TRST, petek 18. oktobra 1957 Leto XIII.. Št. 248 (3783) PRIMOHSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St, 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poStni predal 559 — UFBAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zs vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finanino-upravn! 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vzak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 • izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ.Trst Nehru svari pred nadaljevanjem hladne vojne Pomanjkanje ustvarja napetost realizma velesil na Srednjem vzhodu Sirska pritožba danes pred skupščino OZN - V nedeljo v Beirutu konferenca arabskih voditeljev - Ameriške vojne ladje pridejo v Smirno, na Kreto in Rodos NEW YORK, 17. — Uradno javljajo, da se bo predsedstvo glavne skupščine OZN sestalo jutri popoldne, da prouči sirsko zahtevo za razpravljanje o položaju dt> sirsko-turški meji. Glavna skupščina se bo sestala takoj zatem, da odloča o priporočilih predsedstva. , Predstavnik ameriške delegacije v OZN je izjavil, da le ta delegacija začela vrsto posvetovanj z raznimi delegacijami, zlasti z arabskimi, izvzemši s sirsko, da 2ve njihovo stališče. . «Med temi posvetovanji, , j Rjavil predstavnik, poudarjajo ZDA, da so naklonjene temeljiti razpravi in svobodni diskusiji o tem Vprašanju.* X ameriških krogih pripo-™mjajo, da ZDA sicer niso še “Okončno določile svojega sta- Ca, vendar pa so za ustanovitev preiskovalne komisije, kakor je zahtevala Sirija m podprla SZ. Potrebna pa je temeljita diskusija o 111 nalogi te komisije. , v ameriških krogih menijo, c* se tožbi razprava o sirski Rri-, — ne bo začela pred tor-*??*• ker bo v ponedimiek , Blskala OZN angleška kratica Elizabeta. “Položaj na Srednjem vzho-u je posledica pomanjkanja eahzma med velikimi drža-3mi», je izjavil danes na ti-Kovni konferenci Nehru, ki ? Je ob povratku iz Japon-ustavil na letališču v .kuti, preden je nadaljeval P°t v Novi Delhi. Nehru Ufžave je izjavil, da velike - ne dovoljujejo Srednjemu vzhodu, ca bi šel sv .. vzhodu, ca bi šel po rji poti, ter je izrekel pre-p '5anje, da je sedanjo na-' ‘Ost na tem povzročju pojila hladna vojna, ki je 1 ss. eni iskati le v — tempera-nrientu. Že na beneškem socialističnem kongresu je bilo jasno. da pomeni sklep o socialistični združitvi začetek no-ve etape v zgodovini italijanske notranje politike. Danes po Grimaldijevi obrazložitvi in incidentih je to še bolj jasno Kaj je povedal? Predvsem to, da so v povoi-hi dobi vse tako imenovane demokratične stranke doživele llliIltllllllllllllllllllillllllllllllltlllllilllllllllllliillllilllllllllllilllllinililllllllllllllllllllllillllliilllllllllllillllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllilllililillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiillillllllHlilIllllllliiiii Popolna podreditev politiki državnega tajništva ZDA Predstavnika Turčije in Izraela sta obiskala Gronchija in Zolija Senatni skupini KPI in PSI proti predčasni razpustitvi senata V poslanski zbornici debata o šolstvu v zvezi z razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva vega spremstva imeli prilož^ nost prepričati se, da narodi Jugoslavije požrtvovalno delajo v korist svoje domovine. Jugoslovanskim narodom je želel srečo in uspehe pri nadaljnji gradnji socializma. \ izjavi glasilu jugoslovanske liudske armade ((Narodna ar-miia« je Zukov med drugim poudaril, da so enote jugoslovanske vojske, ki jih je obiskal, napravile nanj zelo dober vtis, ter da se bo prijateljstvo in skupno sodelovanje med Jugoslavijo m SZ še nadalje razvijalo in krepilo v korist narodov SZ in Jugoslavije ter v interesu miru v, svetu, nicami NATO. V istih krogih poudarjajo, da Mac Millan in Eisenhower ne bosta obravnavala finančnega položaja na šterlioškem področju. Pred uradno objavo o obisku v VVashingtonu je Mac Millan o tem obvestil Gait-skella O tem so brli obveščeni tuidi vsi ministrski predsedniki držav Commonvveal-tha. V krogih blizu Mac Millana poudarjajo, da je predsednik Eisenhower danes podal izjavo, v kateri pravi, da je zadovoljen z Mac Millanovim obiskom, ki bo «nudil priložnost za koristne razgovore s (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Politični ko- mentatorji se še vedno ukvarjajo s parlamentarno debato o italijanski zunanji politiki-ter zaključnim govorom ministra Pelle. Pri tem ugotavljajo popo-lno vzpostavo tradicionalne atlantske pravovernosti vlade. To je prišlo še zlasti do izraza v končnem glasovanju, ki je zopet združilo Krščansko demokracijo z desnico. In ne more se reči, da gre tu zgolj za slučaj, pač pa je to logična posledica Pellovega umika nazaj, za kar ni treba zgovornejšega potrdila, kot je odobritev fašistične resolucije za ureditev diplomatskih od-nošajev s Cangkajškom, h kateremu naj se pošlje še poslanik. Pri tem pa je značilno, da imajo pri Camgkajšku poslanika samo ZDA, druge države pa imajo le upravnike poslov. Italijanski odgovorni ljudje v zunanji politiki večkrat poudarjajo, da je Italija poklicana za posredovanje na Srednjem vzhodu. Sam predsednik republike ie tej zamisli naklonjen. Mogoče upoštevajoč prav te argumente je danes obiskal predsednika vlade turški veleposlanik v Rimu Aciikalin, Razložil mu je turško stališče o sirskem položaju. Zlasti je govoril o vznemirljivem položaju na južni turški meji, vzrok za tako stanje pa so po njegovem sovjetske infiltracije v Sirijo in Egipt. Spomnil je tudi na vezi zavezništva med Ita- Zoli je spet potruif zvestobo Italije njenim mednarodnim obvesnostim ter izrazil upanje v miren razvoj dogodkov. Predsednika republike pa 3e obiskala izraelska zunanja ministrica Golda Meir, ki je na poti skozi Rim. Bila je pri Gronchiju eno uro in tisti, ki se imajo za navadno dobro obveščene, trčijo, da je Golda Meir prosila, naj Italija zastavi svoje dobre usluge za spravo na Srednjem vzhodu. Jutri pa bo Meir o-btskala še predsednika vlade Zolija. Dosedanji' tajnik PSDI Ta-nassi je kritiziral Nennijev odgovor na pismo Hruščeva. V svoji izjavi pravi, da Zahoč dela za mir, medtem ko tega ni mogoče reči za SZ; Tanassi je pokazal vsaj slab spomin, ko se n. pr. ni spomnil na Suez. Tako socialistična kot komunistična senatna skupina sta imeli danes sestanke, na katerih so razpravljali o vprašanju predčasnega razpusta senata. Jutri se bo ponovno o tem razpravljalo v senatni komisiji za notranje zadeve. Obe omenjeni senatni skupini sta se izrekli proti predčasnemu razpustu. Sedaj ni nikakega povoda, za predčasen razpust. Tudi marsikateri demokrist-janski senator je proti razpustu kljub vabam in pritisku od tajništva stranke. Komunistični senatorji so med drugim izrazili svojo naklonjenost reformi, po kateri bi se znižalo število potrebnih vo- lijo in Turčijo v okviru NATO, flIllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUHHIIIIIIIIIIIIIIIII Še 94 satelitov bodo izstrelili v SZ? Sovjetski pravnik o pravnem položaju «sputnika» W ASHINGTON, 17. — Republikanski predstavnik James Patterson, ki je nedavno obiskal Sovjetsko zvezo, izjavlja v pismu, ki je bilo objavljeno v Washingtonu, da bo Sovjetska zveza do konca mednarodnega geofizičnega leta (31. decembra 1958) izstrelila drugih 94 satelitov. Od teh jih bodo 24 izstrelili z arktičnega področja na Francjožefo-vi zemlji, 70 pa z ozemelj na Antarktiki. Prihodnji satelit bo imel aiparate, ki bodo lahko pošiljali po radiu podatke na Zemljo o raznih opazovanjih. Ostali bodo sprejemali sončno energijo in bodo lahko oddajali slike po televiziji. Na splošno se domneva, da bo Sovjetska zveza izstrelila svoj prihodnji satelit v prihodnjih treh tednih in da bo verjetno večji od sedanjega. Moskovska »Pravda« objavlja članek prvega tajnika pre-zidija sovjetske akademije znanosti Topčijeva, ki pravi, da so sovjetski znanstveniki proučevali 10 let višje plasti atmosfere s pomočjo raket, preden so izstrelili umetni satelit, Znanstvenik pravi dalje, da je razvoj raket zaključek 25-letmh študij, in da umetni satelit ni osamljena pridobitev, pač pa je plod splošnega razvoja v Sovjetski zvezi na področju znanosti in tehnike. Neki sovjetski pravnik pa objavlja v reviji ((Sovjetska Rusija« študijo o pravnem položaju umetnega satelita s stališča mednarodnega prava. V tej razpravi je rečeno, da «sputnik» ni prekršil zračne suverenosti nobene države. Sovjetski pravnik poudarja, da ni bil «sputnik» tisti, ki je prišel v zračni prostor drugih dr žav, pač pa da so ozemlja teh držav začasno prišla pod krožno pot umetnega satelita zaradi vrtenja Zemlje. Zaradi tega bi bilo spravljati v divom zakonitost «.sputnika» v zračnem prostoru neke države prav tako smešno kakor spravljati v dvom zakonitost pojavljanja Lune ali Sonca. Podobno z načelom o svobodi morja, ki se priznava izven teritorialnih voda vsem državam, poudarja sovjetski pravnik, da bi morale višje plasti atmosfere, ki so izven področja, ki se da praktično nadzorovati, veljati za »odprt zračni prostor«. TOKIO, 17. — Združenje japonskih ribičev tuna je sporočilo, da bo tožilo vlado Velike Britanije za odškodnine 60.000 šterlingov. Tolikšno škodo so utrpeli japonski ribiči zaradi britanskih jedrnih poskusov na Božičnih otokih. livcev za izvolitev senatorja na 140.000, Medtem ko je senat končal debato o proračunu ministrstva za javna dela, je poslanska zbornica razpravljala o šolskem vprašanju v zvezi s , proračunom prosvetnega ministrstva. A. P. Na Japonskem pretep med policijo in delavci TOKIO. 