frankfurt, a še ti so se po večjem že vrnili domu. Schwarzenbergova vlada se je koncem prosinca 1. 1846. udala Schmerlingovemu pritisku ter razpisala nove volitve v nezastopanih krajih, drugirn poslancem pa velela, da gredo takoj v Frankfurt. Slovenci so se odločno uprli novirn volitvam in vladni zahtevi ter izjavljali, da nimajo nikakega posla v Frankfurtu. V državnem zboru je Palacky interpeliral vlado o tej zadevi v imenu slovanskega kluba. V mnogih krajih Slovenci niso hoteli voliti, drugod pa je bila udeležba volilcev jako pičla. Odločneje nego prej so Slovenci prosvedovali zoper velikonemške težnje narodne skupščine v Frankfurtu. V Trstu n. pr. ni hotel nikdo voliti in so se vse narodnosti v tej zadevi strinjale. Ko so se Slovenci tako odločno postavili zoper Frankfurt, ustavila je vlada nadaljevanje volitev, izvoljenim poslancem pa ukazala ostati doma. S cesarskim manifestom je bil razpuščen državni zbor v Kromerižu dne 6. sušca 1. 1849. Slovenski poslanci so kraalu ostavili Kromeriž raaun Ambroža, ki je še imel dovršiti svoja opravila kot reditelj zbornice. Ulepica pa je vlada pozvala v odbor za izvršitev nove avstrijske uprave. Cesar je izdal novo ustavo za vso Avstrijo. § 1. te ustave pravi, da so v Avstriji te kronovine: Nadvojvodina Avstrija nad in pod Anižo, vojvodina Štajerska, Salcburška, ,,kraljestvo Ilirija, sestoječe iz vojvodine Kranjske in Koroške, grofije Goriške in Gradiščanske, mejne grofije Isterske in Trsta z okolico" itd. Nova ustava tedaj ni uresničila »zjedinjene Slovenije", le Ilirija je bila večja državnopravna jednota. Toda Korošci niso hoteli biti v zvezi s Kranjsko, in že 13. sušca je obljubila vlada, da razruši Ilirijo. Tako se tudi ni ustanovil deželni zbor kronovine Ilirije, ter je stopilo na njegovo mesto več deželnih zborov. Po novem deželnem redu je postalo Kranjsko ,,nerazdružna kronovina", tako tudi Koroško. Štajersko se je upravno razdelilo v tri okrožja: Bruck, Gradec in Ma- ribor. K mariborskemu okrožju so se pridružili malone vsi slovenskoštajerski okraji. Minister pravosodja Bach je pripoznal pri sodnijski osnovi, da rnorajo uradniki v takih krajib, kjer je več zakonito priznanih jezikov, biti vešči dotičnih jezikov. Kranjsko je smatral Bach za celoto v jezikovnem oziru, oKoroški pa pravi, da umejo in govore mnogi Slovenci tudi nemščino ter ni mogoče točno določiti jezikovne meje; ustanovil je 8 slovenskih sodnijskih okrajev, 5 mešanih in 16 nemških. Na Štajerskem je osnoval Bach poleg dveh nemških jedno slovensko sodnijsko okrožje, katero je obsegalo slovenske kraje in imelo središče v Celju. 0 Primorju pa sodi Bach, da ima sicer večinoma slovansko prebivalstvo, da pa je važnejši italijanski živelj in ni mogoče izvesti razvrstitve po narodnosti, sicer se bo pa oziralo na narodnost, kolikor bode mogoče. Narodna jednakopravnost se torej ni dosledno izvela. Isto velja tudi o šolstvu. Končno še hočerao v kratkem pregovoriti o slovenskih zahtevah in pridobitvah v tej dobi. V državnem zboru je najprej Ant. Grne zahteval, da se odpravijo po slovenskih pokrajinah slovenščine nezrnožni uradniki, kar sta tudi zahtevala v posebni peticiji poslanca Ambrož in Stercin. Vlada je potem za Štajersko zaukazala meseca rožnika 1. 1848., da se izdavajo spisi in odloki v slovenščini, ako to zahtevajo stranke. Malega srpana je vlada dovolila poslovenjevanje zakonov, uredeb in oglasov za kranjsko kronovhio. »Slovensko društvo" je začelo poslovenjevati državljanski in kazenski zakonik; najraarljivejša prelagatelja sta bila Matej Cigale in Anton Mažgon. Kranjski deželni stanovi so prosili za uvedenje slovenščine v šole. Načrt za osnovo narodnih šol z dne 2. kimovca 1. 