17. — Neko podjetje pod nadzorstvom ameriške vojske je odpustilo 1400 delavcev, nakar so delavci proglasili stavko. Ko je skupina delavcev hotela izsiliti vstop v neki oddelek tovarne, so ameriški policaji poklicali na pomoč japonsko policijo. Ko je prispela še ta, je nastal pretep, v katerem je bilo 20 japonskih policajev in 5 delavcev ranjenih. «»------ Nixon ne pride letos v Evropo W ASHINGTON, 17. — Predstavnik Bele hiše je sporočil, da je bilo nameravano potovanje podpredsednika Nixona v Evropo odloženo na konec poletja ali pričetek jeseni prihodnjega leta. Več evropskih držav je Nixona povabilo na obisk v oktobru ali novembru. Toda tega potovanja ni bilo mogoče organizirati tako, da bi se Nixon lahko vrnil v ZDA pravočasno, da bi še v tem letu opravil obveznosti, ki jih je prevzel. Tako je moral preložiti potovanje v Evropo. HAAG, 17. — Izrael toži Bolgarijo zaradi letalskega incidenta v juliju 1957, ko je bilo letalo neke izraelske družbe sestreljeno nad bolgarskim ozemljem. Tedaj je izgubilo življenje 51 potnikov in 7 članov posadke. Izrael zahteva od haaškega sodišča, da proglasi Bolgarijo za odgovorno za škodo in da določi višino odškodnine. -«»—,— KARAČI, 17. — Predsednik Pakistana Iskander Mirza je dal mandat za sestavo nove vlade 60-letnemu Ismaelu Chpndrigaru, voditelju muslimanske lige v pakistanski skupščini. Chundrigar bo nasledil Sahrawardyja, voditelja lige Awani, ki je podal ostavko prejšnji teden. Ponekod so zaprli šole ali še niso odprli. tudi ponovno jih pa sploh Umrl skladatelj «Belega konjička* ZUERICH. 17. — Po kratki bolezni je na kliniki Hirslan-den umrl 70-letni znani komponist Ralph Benatzky, zadnji veliki predstavnik dunajske operete. Benatzkv je dosegel svoj največji mednarodni v-speh z opereto «Pri belem konjičku». Rodil se je l. 1887 v Budjejovicah {CS-R). «»------- ADIS ABEBA, 17. — V Ac’is Abebi so včeraj podpisali sporazum, na podlagi katerega bo jugoslovansko pomorsko gradbeno podjetje iz Splita zgradilo pristanišče v Asabu ob Rdečem morju. Delo, ki se bo pričelo letos, bo trajalo štiri leta. Pristanišče ho imelo letno zmogljivost pol milijona ton blaga. Zgrajeno bo po načrtu splitskega podjetja in bo večje od pristanišča, ki ga je podjetje zgradilo V L,?-takiji v Siriji. «»------- KAIRO. 17. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Svetozar Vukmanovič je prišel dahes v Kairo, kjer bo ostal tri dni kot gost e-giptovske vlade. Razgovarjal se bo z Naserjem in z egiptovskimi voditelji o mednarodnemu položaju. razločno povedal doslej govornik Grimaldi, pred- in doživljajo krizo: v vseh — razen v Krščanski derncikrac,-ji in KPI — je prišlo do cepitev. Dalje; vse stranke nimajo pristašev ampak «kliente». kajti glavno sredstvo prepričevanja je finančno, pri tem pa nihče ne ve, koliko stranke trošijo, medtem ko je jasno, da trošijo več kot znaša njihov normalni dohodek. V socialdemokratski stranki pa se troši — po Grimaldijevih podatkih — za borbe med strujami v stranki sami več. kot trosi stranka na primer v borbi proti KPI. da o Krščanski demokraciji niti ne govorimo. In prav v tem podatku se najbrž skriva vsa ogromna važnost socialistične unifikacije. Grimaldi je poudaril tudi, da uel stranke te unifikacije noče, ker bi pomenila naravnost revolucionarni akt, ki bi spodnesel temelje dosedanje politike velikanov Krščanske demokracije in KPI. Po Gri-maldijfevem mnenju obstaja sedaj »komunistična razredna c-notnost delavstva«, ki je ((dogmatično marksistično zaprta«. S socialistično združitvijo pa bi se ustvarila socialistična razredpa enotnost delavstva, ki bi ne smela biti res dogmatična, a preživele marksistične metode bi morala zamenjati nova moderna delavska poetika, ki jo zahteva današnji čas. Do kričanja in zmerjanja pa je prišlo zlasti, ko je Grima.-di omenil nepravilnost m sleparije na pokrajinskih kongresih v Neaplju. Aveilinu in Salernu, dalje ko je dejal, da Saragat ne bo mogel več ostati večni leader, ko se bo politika strarake spremenila, čeprav sc je doslej obnašal kot nekakšen ustavni monarh. Nato «tb centristi in desničarji začeli skandirati Saragatov priimek. Poleg primerov raznih izkaznic je Grimaldi navedel tudi primere, da so volili na kongresih emigranti in mrtvi. Tedaj kričanju ((lažnivec« m podobno ni hotelo biti kraja. Predsedujoči Tržačan Giuricin delegatov nikakor ni mogel pomiriti, čeprav je malo prej prebral sklep, da bo vsak kričač odstranjen iz kongresne dvorane. Kako se bo kongres končal, še ni jasno. Jasno pa je danes še bolj kot včeraj; da je razklan ne več na dve struji temveč na dve pravi nasprotujoči si stramki. Zelo je značilno, da se niti včeraj niti danes Saragat sploh še ni pojavil na kongresu, Mateotti, Romita m Simonini pa samo mimogrede, tako da uradni voditelji posameznih struj niso še niti govorili. pač pa imajo struje stalne sestanke, v glavnem po večerji. Tako je bilo sinoči in nocoj. Gov .ri se, da je «delo» za kulisami zelo zivanno. Pri tem nihče ne ve razmerja sil, kajti oboji trdijo, da imajo absolutno večmo delegatov. Od ostalih govornikov je ves dopoldne govoril Tremel-loni, ki je na podlagi znanih statističnih podatkov o socialnem in gospodarskem stanju v državi nakazal naloge socialistov. Nato je pozdravil kongres laburistični deiegat Grif-fits, popoldne pa v pravilni i-talijaoščini avstrijski vice-kancler Pittermamn, zatem predstavnik OllenhaueTjevih dvorani socialdemokratov, še prej _ pa delegat »oktobrskih« madžarskih mladincev. Popoldne je znani prvak PSDI Preti na dolgo zagovarjal možnost sodelovanja s Krščansko demokracijo in sodelovanja s KP s samimi starimi argumenti, da je ireba večinsko stranko prisiliti na sodelovanje, zlasti če bo nevarnost njene dolgoletne povezave z desnico postala še večja. Nekaj preprostih resnic je povedal tudi neki delavec Fiata iz Torina, ki je zelo prepričljivo obrazložil potrebo za združitev socialistov. Zadnji govornik je bil Treves — znani nasprotnik tržaške proste cone — ki je ob napol prazni dvorani ostro a neprepričljivo in defenzivno polemiziral z Grimaldijem. S. R. OEEC o področju za svobodno trgovino PARIZ, — Svet ministrov OEEC je danes sprejel kompromis glede področja svobodne trgovine. Ustanovljena je bila medvladna komisija, ki ji bo predsedoval britanski minister Maudling. Komisija bo začela jutri z delom. Komisija, v kateri bodo predstavniki 17 držav, ima nalogo predložiti svetu v prvih dneh prihodnjega leta načrt ustanovitve področja za svobodno trgovino. Dalje je bilo sklenjeno, naj se upoštevajo potrebe'evropskega skupnega tržišča, naj se prouči možnost sporazuma o kmetijskih vprašanjih ter naj se poskrbi za zaostala področja (Grčija, Turčija, Islanda. Irska in Portugalska). V posvetovalni skupščini evropskega sveta pa so danes razpravljali o politiki držav Članie ,v zvezi s sedanjim mednarodnim položajem. Zadevno poročilo je podal zahodnonem-ški demokristjan Kiesinger, ki je poudarjal potrebo skuj> ne politike držav članic glede razorožitve, nemške združitve Vzhodne Evrope in Srednjega vzhoda. Kakor poročajo iz New Yor-ka, sta danes predstavnika Cejlona in Indije v odboru za skrbništvo izjavila, da je skupno tržišče neka oblika kolonializma, ki škodi industrializaciji afriških držav ter bi lahko prejudicirala pravico teh držav do samoodločanja m neodvisnosti. Ledolomilec «Lenin» na atomski pogon MOSKVA, 17. - Agencija Tass javlja iz Leningrada, ča pripravljajo splavitev ledolomilca «Lenin» na atomski pogon. Ladja bo odrivala 16.000 ton, njeni motorji na atomski pogon pa bodo razvijali moč 44 tisoč HP ter hitrost 18 vozlov. Ladja bo imela plovno avtonomijo približno 400 dni ih bo lahko napravila trikrat pot okoli zemlje ob ekvatorju, preden ji bo potrebno znova o-skrbeti se z atomskim gorivom. Energija, ki jo oddaja to atomsko gorivo, je takšna, da ga zadostuje 45 gramov za pogon stroja ledolomilca za 24 ur, medtem ko bi sorazmerno bilo potrebno 70 ton nafte za isto delo. »se se siri MILAN, 17. — V Milanu so danes zabeležili nekaj čez tisoč primerov azijske gripe. Zaradi komplikacij sta umrli dve osebi. Včeraj so prijavili iz vse pokrajine okrog 10.000 primerov. Zaradi vlažnega in mrzlega vremena so pogostejše komplikacije. Igralec Renato Rascel se še ni povsem pozdravil po napadu gripe pretekli torek. O nadaljnjem širjenju bolezni poročajo tudi iz drugih krajev, tako iz Bologne, Via-reggia, Mantove, Forlija, kakor tudi iz krajev v Južni Tirolski. iiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiuiiniJttiiiiinmimiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiuTiniimimimmmimiiiiimiiiiiimiimuiiifiiiiiiin Po pismu Hruščeva socialističnim strankam Morgan Phillips treh zahodnih velesil s SZ Predstavniki socialističnih strank Zahodne Evrope bodo v nedeljo razpravljali o možnosti, da pošljejo skupen odgovor na pismo Hruščeva LONDON, 17. — Tajnik britanske laburistične stranke Morgan Phillips je danes naprosil ZDA, Francijo in Veliko Britanijo, da povabijo SZ na konferenco o Srednjem vzhodu. «Ne vem, zakaj se ne bi mogel takoj določiti sestanek 4 velesil z namenom, da se popolnoma odstrani napetost na tem področju.« To je izjavil Morgan Phillips na tiskovni konferenci, na kateri se je govorilo o pismu, ki ga je te dni poslal prvi tajnik KP SZ Nikita Hrusčev socialističnim strankam Zahodne Evrope; kot je znano, se to pismo nanaša prav na vprašanje Srednjega vzhoda. Pismo Hruščeva, je dejal Phillips, bi moralo biti poslano Varnostnemu svetu ter vladam prej kot socialističnim strankam. Težko je razumeti pravi vzrok, zaradi katerega je bilo poslano to pismo. Mogoče so Rusi zaskrbljeni zaradi položaja. Lahko pa bi tudi šlo za ((zaveso iz dima«, to se pravi za sredstvo, da se odvrne pozornost n« madžarsko vstajo. Lahko pa bi tudi pomenilo začetek no vega sovjetskega napora za u-stanovltev združene fronte. «Možno je tudi, je nadaljeval tajnik laburistične stranke.■ da so Rusi v zaskrbljenosti za položaj ha Srednjem vzhodu smatrali za umestno, da napra. vijo izreden napor ter tako izrazijo to svojo skrb. Koliko.-nas zadeva, je dejal potem Morgan Phillips, jaz ne bi bil razpoložen za udeležbo pri razgovorih z argumentom take vrste.« Na vprašanje, ali bi laburistična stranka podpirala poseg s silo, če oi v kaki arabski državi nastal komunistični držhv-ni udar, je Phillips odgovoril: «Ne bi želeli intervenirati v nobenem primeru, če bi v kaki državi nastala sprememba vlade. Mi bi hoteli Srednji vzhod spraviti iz ozračja hladne vojne.« Na koncu ie Morgan Phillips izjavil, da bi se laburistična stranka, če bi se vrnila na oblast zavzela za sprejem LR Kitajske v OZN, zahtevala bi umik čet Cang- kajška s Fcrmoze in pričela bi akcijo, da se napravi konec jedrskim poskusom. Moskovska «Izvestja» kritizirajo danes britansko zunanje ministrstvo, ker je v zvezi s pismom Hruščeva objavilo izjavo, da v resnici ne obstaja nikaka grožnja proti Siriji. «Prav tako pomirjujoča zagotovila sta dajala lani London in Pariz pred anglešno-franco-sko-izraelskim napadam na E-gipt in ni samo slučaj, da se istočasno z izjavo Foreign Officea pošiljajo nove britanske in ameriške enote proti obalam Izraela.« Danes je bilo objavljeno v Bruslju, da se bodo predstavniki socialističnih strank Zahodne Evrope prihodnjo nedeljo sestali v Strasburgu. Razpravljali bodo o možnosti, da pošljejo skupen odgovor na pismo Hruščeva. Tudi še danes so predstav niki nekaterih socialističnih strank dajali izjave o pismu Hruščeva, toda te izjave so večinoma zelo nestvarne. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 18,3, najnižja 12,6, ob 17. uri. 17,1, .zračni tlak 1022 pada, vlaga 78 odst., nebo 4 desetine pcoblačeno, morje mirno, temperatura 19 Tržaš dnevnik Danes, PETEK, 18. oktobra Luka, Travica Sonce vzide ob 6.25' in zatone ob 17.15. Dolžina dneva 10.50. Luna vzide ob 0.25 in zatone ob 14.23. Jutri, SOBOTA, 19. oktobra Delo komisije za obmejni promet Z novo obmejno propustnico tri dni bivanja onstran meje Propustnica bo opremljena s sliko in bo veljala leto dni za vse obmejno področje ne glede na občine (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 17. — Na današnjem plenarnem sestanku je mešana italijansko - jugoslovanska komisija dokončno sprejela nekatere pomembne olajšave, o katerih smo v grobih obrisih poročali ie včeraj. Komisija je tako sklenila, da se bodo prebivalci obmejnega pasu odslej zadrževali tri dni (72 ur) na drugi strani državne meje in ne samo dva, kot je do sedaj določal videmski sporazum. Končno je bil sprejet sklep o uvedbi nove prepustnice, ki bo opremljena s sliko in ki bo — kot so to sklenili že v sredo — veljala eno leto. V praksi bodo torej sedaj postopoma zamenjavali stare prepustnice z novimi takrat, kadar bo zapadla veljavnost stare prepustnice. Pomemben je tudi sklep, da bodo odpravili čoločila o namembnih krajih in se bodo odslej prebivalci svobodno kre-tali na obmejnem področju. Vse te spremembe je mešana komisija sedaj že dokončno sprejela, tako da na dnevnem redu ni več nobenega pomembnejšega vprašanja. 'Vendar pa je treba vskladiti jugoslovanski in italijanski teket doseženih sporazumov^ kar pa je izredno dolgo in zamudno delo, zlasti ker sta oba teksta, torej slovenski in Italijanski, uradno veljavna. Iste ugotovitve veljajo tudi za vse ostale sklepe komisije, med katerimi je zlasti ustanovitev dveh novih avtobusnih prog in okrepitev nekaterih obstoječih. • Komisija je sprejela ustanovitev nove redne avtobusne zveze, ki bo povezala Trst in Umag in kjer bodo vozili avtobusi iz Trsta v Koper, Portorož, Piran, Savudrijo in Umag. Ustanovljena bo tudi nova sezonska zveza med Trstom in Portorožem. vprašanju so tudi razpravljali in sklepali na predhodnih zasedanjih. Sklepi pa so bistveno različni v italijanskem odnosno v jugoslovanskem uradnem zapisniku, tako da se je diskusija dolgo časa vrtela izključno okoli tega. In je verjetno, da bo končni sklep v korist prebivalcev. Predvideva se, da bodo u-radno podpisali tekst sporazuma na svečani plenarni seji, ki bo v soboto in v skrajnem primeru v nedeljo dopoldne. Danes pa bodo člani komisije kot gosti predsednika jugoslovanske delegacije Karla Forteja obiskali Maribor, med tem časom pa bodo odgovorni funkcionarji pripravili dokončni tekst in uradno sporočilo o rezultatih zase-c anja. Poleg tega sporazuma bo komisija tudi podpisala poseben protokol, za kar sta jo pooblastili obe vladi. S tem protokolom bodo uredili vprašanje dostopa na Mangart. Za vse je namreč samo ena steza, ki pa pelje nekaj časa po jugoslovanskem, nekaj časa pa po italijanskem ozemlju, tako da bi moral praktično v. ak turist imeti potni list, opremljen z vizumom in bi morala biti na tej stezi kar dva bloka. Razumljivo je, da je taka rešitev nemogoča. V posebnem protokolu bodo to vprašanje rešili na ta način, da bodo odslej vsi italijanski in jugoslovanski državljani na točno določenem očseku lahko prekoračili državno mejo z osebno izkaznico. V bistvu gre za manj pomembno rešitev vprašanja, saj pomeni samo to, da bodo lahko vsi turisti obiskovali to goro, ki je sedaj dostopna samo tistim, ki se ne strašijo zavarovanih smeri. Vendar pa je treba podčrtati, da predstavlja ta rešitev z vidika ju-ridične strani pomembno novost med italijansko - jugoslovanskimi odnosi. BOGO SAMSA' ZA TOVORNI PROMET Zvišanje tarif prevozov 20. t. m. bodo stopile v veljavo spremembe določil za prevoz blaga po italijanskih državnih železnicah. S črtanjem skoraj polovice tarifnih razredov in avtomatičnim prehodom ustreznih postavk v višje kategorije se bo cena prevoza blaga po železnici dejansko zvišala, ne da bi se zvišale tarife. Pristojni krogi poudarjajo, da je bilo to posredno zvišanje tarif nujno zaradi vedno večjih stroškov, ki jih ima železniška uprava, kar pa se dogaja tudi v mnogih drugih evropskih državah. Kljub temu pa predstavlja to zvišanje, ki bo prizadelo zlasti masovno blago, in sicer premog, rude železne odpadke itd., nevarnost, da bo Avstrija, ki prevaža po železnici na milijone ton masovnega blaga, usmerila del svojega prometa v druga evropska pristanišča. Revščina ne sme biti vzrok ,da bi talentiran otrok ne študiral. Za to skrbi «Dijaška Matica». Podprimo to njeno plemenito delo ob vsaki priliki. imuni,iiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiliHliHiiltiiiiiHinHillimilimiiimiiiliiiiilHiiiiiimillllilllliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiillliiiiHliiiiiiiiiiiiiiimiiii Tudi včeraj stavka v CRDA in arzenalu Jutri enotno zborovanje vseh stavkajočih delavcev Policija ni dovolila povorke kovinarjev, češ da bi motila javni red - Solidarnost ZKMI z borbo delavcev Delavci obratov CRDA in Tržaškega arzenala so stavkali tudi 'včeraj popoldne. Stavke se je udeležila ogromna večina delavcev. Jutri priredita oba sindikata enotno zborovanje vseh __________ _ ^ stavkajočih delavcev. Sinčika- Znatno bodo okrepili avtobus-j ta sta nameravala organizi-ne zveze- Trst - Sežana, Trst - rati tudi povorko, toda kve-Herpelje, Trst - Koper, Go- stura je dovolila samo zboro-rica - Solkan in Čedad - Tol- vanje, pri čemer se je skli-minsko. i cevala na javni red in na Glede carinskih vprašanj pa ! motenje mestnega prometa, je mešana komisija že na pr- | Toda sindikata menita, da vih zasedanjih sklenila, da j kvestura ne mara, da bi de-bodo odprli za promet z mo- i lavci podrobneje seznanili pre-tornimi vozili deset blokov, bivalstvo z razlogi svoje bor-kjer So do sedaj lastniki pro- u,e, tako da bi jih javno mne-pustnic šli lahko le peš. Za- ( ■ pofjpri0. pr; tem ugotav- vlekla pa se je razprava gie- j j. ta da SQ p0(j0bne manife-de prenašanja mesa. Katerega sVaciie dovoljene po vseh me-posijo kmetje dvolastniki na , ^ ' kot na primer v Rimu. osnovi določ.l priloge 9 videm- ^ Vicenzi itd. Saškega sporazuma, kjer je med Q iznati drugim blagom navedena tud. I em pravice, ki jim jih količina mesa. Sporazum ne “‘*tavlja ustava. Zato