1848. ima določilo, da se odslej ima poučevati v osnovnih šolah izključno v raaterinščini; samo na željo občine se srae poleg raaterinščine še poučevati drugi deželni jezik. Gotovo je bil ta ukaz velika pridobitev, a se je le raalokje izvrševal. Koncem vel. srpana 1. 1848. je vlada odredila, da je na gimnazijah učni predmet tudi slovnica in slovstvo materinščine in drugega deželnega jezika, ako je potrebno. Leta 1849. se je ustanovila v Ljubljani slovenska poljedelska šola; na kateri sta poučevala Karol Dežrnan in dr. Orel. Tudi so kranjski stanovi zahtevali ustanovitev tehniške šole (realke) s slovensko rokodelsko šolo, a zahtevi se ni ugodilo. V načrtu nosnove javnega pouka" je bilo določeno, da se usfcanovi za vsako kronovino ,,šolsko deželno svetovalstvo". Ambrož se je na Dunaju potegoval za to, da dobe vsi Slovenci skupaj samo jedno šolsko svetovalstvo za vse slovenske pokrajine. Tudi »Slovensko društvo" v Ljubljani je 1. 1849. poslalo prošnjo do vlade zaradi vseslovenskega šolskega svetovalstva in izdavanja šolskih knjig, a ni iraelo uspeha. Leta 1848. se je tudi sprožila misel, da se ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče. ,,Slovensko društvo" je poslalo dotično prošnjo ministerstvu, a tudi slovenska državna poslanca dr. Ulepic in dr. Kavčic sta se skupno z drugimi trudila, da se dovoli vseučilišče. Vlada je obljubila vseučilišče v Ljubljani in prosila »Slovensko društvo", da predlaga strokovnjake za slovenska predavanja o civilnern in krirainalnera pravu. To vseučilišče bi bilo bolj skromno in se bi ustanovilo na ta način, da bi se združile že obstojece višje šole (licej, bogoslovnica in ranocelniški zavod) in dopolnile, slovenščina pa se bi polagoma uvela za vse vede in predavanja. Vlada je iraenovala za slovenska pravoslovna predavanja na predlog ,,Slovenskega društva" dr. Lehmanna za kriminalni zakonik in Antona Mažgona za civilni zakonik. Pri tem pa je tudi ostalo. Minister grof Stadion je še malo pred razpustom kromeriškega državnega zbora izjavil, da je vseučilišče v Ljubljani koristno in potrebno in da ustanovljenje ljubljanskega vseučilišča zahteva tudi nstrogo spoštovanje načela narodne jednakopravnosti in jednakega varovanja vseh interesov". Uresničiti se pa da načrt šele tedaj, ko bo dovršena reforma višjih šol, dotlej pa zadostujejo slovenska pravoslovna predavanja. Po zgodnji Mažgonovi smrti je vlada ustavila predavanja v Ljubljani, pozneje pa so imeli v Gradcu slovenska pravoslovna predavanja dr. Kranjec, dr. Kopač in dr. Skedl. L. 1849. je tudi ljubljanski mestni zastop prosil za vseučilišče, a vlada je odgovorila, da se je ta zadeva odložila le zaradi velikih stroškov. Pomladi 1. 1849. je bil imenovan Otmar Rauscher graškirn škofom. V to škofijo je spadalo tudi vec slovenskih župnij. Zaradi tega so posvetni a tudi slovenski cerkveni krogi prosvedovali zoper to imenovanje, ker novi škof ni bil zmožen slovenščine. Začela se je močna agitacija, da se ustanovi za slovenski del Štajerske posebna škofija, kar se pa je šele uresničilo 1. 1859. Razvideli smo iz vse razprave, da še niso bili Slovenci zadostno pripravljeni na velike državne izpremembe, katere je povzročil prevrat. Dogodki teh let so Slovence prehiteli v njih narodnem razvoju, dičilo pa je Slovence v teh burnih časih pravo avstrijsko domoljubje. Že se je bližala reakcija, in dne 31. grudna leta 1851. je vlada odpravila ustavo ter zopet uvela absolutizem. (Dalje prih.)