bo so gre ?nn0uporabUa 3°plc“ni FlOM protestirala pri krajev-izraz. Z italijanske strani so n*h oblasteh m pri no ra j pa že pred nekaj časa pripomnili, ca bi se smelo prenašati samo kuhano, pečeno odnosno na kakršen koli način pripravljeno meso. ki bi služilo kmečkemu prebivalstvu za prehrano med časom, ko de- ministrstvu. Danes bodo po vseh oddelkih ladjedelnic, Tovarne strojev in Tržaškega arzenala skupščine delavcev. Ob 11, uri pa bo v Ul. Zonta 2 tiskovna konferenca, na ka-; teri bodo sindikalni voditelji pote- la na drugi strani meje. O tem seznanili novinarje s MiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiniiitiiiiiiimmin''"'»',“"»"ini<>'i'‘«''''''"»''",inHiiMiiiiiiimiiiiiii Azijska gripa V Nabrežini bodo zaprli vse šole in otroške vrtce Včeraj so prijavili v Trstu 886 novih obolenj Šolske oblasti, občinski odbor in občinski zdravnik so se sporazumeli, da bodo zaradi številnih primerov gripe med učenci zaprli vse šole in otroške vrtce v devinsko-na-brežinski občini, in sicer od 18. do 27. t., m. To so sklenili, ker je v šolah z italijanskim učnim jezikom od 70 do 80 odst. obolelih, v šolah s slovenskim učnim jezikom pa okrog 40 odst Tudi v Trstu je okrog 25 odst učencev in dijakov odsotnih iz šol. V nekaterih razredih jih manika kar polovica. Tudi v raznih industrijskih podjetjih je odso-tn-h od okrog 7.5 do 18 odst. delavcev in uslužbencev. Danes ob 17,30 se bo sestal na prefekturi pokrajinski zdravstveni svet in možno je. da bodo tudi v Trstu nekaj dni zaprli šole. Včeraj dopoldne so prijavili 836 novih primerov azijske grine. Od teh jih je bilo med stalnim prebivalstvom 672, v internatih 1 in med begunci 213 Od teh ie zbolelo 34 o-seb v tabor1**u v PHričph, 27 pri Sv. Soboti. 12 v silosu itd. er Vi-- Sestanek odbora krajevnih uslužbencev Predvčeiajšijim se je sestal odbor Pokrajinske zveze uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic in raznravijal o svojem kongresu, ki bo v ne'eljo 27. t. m. ob 9. uri v Ul. Zonta 2. Odbn je soglasno odobril nasleunji dnevni red, k. ga bo predložil kongresu: izvolitev predsedstva, raznih komisij, poročilo dosedanjega odbora. diskusija, sklepi, poročila komisij, izvolitev novega odbora in delegatov za kongres nove Delavske zbornice CGIL ter za vsedržavni kongres kategnije. _ «» — Nezgncia r.a dslu Včeraj popoldne ob 16. url so na I. kirurškem oddelku splošne bolnice sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh 51 let starega Maria Plnkarja s Trga Liberta ». kateremu so zdravniki ugotovili več ran na desni roki * verjetnimi kostnim, poškoč- kom zadnjih borb in z razvojem spora. Delavci tudi grajajo poročanje tržaškega radia, ki od-čaja prenizke odstotke udeležbe delavcev v stavki. To ravnanje ne pomeni obveščati javno mnenje, saj se s tem le zavaja. Stavkokazi so namreč zelo redki. Tisti, ki dajejo radiu podatke, pač ne upoštevajo, da so sindikati že sami oprostili stavkanja razne delavce in uslužbence, zlasti tiste, ki skrbijo za varnost naprav. Tudi danes se pričakuje ponovitev stavke. Kovinarjem je izrazila svojo solidarnost tudi avtonomna tržaška federacija Zveze komunistične mladine. V p.-smu pravi, da sle-cijo komunistični mladinci borbam v ladjedelnici ter da bi moralo vse prebivalstvo podpreti njihovo borbo. Pri tem poudarjajo, da gre za podjetja IRI ter da trmasto stališče vodstev povzroča tudi podjetjem samim veliko gospodarsko ško. do. Pocjetja IRi imajo socialne naloge, ki pa jih ne o-pravljajo, kar je zlasti- v škodo zaposlenim in brezposelnim mladincem. Mladinci zagotavljajo, da bodo izvedli po svoji možnosti konkretne solidarnostne akcije v podporo CRDA in Tržaškega arzenala. «»------ Sestanek kult. delavcev s sovjetskima pesnikoma Včeraj ob 17. uri je Združenje za kulturne stike Italija - ZSSR organiziralo v hotelu «Della Ville« srečanje med dvema sovjetskima pesnikoma Borisom Slutskim in Nikolajem Zabolotskim ter predstavniki tržaške kulture. Na srečanju, ki se je takoj razvilo v prisrčen razgovor med pesnikoma in tržaškimi kulturniki, smo videli mnogo znanih slovenskih in italijanskih kulturnih delavcev našega mesta. V dopoldanskih urah sta o-ba sovjetska gosta v spremstvu člana vsedržavnega odbora Zveze za kulturne stike Italija - ZSSR dr. Ceronija in filologijo Romeo Colognatti ter dr. Grise in dr. Stasi od univerzitetne knjižnice. Gostom so priredili zakusko, na kateri so bili izmenjani pozdravi. Sovjetska pesnika sta podarila prof. Colognattiju 2 izvoda njunih zadnjih pesniških zbirk in ob tej priložnosti izrazila željo, za čim tesnejše stike med italijanskimi in sovjetskimi kulturniki. Nato je sovjetska gosta spre. jel ravnatelj višjega nadzor-ništva za umetnost prof. Rut-teri, ki jima je razkazal katedralo sv. Justa in muzej umetnostne zgodovine. Obenem pa jima je prof. Rutteri poklonil en izvod svoje knjige «Trieste e il suo passato«. Po teh obiskih sta sovjetska pesnika odšla na pokopališče, kjer sta položila vence na grobove nedavno umrlih tržaških pesnikov Umberta Sabe in Virgilia Giottija. Nato sta šla obiskat grobove padlih ruskih partizanov na Opčinah, kjer sta tudi položila venec. Po interpelacijah v parlamentu in senatu Preuranjen optimizem glede razpisa novih občinskih volitev v Trstu Iz Tambronijevega odgovora poslancu Tolloyu in senatorjema Ravagnann in Pellegriniju so nekateri krogi sklepali, da morajo biti volitve že v treh mesecih Svoj čas smo poročali, da je socialistični poslanec Tol-loy predložil v poslanski zbornici interpelacijo vladi, v kateri je opozoril na komisarsko upravo v tržaški občini in zahteval, da vlada ukrene vse potrebno za čimprejšnji razpis novih občinskih volitev. Notranji minister Tambroni je odgovoril, da se vlada zaveda tega nenaravnega upravnega stanja v Trstu in da bo storila vse. da bodo čimprej volitve. Ta očgovor je tedaj zadovoljil poslanca Tolloya in vse tržaške kroge, ki želijo, da bi prišlo do čimprešnje izvolitve novega občinskega sveta. Podobne-, interpelacijo sta predložila .jv preteklih dneh v senatu kWi komunistična senatorja ^.avagnan in Pelle-grini. Minister Tambroni jima je odgovoril, da je zaželeno, da se izvede normalna procedura sedanje komisarske uprave na občini z pazpisom novih volitev v roku, ki ga določa zakon. Obenem pa je zagotovil, da nima nihče namena občržati v Trstu Izredno upravo. Senatorja sta bila zadovoljna z odgtfvorom. Ravno tako zadovoljni so tudi nekateri tržaški levičarski krogi, ki poudarjajo, da zakon določa, da se morajo volitve vršiti v treh mesecih, v skrajnem primeru pa v šestih mesecih. Toda takšno tolmačenje Tambronijevega odgovora _ se nam zdi preveč optimistično, da ne rečemo celo naivno. Notranji minister je v svojem odgovoru ponovil samo to, kar je vladni komisar dr. Pa-lamara izjavil predstavnikom male levice, še preden je bil imenovan občinski komisar, in sicer: da se bo pristojna oblast glede razpisa novih volitev ravnala strogo po zakonu. Ze tedaj smo opozorili, da ravnati se »strogo po zakonu* pomeni zavleči razpis novih volitev tudi za leto dni. V zakonu, ki določa rok razpisa novih volitev po razpustu občinskega sveta, je rečeno, da se volitve morajo razpisati tri mesece po imenovanju vladnega komisarja na občini. Na tržaški občini pa je bil za sedaj imenovan šele začasni prefekturni komisar, ki bo upravljal občino do dneva imenovanja vladnega komisarja, ki ga mora imenovati osebno predsednik republike. Vladni komisar pa je šele potem, ko je državni svet potrdil razpust občinskega sveta, kar se pa še ni zgodilo in mislimo, da se ne bo zgo- dilo še tako hitro. Ta postopek traja včasih tudi po več mesecev in dokler ni upravni svet potrdil razpust občinskega sveta, ne more biti imenovan vladni komisar na občini. Aele po imenovanju tega komisarja stopi v veljavo do- tev. Znano je, da zakon ne določa roka državnemu svetu za potrditev razpusta občinskega sveta. . Zato se prav v tem postopku lahko komisarska uprava zavleče za nekaj mesecev več, kot bi bilo zaželeno. Zaradi tega je treba ločilo zakona, ki pravi, da se I najbolj odločno zahtevati, da morajo volitve razpisati v roku treh mesecev, v skrajnem primeru pa Se ta , rok podaljša še za tri mesece. Zato menimo, da je odgovor ministra Tambronija komunističnima senatorjema popolnoma v skladu s politiko tukajšnje Krščanske demokracije, ki hoče zavleči razpis volitev do prihodnje jeseni in ne v skladu z željami večine prebivalstva, ki zahteva, da se nove volitve razpišejo v najkrajšem času. Postopek, ki smo ga omenili, zna trajati tudi več ket leto dni, kot se je zgodilo v Bariju in nekaterih drugih italijanskih mestih, kjer se KD ni mudilo razpisati voli- se čimprej izvrši formalnost potrditve razpusta občinskega sveta po državnem svetu, da se takoj nato imenuje na občini vladni komisar, ki ima po zakonu nalogo, da razpiše nove volitve v treh mesecih po svojem imenovanju. — «»----- Padel je s senika S policijskim avtom so pripeljali včeraj ob 22,15 v glavno bolnišnico 55-letnega Maria Raherja iz Križa, ki je tričetrt ure prej padel s senika, ko je hotel iti nanj spat. Pri padcu se je ranil po raznih delih ie-lesa in se bo moral zato zdraviti mesec dni. IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIfllll Prometna nesreča mladeniča iz Doberdobu Cestar s Konlovela padel s kamiona in se močno poškodoval po glavi Včeraj se je 25-letni Rena- šil od kamiona, v katerega se SNG v TRSTU OTVORITEV SEZONE 1957-58 EUGENE 0'NEILL Strast pod bresti Igra v treh delih Režiser JOŽE BABIC Scenograf VLADIMIR RIJAVEC Asistent režije ADRIJAN RUSTJA Prevajalec FRAN ALBREHT Osebe: Efrajim Ca-bot • Modest Sancm; Simeon, Peter, Eben, njegovi otroci - Stane Raztresen, Danilo Turk, Julij Guštin: Abbie Putrpan - Zlata Rodoškova; Šerif - Edvard Martinuzzi. PREMIERA v soboto 19. oktobra 1957 ob 20.30 v dvorani na stadionu « P r v i maj », Vrdelska cesta 7 ponovitev v nedeljo 20. oktobra 1957 ob 16. in ob 20. uri v dvorani na stadionu «Pr-vi maja. to Pahor iz Doberdoba 32 vozil s svojim motorjem iz Se-s-ljana proti Opčinam. Zaradi megle je vozil počasi, toda nenadoma je trčil v pred njim vozeči kamion, katerega očitno ni videl prav zaradi megle. Mladenič je seveda padel na tla in ko je prišel zopet k sebi, kamiona ni bilo več. Njegov šofer se verjetno ni zavedel nesreče in je vozil dalje. Pahor se je nato dvignil in ustavil prvi kamion, ki je prišel mimo. Šofer, Ivan Norbedo oč Sv. Marije Magdalene spodnje 1259 je ranjenca odpeljal na policijski komisariat na Opčine, kjer so poklicali rešilno postajo in kmalu zatem so z avtom RK odpeljali Pahorja v bolnišnico. Zdravniki so mladeniču ugotovili hud udarec na glavi in pretres možgan, zaradi česar so ga s pridržano prognozo sprejeli na drugem kirurškem oddelku. Na kraj nesreče so odšli tudi agenti prometne policije, ki so našli na tleh koščke rumenega laka, ki se je verjetno odkru- iii n intnim n Min mi m minutni iiinn mn miti miiii Mlin m nnniinnnt i Izpred kazenskega sodišča Ce ne bo presenečenj, pričakujejo za soboto razsodbo, kot zaključek dolge razprave proti bivšemu upravniku tržaške tovarne testenin Albinu Pertrttu, ki se je moral zagovarjati zaradi 13 obtožb, od katerih sta najhujši namerni in nenamerni bankrot. Po pravici povedano so si bile do sedaj skoraj vse priče brez izjeme enotne v tem, da je Pertot skušal rešiti tovarno, ki je bila ob nastopu njegove službe v zelo slabem finančnem položaju. Kakor je znano, je državni tožilec zahteval strogo kazen, to je nad 8 let zapora. Včeraj pa sta Pertotova zagovornika prešla v protinapad in skušala dveh tržaških predstavnikov te s podatki v rokah prikazati zveze obiskala tržaško uni-1 sodišču, da je obtožnica neute-verzo. kjer so ju sprejeli pro- meljena. fesorja zavoda za slovansko | Odv. Jona, ki je prvi spre- bami. Plokar je ob prihodu v bolnišnico povedal, da je delal na nekem gradbišču v Rocolu, ko je z roko zašel med kolo in transmisijski jermen nekega stroja. Kap ga je zadela Včeraj popoldne ob 16.20 je na križišču Ul. Pascoli in Ul. Conti zaradi kapi nenadoma umrl 71 let stari upokojenec Matteo Trissi iz Ul. Vidali 2. Njegovo truplo so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnice, ........................................................... mini Skladišča v lesnem bodo prihodnjo Zagovornika zahtevata oprostitev upravnika tovarne testenin Pertota Edina krivda obtoženca naj bi bila v tem, da je izdajal čeke brez kritja Eden izmed načrtov za pokritje skladišč lesnega pristanišča Kot poroča agencija »Astra« pričakujejo, da bo ravnateljstvo za javna dela pri vladnem komisariatu v najkrajšem času razpisalo javno dražit j za pokritje skladišč v lesnem pristanišču pod Skednjem, Zadevni odlok je že pripravljen. Manjkajo samo se nekatere formalnosti, za kate. re predvidevajo, da bodo čimprej rešene in da se bodo dela začela v najkrajšem času. Po nekaterih vesteh se zdi, da se Kot lahko vsakdo vidi, imajo bodo dela začela že v prvih mesecih prihodnjega leta. če bodo pristojni organi načrte podjetij, ki se bodo udeležila dražbe, pravočasno sprejeli. Pokritje skladišč, lesnega pristanišča je za Trst zelo pomembna iniciativa. Tržaško pristanišče predstavlja eno od zelo vpliva na kakovost lesa in na delo za nakladanje in razkladanje, ki se ne more redno vršiti ob slabem vremenu, v pokritih skladiščih se bo les hitreje sušil, ne bo na dežju, obenem pa se bo delo lahko nemoteno razvijalo zlasti pozimi. Tržaško prista- največjih sredozemskih tržišč nišče pa se bo obogatilo z np-z lesom, zlasti za trgovino •/ vimi sodobnimi in ustreznimi lesom med državami Srednje napravami tudi za trgovino Evrope in Bližnjim vzhojlom trgovska lesna podjetja svoja skladišča na prostem. To lesom, kar bo gotovo pripomoglo k povečanju lesne trgovine. govoril, je po kratkem uvo-1 še dolžnica temu podjetju. In du in proučitvi izjav raznih -------------- *- *-*----- — —J-' •■-*- prič omenil, da je v mestu vladalo začudenje zaradi stečaja tovarne testenin, kar so zabeležili tudi nekateri časopisi, ki so se tudi spraševali ali je Pertot kriv za ta polom, ali obstaja kak drug neznan razlog. Obramba, je poudaril odvetnik, prizna samo krivdo v zvezi z izdajanjem nekritih čekov, «Samo za to lahko Pertota obsodite; na zaporno ali denarno kazen, To je , tudi edina krivda obtoženca in še to je napravil le zato, da reši tovarno poloma«. Kasneje je odvetnik še pojasnil, da je Pertot res izdal za 55 milijonov lir nekritih čekov, a je to storil vedno po prodaji testenin, kar pomeni, da je praktično imel razpoložljive fonde. Po mnenju zagovornika je več obtožb naravnost absurdnih, kot na pr. nezakonito prilaščanje uradniku Gregoriju odtrgane vsote za plačevanje socialnega zavarovanja. Vsota v obtožnici ni točna in vrhu tega se nanaša na čas, ko Per-tot ni bil več upravnik. Nelogična je tudi obtožba prodaje moke (določene za izključno uporabo na domačem trgu) v Italijo. Ce je Pertot izvažal moko, pomeni, da je imel dovoljenje, ker drugače tovor ne bi mogel čez mejo mimo carinskih organov. • Sicer je meja tedaj že odpadla in «o bili vsi zakoni bivše ZVU preklicani, zaradi česar ni mogoče govoriti o kaki kršitvi. Pertota obtožujejo tudi, da ni sklical občnega zbora delničarjev. To ni res: občni zbor je bil 1954, in 1955. leta. Sklical ga je tudi za 1956. leto, a je pred tem končal v zaporu. Pertot, je v nadaljevanju trdil odvetnik, ni' nikoli ne skril ne poneveril številk v obfačunu. Napravil je to, kur delajo vsi in ni trgovca ne v Trstu ne v Italiji, pri katerem bi napravili preiskavo kot pri Pertotu, ki bi se izOgnil obtožbi, zaradi katere je mož sedaj na zatožni klopi. Dejstvo je, da je Pertot prevzel v upravo tovarno, ki je imela nad 7 milijoriov lir mesečne škode In on je v letih 195(1, 1952 in 1953 znatno saniral finančno stanje. Tož:-lec je v svoje/n govoru orne-nil, da je bilo napačno računati na vojno škodo. Zak-ij pa? Znano je, da je prav država silila Pertota k nadaljevanju delovanja tovarne, država mu je damin podpore in ista država je bila in je 1 tija. prav ta država ga sedaj sod Da država oziroma njeni ergani niso hoteli stečaja tovarne, je dokazano: to pričajo številne intervencije. To pomeni tudi. da so bili pristojni organi prepričani, da bi se dal položaj izboljšati. Tudi sodni kurator je bil istega mnenja in niti na misel mu ni prišlo, da bi zahteval stečaj. Eden od vzrokov izgube je bilo preveliko število delavcev. V Italiji je na tisoče podjetij, ki delajo z izgubo, katero nato nadoknadi IRI. Ce bi morali vse te upravnike soditi, tedaj smo lahko prepričani, da ne bi našli dovolj prostora v sodnih dvoranah. Pertot pa je dokazal s tem, da je vložil v tovarno svojih 47 milijonov, da je verjel v dvig proizvodnje in da ni s svojim delovanjem hotel ogoljufati nikogar, Tudi sodni izvedenec je potrdil, da v Pertotove.m upravljanju ni bilo nepoštenosti, temveč samo volja, da reši tovarno pogube. Zagovornik je nato omenil, da ni mogoče govoriti o neekonomski proizvodnji s koprodukcijo Valastro — Pertot, ko je vendar znano, da je bila ta v zadnjih letih edina donosna. «Pertot,» je izjavil odvetnik. «ni uničil tovarne. Zgodilo se je ravno obratno, da je tovarna uničila Pertota, Pertotu bi morali celo izplačati povzročeno škodo za storjeno mu krivico. To pa se lahko naredi le s pravično razsodbo«, je zaključil odvetnik Jona, ki je zahteval popolno oprostitev obtoženca. Popoldne pa je spregovoril drugi Pertotov zagovo;-nik odv. Morgera, ki je z zakonikom in raznimi juridičnimi razpravami v rokah obrazložil točen pomen bankrota. Tudi on je zaključil z zahtevo popolne oprostitve, ker Pertot ni hotel z upravo nikomur Škoditi in tudi ni zase ničesar pridržal in skril «Tam ne sedi goljuf, temveč pošten mož« je še dodal odvetnik Morgera. ((kateremu niso pomagali samo njegovi sorodniki, temveč tudi krajevne oblasti in državni nadzorni organi«. Razprava se bo nadaljevala v soboto zjutraj s kratkim odgovorom tožilca, kateremu bosta brez dvoma sledila odvetnika z novimi pripombami. Preds. — Fabrio, tož. — Scarpa. zapisn. Urbani, c-hramba — odv. Jona. Morgera m Coen za odsotnega Fioret- je zaletel Pahor. S pridržano prognozo so včeraj zjutraj okoli 8 ure sprejeli na drugem kirurškem oddelku tudi 52 let starega cestarja Alberta SaVia s Kontovela št. 60. Savi je bil na kamionu, ki ga je vozil 32-letni šofer Mario Xicovich iz Strada del Friuli 527. Ko je šofer zavozil na ovinek pod botaničnim vrtom na Ul. I-ar-neto, je Savi nenadoma izgubil ravnotežje ter pauel čez stranice kamiona na cesto, kjer je nepremično obležal. Njegov tovariš, 49-letni Fede-rico Oretti iz Androna čeila Corte 2, ki se je vozil z njim na kamionu, je takoj alarmiral šoferja, ki je ustavil kamion. Oba sta naložila ranjenega Savija v vozilo in z vso naglico odpeljala v bol-, nišnico, kjer so zdravniki nesrečnežu ugotovili rano na glavi, pretres mozgan in več ran po rokah in nogah. Tudi v tem primeru so na kraj nesreče prišli agenti prometne policije, ki so uvedli preiskavo. Agenti prometne policije so nekaj pred poldnevom odšli tudi na križišče V , Sesljan, kjer je prišlo do karambola med kamionom in nekim nemškim zasebnim avtomobilom. Kamion, ki je bil naložen z zemljo, je vozil proti križišču, kjer bi morali zemljo raztovoriti na enem od tamkajšnjih prometnih otokov. Ko se je ustavil, je eden od u-službencev dal znak šoferju črugega kamiona, ki je vozil za njim, naj se umakne za nekaj metrov nazaj. Šofer je takoj ubogal, pri tem pa je trčil v zadaj stoječi nemški avtomobil, ki je bil zaradi tega precej poškodovan. — «» Usodna padca Medtem ko je čistila vežo stavbe, kjer stanuje, je 72 let stara hišnica Ana Jež iz Ul. Romagna 20 padla in si zlomila levo stegnenico. Z avtom Rdečega križa so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku. Na istem odcelku so sprejeli s prognozo okrevanja v dobrem mesecu tudi 59 let staro Marijo Tomsic vd. Fan-tuzzi iz Ul. Solitro 6, ki je padla v svojem stanovanju in si hudo poškodovala levo koleno. --------«»—1-t: Brezposelni mladenič obsojen na 6 mesecev Septemoia letos je 20-letm Pietro Lenoci z Lonjerske ceste, ki je po poklicu mehanik a dalj časa brezposeln, šel na urad za delo v upanju, da bo našel zaposlitev. V notranjosti pa je med dvema osebama nastal spor, zaradi katerega je vratar urada za delo Carlo Ger mini pognal vse na cesto. Tc pa ni ugajalo Lenociju, ki ni imel nič skupnega s prepirljiv ci in ni hotel zapustiti urada za delo. Germinija pa njegove pritožbe niso zanimale, zaradi česar se je Lenoci razje zil, pri čemer je pograbil stol in zagrozil možu, da ga bo vrgel skozi okno. Posledica tega Je bila, da so Lenocija aretirali in ga prijavili sodišču pod obtožbo žalitve z grožnjo javnemu funkcionarju. Zato bo moral brezposelni mladenič presedeti t. mesecev v zaporu. Ker ni o-dprla vrata sodnemu funkcionarju, ki je prišel po plinsko peč da bi jo prodal na račun sodnih oblasti, se je 37-letna Rozalija liias por. Povh iz Ul. Campanelle morala zagovarjati pred lslim sodnikom. Kljub temu da je ženska izjavila, da ni bila tedaj doma, jo je sodnik spoznal za krivo obtoženega dejanja m jo obsodil na 20.000 ur glob? pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list. Zanimivo je, da je bila tedaj v stanovanju mati obtoženke, vendar m znano zakaj ni odgovorila na večkratno zvonjenje sodnega funa cionarjn. Sodnik - Fianga, tož. - Ghez zi, zapisn. Scelzo, obramba i odv. Šanturo, Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni Ulica sv. Frančiška štev. 20, tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvora-ne. Mladini neprimerno ŠOLA GLASBENE MATICE TRST DANES 18. t. m. ob 20.33 v Ul. H. Manna 29-11. (mala dvorana) priredi predavanje „0 glab frmi iza&laz&r Predavanje je opremljeno z glasbenimi vložki. Vsi ljubitelji glasbe vljudno vabljeni! Vstop prost. IJUDKKA PISOSVKT Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje člane, da bo deseti rednj letni občni zbor v nedeljo 20. oktobra t. 1. ob 8.30 dopoldne v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Homa 15-11. z običajnim dnevnim redoom. # # * r Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 18. oktobra t. 1. ob 18. uri na sedežu. Mladina prosvetnega društva Lonjer-Katinara vljudno vabi na predstavo vesele vaške trodejau-ke ttPloha», ki Jo bo Igrala v soboto 19. oktobra t. 1. ob 20.30 v dvorani v Trebčah. [oAKOVI IN PltlSPBVKl) V počastitev spomina pok. arh-Antona Radoviča darujeta “f-Skrk in družina 5.000 lir za Dijaško Mat;co. Stefan in Rozalija Leban h Slivnega 10 darujeta 500 lir za Dijaško Matico. PETEK, 18. oktobra 1957 1'KSI POSTAJA A 11.30 Lahka glasba; 12.00 Predavanje: ((Egiptovska vzorna Pr<^ vir.ca«; 12.10 Za vsakogar n«kaj, 12.45 V svetu kulture; 12.55 orkester Cergoli; 13.30 Glasba P? željah; 17.30 Plesna glasba; 18-^ Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru op 92; 18.32 Ansambel speria; 18.55 Glasba za štiri kla- virje; 19.15 Sola in vzgoja: «0 pcmenu otroških vrtcev«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 204“ Slovenska folklorna glasba; 20.w Orgle Hammond in havajske kitare; 21.00 Umetnost in Pr!r., ditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Lahke melodije; 22.00 O glasbilih: (*•; Lesena pihala: «Oboa in fagot«. 22.15 Borodin; Plesi iz oPer. «Knez Igor«; 22.30 Razne ritmične zasedbe; ’ 23.00 Nokturni. i n s T i. 17.30 Franco Russo; 18.00 It zgodovine; 18.20 Mozart: Koncer št. 25 v C-auru K 503; 21.00 Simfonični koncert, dirigent Nathan Milstein. KOBER poročila v ltaujanjč*nl: d-5'* 12.30. 16.30. 17.30, 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini: l-Ul 13 3U. 15.U0 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane, 6.15 Jutranja glasba; 7.00 - 7.1J Spored iz Ljubljane; 7.45 Glasna za dobro jutro; 7.45 Jutranji ^Koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljujv ljane; 13.40 Kmetijski nasvetu 13.45 15 minut veselih ritmov. 14,00 Pisan spored solistične *“ orkestralne glasbe; 14.30 Gosp0* darska oddaja: ((Investicijska litika naših občin»; 14.40 skladbi Johanna Straussa: Roze z juga in Dunajski bonboni; 15. Zabavna glasba; 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom; 15.40-17.00 Spcred iz Ljuj> ljane; 17.00 Otroški kotiček; Od melodije do melodije; Upodabljajoča umetnost v Sloveniji; 18.10 Pojeta Beniamino G1* gli in Maria Caniglia; 19-30-22.1® Spored iz Ljubljane; 22.15 Veseli ritmi. 'SLOVENIJA 327.1 m 202.3 m. 212.4 in 5.00 Pisan glasbeni spored; 803 Jutranji divertimento; 9.20 Zabavna ruleta; 10.10 Pojo in igrajo slavni pevci in virtuozi; n-jjj S pesmijo po tujih krajih; Za dem in žene; 11.40 V tang® ritmu; 12.00 Robert Schumann: Koncert za klavir in orkester v a-molu; 12.30 Kmetijski nasveti -Vet. Franc Černe: Spolna okužba govedi; 12.40 jakov Gotovac. ((Koroški rej», venček korosKU* narodnih; 13.15 Od arije do ar*-je; 14.05 Radijska šola za nizj° stopnjo: Klopotci pojo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Curzio Malaparte-Cino blago; 16.00 Mojstri Koncertnega odra; 17.10 Prelistajnkj zabavni album; 18.30 Narodne pesmi poje Ženski vokalni kvartet, 20.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 20.15 Tedenski junanje-politični pregled; 20.31' Klasiki sodobne glasbe o sebi 1. oddaja; Igor Stravinski; 22.D «Mesto ponoči». r L K VIZI.I A 17.30 Za žene; 18.15 Spored M otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Ge-rolarno Rovetta: «Očka Ekscelen' ca», drama v 3 dej., za televizU0 priredila Tatjana Pavlovna. Prosvetno društvo «S. Skam-per-e« pri Sv. Ivanu obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v društvenih prostorih dne i 28. t. m. ob 20. uri. Prosvetno društvo «Ivan Cankar« Sv. Jakob. Pričeli smo ponovno z glasbenim poukom. Kdor bi se hotel prijaviti, dobi informacije vsak torek in p.etek ob 17. uri v Ul. Montecchi 6-III. desno. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. oktobra 1957 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je b(Jo 15. POROČILI SO SE: pomorski gradbenik Bruno Stefani in uradnica Bruna Ohersi, električar Bruno Balansin in šivilja Lldia Tome, uradnik Diego Bianco in natakarica Maria Polese, šofer Onofrio Stigliano in gospodinja Romana Triglia, težak Giordano Perosa in gospodinja Rosaria Germania, inženir Sergio For-cellini in gospodinja Licia Si-riani, klepar Sergio Coronica In gospodinja Marisa Fonda, geometer Livio Ccrsi in uradnica An-na Paola Petronio, zidar Giuseppe Toscan in gospodinja Elia-na Zennaro, mehanik Enrico Ri. sigari in gospodinja Rosa lina Steinbek, delavec Mario Scrigui in gospodinja Claudia Mauro, uradnik Luciano Taccheo In doktorica Ma-la Grazia Seppilli, delavec Dante Lupo in uradnica Marija Ostrovška, profesor Mur-rin Nelson in šivilja Antonia Miam, pom. kapitan Fiorenzo Ca-Sinetil in uradnica Elda Vadala. UMRLI SO: 88-letni Josip len-ce, 64-letni Edmondo Canovan, 75-lema Gisella Guato por. Poli, 70-let ni Giorgio Vianelli, 89-letni Nicola Liberio. — »v------ NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Davanzo, Ul. Berninl 4; Giusti, Strada del Friuli 7 (Greta); Mulo, Ul. Buonarroti 11; Mizzari, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri Ul Dante 7. Predavanje Odgovorni urednik revije «Societa» prof. Mario Spinel-la, ki je- tudi eden izmed avtorjev Gramscijeve antologije, ki jo je izdala te dni: ((Rinascitaa. bo drevi ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19, predaval o temi »Gramscijevo delo«. b»-— Vespist podrl žensko Na opazovalnem oddelku •splošne bolnice so včeraj do-polcne sprejeli 42 let staro Marijo Virginio Zancolich poročeno Saule iz Ul. delle Doc-cie 35, kateri so zdravniki u-gotovil. več manjših ran po vsem telesu. Saulova, ki bo okrevala v tednu dni, je ob prihodu v bolnišnico povedala, da jo je s svojo vespo podrl na tla 19 let star Luigi Magro s Trga tra i Kivi žt. 12. K i N O f~ Excelsior. 16.00: «Koepenicki kapitan«, Heinz Ruhmann, Hah-nelorc Schrcth, M. Hetd. Fenice. 15.30: «Kralj v New T°r' ku», Charles Chaplin in Davvn Abdams. ‘ Naziouale. 16.00: «Canyon River«. George Montgomery in Mari®3 Henderson. Fiiodrammatico. 16.00: «Krila °r' lov«, J. Wayne, M. 0’Har*-Technieolor. Grattacielo. 16.00: «Mala koča»-Ava Gardner, VValter Chiari, &■ Granger. Mladoletnim prepove" dan vstop. Supercinema. 16.00: «Krila ot' lov», J. Wayne, M. 0’Hara. Technieolor. , Arccbaleno. 16.00: «Frankenster nova krinka«, P. Cushing, H- Čourt. Mladoletnim prepovedati vstop. Astra Rojan. 16.00: ((Dvoboj vtf huuov«, C. VVilde, Techni«*«};-Vit- Capitol. 16.00: «Grof Max», torio De Sica, Alberto Sord. Tina Pica. - Cristallo, 16.00: ((Maščevalni roč«, Randolph Scott in Jame J. CraiL. Alabarda. 15.30: «Nežni spol«. Allyjon, Joan Collins, D. Gr8?-Ariston. 16.00: .((Daljna zemlja«' James Stevvart, Ruth Roma > Ccr.nne Calvet. - I Armonia. 15.00: »Cesar zlate« mesta«, Jan VVerich, in Aurora, 16.00: ((Pustolovščine ljubezni Omarja Khayynl8 ' Technieolor. C. VVilde. Garibaldi. 16.00: »Veliki mat dor«, A. (Juinn, M. 0'Hara. , Ideale. 16.00; »Maruzzella«, Aiassio, M. Serato. B Imrcro. 16.00; «Calle Mayor», p' Blair, , Itaila. 16.00: »Pustolovščine kaP tana Hornblovverja«, G. Pec • V Mayo. ... Moderno. 16.30: »Štirje piloti r akcijskih lelal«, M. Girottl, m Clfariello, A. Cbecchi, Da«1 . Addams. , San M: rco. 16.00: »Prerija b' zako-na«, G. Mon.tgomery, JV Boone, S F!ndley, B. Benne ’ P. Graves. Savana. 16.00: ((Avtobusna P°® ja«, M. Monroe, D. Mufray. Viale. 16.00: «Zločinčeva ljub"1’ ka«, G. Stevens. i, Vitt. Veneto. 15.30: »Seme na= l.ia», G. Foru, A. Francis, C&lhern. Mladoletnim prepo« dan vstop. „ Betvedere. 16.00: »Zgodba a" VVassella«, G. Cooper. «. Marconi, 16.00: «Sam-i v neskon nosti«, VV. Holden Msssmo. 16.00; »Zadnja bazu* bobni«, J. Pa.vne. . , Novo cine. 16.09: ((Guendab11 j' Raf Vallone, S. Kc-ščina h> Sassard. « Odeon. 16.00: «NaboJ v cevi«, Simmons. Radio. 16.00: «Ljubezen veli« kraljice«, R, Schneider, A. 1 ven- »r« Secolo Sv. Ivan. 16.00: «Na njo jih Aljaske«, R. Ryan, J. Ste‘ 1,nR- -M«, Skedenj. 16.45: »Lord Brumne" Nastopa tudi igralska skdP' Marcelli-De Rosč ^ MALI OGLASI PODI IZ FURNIRJA po 31 kv. m — se prodajajo v Ul. Umi 3, J U lil U I S ZULAVSKI Morsko obalo sem zapustil pozno jeseni v hladnih vetrovnih in deževnih dneh — vrnil pa sem se spet čez dve leti v topel jesenski dan. Moje vrnitve ni nihče pričakoval. V oni jesenski vlagi sem odpotoval od tod, kot bi bil odpotoval za vedno. In tega nisem prikrival. Sedel sem na ladjo, kamo r so me spremim- li mnogi, prejšnji dan pa sem se že bil od mnogih poslovil kozarcu piva, ob smehu in celo ob enem joku. Kdo bi si bil torej mogel misliti, da se bom vrnil. Tri dobra trimesečja sem bil preživel na tej živi obali, ki se od daleč zdi le kot tenka, zelenorumena črta med morjem in nebom. To obalo, ta ozek polotok vsi dobro poznajo. Je to debela redkobesednih ribičev in jadrnic, dežela ribolova, mrež. slanega zadaha po ribah n vseh mogočih vetrov. V zadnjem času so začeli graditi vojaško oporišče — in dežela je izgubila svojo lepoto. Onega leta pa ni bilo slabo. V staromodnem naselju, na samem rtu polotoka sem poznal skoraj vse, ki so klopotali okrog v lesenih coklah, Z nekaterimi pa me je vezalo tudi iskreno prijateljstvo. Tako se mi je vsaj zdelo, In tako sem se dve leti pozneje z nestrpno radostjo vzpenjal po železnih lestvah na pomol. Ali jih bom izne-nadil to pot! Kamnite skale je plalo valovje, ladja s spuščenim jadrom je bila že trdno privezana in blag veter je pihal v mojo mornarsko' obleko, Počutil sem se bolj kot delfin, ki skače iz vode, kot Pa skeptičen ljubitelj piva. kakršen sem bil pred nekaj leti. Spremenil sem se. Celo bolj kot sem to opažal. Ko sem skočil na kamniti pomol, je bilo tam mnogo ljudi; bila je nedelja popoldne. Takoj sem naletel na načelnika kapitanerije, ki me ni Poznal. In koliko stotin vrčkov piva sem spil s to staro Polenovko, ki sedaj paradira v svoji izguljeni kapitanski, u-hiformi na čelu celega tropa dolgočasnih vnučkov. Ni me spoznal. Niti on niti njegova kot sod debela žena. Vrag z njim. Sel sem po robu pomola med nedeljskimi sprehajalci z naglim korakom vse do Peska in dolgih vrst razobeše-hih mrež Sonce in oblaki so me slepili v oči, mreže pa so že od daleč izparevale svoj znani zadah po ribah. Mimo mene sta šla dva mlada ribiča, s katerima sem nekoč pil po lovu na losose. Taki nevsakdanji dogodki o-Stanejo dolgo v spominu. Ko sem zagledal njune temne majice, črne kape in plave oči se mi je zdelo, kot da je vame dahnil vonj motorjev in razpenjenih valov. Ko sta sla mimo, sta gledala predse in nista bila poglobljena v razgovor in kljub temu me nista opazila. Njune oči so bile puste kot morje. Prav tako je šel mimo mene moj stari sosed, čigar mreže so mi nekoč, ko so se sušile, po dan ali dva zastirale razgled z mojega okna. Ustavil sem ki rak. Na kamnitem sprehajališču je vedno več kmečkih ljudi, vedno več znanih oseb, ki me ne vidijo. Ali me zares niso spoznali? Ali se niso hoteli z menoj truditi in si- kvariti mir, s tem da bi prepoznali nekoga, Ki je iz njihovega vsakdanjega življenja izginil? Po navadi so ljudje celo ponosni na to, da v dobro organizirani družbi človek, s katerim se uima konkretnih interesov, Preneha obstajati, pa čeprav je še živ kot drugi. Spomini včasih zadajajo mnogo skrbit Sunil sem mežnarja z jadrnice, ki je bil kot vedno pijan. Močno je zaklel in se >-Pri na staro palico, ki sem mu jo bil nekoč poklonil. Dobro, da me ni z njo še kret-Pil. Proti pbali je bila gneča še večja. Da, — in tudi Helena! V rožnati obleki in z lasmi, ki so bili svetli kot mi-slo, in z ogrlico, ki sem ji jo Poklonil. Toda bila je nekoliko bolj obilna in z otrokom od nekaj mesecev v lepih belih rokah . . . Od kod poznam tudi ta c-brazek, ki jo sedaj vso zavzc-ma? To je otroški portret Pega jecljača iz sušilnice, pred kater;m sva se morala vedno skrivati. Presunil me je srh. Siv oblak je šel mimo in prekril sonce ter spremenil barvo dneva, Tudi morje in pesek z mrežami in visoke strehe z ostrim zvonikom in pozabljivo množico na pomclu. Vse je izgubilo svoj živi lesk n se zavilo v sivino. Pogledal sem na obalo kot na sliko, ki le bila zaprta vase in zame mrtva. Morda nisem bil tu nikoli? Človekov spomin zares nima veljave, če ga veter *a-k° lahko razveje, če ga čas mko hitro izpere. Kaj pomeni prepričanje, da živim? Tc le manj kot delček sekunde. Poklonite mi nasmeh alt sol- zo in za vedno bom verjel, da sem obstajal. Toda glej, približuje se mi Klemens. Majhen in poln dostojanstva. Kot vedno. In tudi osamljen kot vedno. Končno! Oddahnil sem se. Končno bom v nekom našel del sebe, toda naj me prepozna in ogovori prvi, kajti bil le čas, ko si nisem mogel zamisliti dneva, ne da bi bil srečal tega neverjetnega čudaka. Z njegovimi zapletenimi problemi sem se ukvarjal celo bolj kot s svojimi. Povezalo naju je iskreno prijateljstvo. Približuje se, opazuje morsko obzorje in — gre mimo mene. Niti ne premakne pogleda in že ga vidim pred seboj, Ustavim se. Morda zares ni moja noga še nikoli stopila na ta tla? Toda tam, kjer se kamniti pomol zareže v umazan pesek, sem zagledal premik v mirni množici. Pogledal sem in v trenutku vedel, kaj me čaka. Obstanem na mestu in se ne premaknem, niti ne pripravim, le grenko se nasmiham. Glej tu dokaz, glej edino slecj za menoj. In vendar je res, da sem v tej vasi živel in se po tem pesku motal. In kaj je od tega ostalo? Niti e-nega spomina v teh ljudeh. Niti en občutek prijateljstva, ljubezni. Drugi občutki pa so očitno bolj živi in trajnejši. Imel sem tu psa. Mladega volčjaka, ki je komaj začel spoznavati svet in še vedno povijal rep med noge. Ko sem odhajal, sem ga vzel s seboj in leto nato mi je poginil ob avtomobilski nesreči. Ne bom ga pozabil nikoli. Pa ne gre za to. Vsako popoldne ko je moj sosed razobešal mreže, sem vzel psa s seboj in odhajal v vas. In ne vem kdaj si je bil ustvaril smrtnega sovražnika. Toda imel ga je. Bil je to podmolkel alzaški pes, ki ni nikoli zalajal, pao pa vedno nemo kazal zobe krožil j«) vasi med hišami ko: nevaren razbojnik. Sam sem videl, kako je kradel iz zabojev žive ribe. Bila je to prava krvoločna zver. Končno sem se ga začel sam bati in ga sovražiti, pa čeprav mi ie imponiral zaradi svoje nepodkupljivosti in peklenskega značaja. Ze prej sem bil opazil, da moj volčjak vedno pogosteje priteče v hišo in se skriva pod mizo. Kmalu sem na najinih popoldanskih sprehodih zvedel za vzrok. Ko je alza-čan naju opazil, je takoj pritekel k nama s svojim zlo betajočim molkom. In naju kot senca spremljal in se z zakrivljenimi podočniki čedalje bolj bližal Moj volčjak pa se je tesno stiskal k mojim nogam in se od strahu tresel. Vedel sem, da bi ga ta strašna zver raztrgala kot mačko, če ne bi čutila do mene spoštovanja. Cez nekaj časa pa sem se tudi sam z očmi začel boriti proti njegovim razbojniškim pogledom. In tako je sovraštvo te zveri jireslo tudi na mojo osebo, ali se morda z mojega volčjaka prešel-lo name. Bil sem mu verjetno — dostojnejši nasprotnik. To stanje trajne vojne je trajalo in postajalo čedalje b lj napeto. In tako je ostalo vse do mojega odhoda. Kaj bo ta divjak sedaj brez objek-ta svoje mržnje — sem pomislil tedaj, ko se je obala počasi spreminjala v komaj viden, brezbarven pas. In to je bila moja zadnja misel na alzačana. In zato ni nič čudnega, - če se ga polni dve leti nisem spomnil, vse do onega mračnega trenutka, ko sem obstal sredi znanega pomola, ko so me vsi nepričakovano izdali. Neki premik se je pojavil sredi mirne množice tam, kjer se kamniti pomol vdira v umazan pesek. Nekaj je teklo tiho med ljudmi, ki so se razmikali, letelo ie tako re koč proti meni. Nisem se premaknil. Kot sem stal, tako sem ostal, le grenko sem »e nasmihal . . . No, vendarle nekdo, ki me j- od daleč opazil in spoznal Vendarle nekdo, ki mi je o-stal zvest. Nekdo, za katerega nisem umrl. Divjal je in se prebijal skozi ravnodušno množico in jaz sem že videl, kako se te podivjane oči kot nož zarivajo vame. Le še nekaj skokov, še zadnji skok . . . Pred mene je treščil ves v drgetu in dobesedni nor od radosti. In njegov vedno režeči se gobec je prvič dal glas Crne močne šape so se oprle na moje prsi in veliki jezik je začel iskr/i moj obraz in moje roke, ki so v nenadejanem vzhičenju objele razbojniški vrat. Tako veselega sprejema nisem nikoli doživel. Oni. ki so sc s pogledom u-perjenim v horizont sprehajali po pomolu, se niso niti ozrli na to in z alzačanom sva bi-. la san.a na svetu. • ■■■ ; PiSil •■N'-- mm ALBERT CAMUS Nobelov nagrajenec Gina Lollohrigida je ponovno pri filmu. Tu Jo vidimo v družbi s princeso Margaret. Gina Je z De Sico obiskala London ob londonskem filmskem festivalu. Letošnjo Nobelovo literarno na grudo (v znesku 208.500 švedskih kron) je dobil francoski pisatelj Albert Camus. Svečano mu jo bodo podelili šele 10. decembra, ko bo skupna svečana razdelitev vseh letošnjih Nobelovih nagrad. Novi Nobelov nagrajenec za slovstvo se je rodil 7. novembra pred 44 leti v Mondoviju v pokrajini Con-stantini. Študiral je filozofijo in se zaradi slabega zdravja moral šoli odpovedati. Pred drugo svetovno vojno se je v Alžiru spoznal z Jeanom Grenierom, ki ga smatra za svojega učitelja in mnogimi drugimi, s katerimi je osnoval avantgardistično gledališko skupino aL’E-q«ipe». Leta 1928 se je lotil novinarskega poklica in dopisoval v listih «Alger repu-blicain» in «Paris Soi~». Leta 15-i0 se je vključil v francosko odporniško gibanje Camusovo literarno delo je bogato. Za svojo «La peste« je bil 1947. leta nagrajen s «Prix des critiques». Leta 1937 je objavil «L’enve-res e Vendroits, 1938. «No-čes«, 1942 «L’etranger» in pozneje še številna druga dela. Zakaj je Jugoslavija priznala Nemško demokratično republiko Priznanje vzhodnonemške mokratske republike. 2e več Kljub starim znanim stali- države in vzpostavljanje diplomatskih odnosov z Nemško demokratično republiko daje uradni pečat že obstoječemu stanju. Priznanje je izraz rea listične zunanje politike naše dežele in rezultat vsega dolgotrajnega in stalnega procesa v razvoju mednarodnih odnosov. Ko so predsedniki vlad štirih velesil sedli za okroglo mi zo neposredno po vojni in potegnili debelo črto čez zemljevid nekdanjega nemškega Reicha, so dejansko postavili temelj ustvarjanja dveh držav v katerih bodo ljudje še nadalje govorili isti jezik, morda z različnim naglasom, toda hkrati tudi živeli z različnimi zakoni in navadami. Dvanajst let je mirilo od trenutka, ko so se ameriški in sovjetski vojaki objeli na obrežju Labe, ki je nekoliko kasneje postala meja med o-bema blokoma. Osem let je preteklo od formalne ustanovitve Nemške zvezne in De 1IHIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIWIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII11IIIIIIIII*IIIIIIMI1IIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII*IIIIIIIIIIHIIIIIIUIIII1IIIIIIIIIII mi ......................................................................................................')"»....... POLEMIKA MED BIOLOGI IN ATOMSKIMI FIZIKI 0 amsterdamskih «žabjih spaikih» je spregovoril celo sam Rostand Čeprav je Rostand javnost pomiril, je nemški biolog Mangold prav tako z radioaktivno vodo vzgojil strahotne spačke Malone vsaka znanstvena stroka je bila v svojem začetku polna nepopolnosti in neznank. Kaj čudnega zato, da pad je po najnovejših podatkih terjal 240.000 neposrednih in posrednih žrtev. Med neposredne žrtve štejejo ljud- je tudi najnovejša znanost I je, ki so umrli takoj ob na-— atomska znanost — tako padu ali neposredno po na- polna neznank, tako polna zamotanih vprašanj, na katera znanosti še ni dano odgovoriti. Posebno ne zato, ker je atomska sila tista sila, ki jo je človek začel umetno proizvajati s tem, da se je lotil najbistvenejših elementov tvarine — atomov. Tu pa ne bomo govorili o neposredni sili. ki se podrazume-va pod pojmom atomska sila in ki se sproššča ob razbijanju atomov in ki jo poznamo tako kot strahotno rušilno moč kakor tudi kot silo, ki jo človeštvo skuša uporabiti v miroljubne namene, pač pa bomo govorili o posledicah, ki so z vsem tem povezane. Gre za tako imenovana izžarevanja in njihove posledice. S tem vprašanjem so se začeli ukvarjati strokovnjaki takoj po ameriškem napadu na Hirošimo in Nagasaki, pa čeprav so zle posledice izžarevanj poznali še prej, saj so že številni zdravniki dragi plačali svojo vnemo pri svoji poklicni dejavnosti ob rentgenskih aparatih. Ker pa ie z atomsko dobo postalo to vprašanje mnogo bolj pereče in splošno, se mu posveča danes mnogo večja pozornost kot nekoč in zato je že cela vrsta znanstvenih del, ki govore izključno o tem Kako tudi ne, Od napada na Hirošimo in Nagasaki je minilo že dvanajst let. Ta na- padu, med posredne pa se štejejo oni nesrečneži, ki so pozneje podlegli opeklinam intenzivnega izžarevanja ob eksploziji obeh atomskih bomb. Toda še danes, torej po 12 letih od atomskega napada na Nagasaki in Hirošimo, terja ta atomski napad svoje žrtve, kajti vsak sedmi otrok, ki se v teh dveh mestih rodi, je več ali manj spaček. Doslej so v teh dveh japonskih mestih zabeležili že 3G39 abnormalnih rojenčkov, ki *o žrtve izžarevanj, katerim so podlegli njihovi starsi. Od teh 3630 odpade 1046 primerov na degeneracijo kosti, mišic al: kože. 429 na deformacijo slušnih organov. 254 na deformacijo jezika in ustnic, kjer , so najbolj pogosti primeri pri-lepljenia jezika na nebo, 59 primerov «zajčjih ustnici), 243 primerov deformacij notranjih organov, 47 primerov deformacij čeljusti, 25 Otrok se je rodilo brez možganov, 8 otrok pa se je rodilo brez oči in o Česnih duplin. Mnogi se tolažijo, da je bilo vedno nekaj nesrečnih otrok, ki so se rodili z izrazitimi napakami. Tudi spačke so vedno mogli zabeležiti, kajti mutacije v genijih se žal odražajo povečini v negativnem smisla. Toda nikoli ni bilo zabeleženih 14 odstotkov deformacij in to niti v krajih, kjer je v navadi ženitev med sorodniki llllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllll HIIIIIHIIIIIIHIIIIIHII»IIMIHII»llll»,,»,HI»l,,ll,,,,,,,,m,HH POMENEK 0 JEZIKI) NI PRAVILNO: Potem, ko se je Jurij predstavil v u-radu . - ■ Vsak dan se je morala Jeri-nova predstaviti na policij1. Obtoženec se ni predstavil na sodniji. Mary je predstavila komisiji svoje modele. Predsednik je v jasnih besedah predstavil odboru važnost vprašanja. Turizem predstavlja v našem gospodarstvu vazen činitelj. Predstavili zglasiti se priti... PRAVILNO JE: Potem, ko se Je Jurij zglasil v uradu ... Vsak dan se je morala Jerinova javiti na policiji. Mary Je pokazala komisiji svoje modele. Predsednik Je v Jasnih besedah pre-dočil odboru važnost vprašanja. Turizem ima v našem gospodarstvu velik pomen. PREDSTAVITI pomeni v slovenščini samo neko osebo seznaniti s kom, povedati njeno ime. PREDSTAVITI se pa pomeni le povedati nekomu svoje ime. Povsod drugod, kjer se ta glagol rabi v prevodu za italijanski «pre-sentare«, je napačno, ker imamo v slovenščini posebne izraze. ali v razmeroma ozkem krogu ljudi oziroma družin. Posamezni znanstveniki sicer še vedno vztrajajo . na tem, da trenutno še ne preti nevarnost od tovrstnih posle: dic atomskih poskusov. V ta namen navajajo dejstvo, da je za človeški organizem izžarevanje nevarno le tedaj, č» organizem absorbira 50 rentgenov žarkov X, gama ali drugih škodljivih žarkov, toda. znano je, da že en temeljit pregled trebušne dupline s pomočjo rentgenskega aparata vnese v organizem od 30 do 40 rentgenskih enot žarkov X. Na drugi strani pa se znanstveniki tolažijo tudi s tem, da je tudi v prirodi mnogo škodljivih žarkov, ki pa človeku ne škodujejo, do-Čim da so delavci, ki so zaposleni v atomskih laboratorijih in podjetjih, močno zašči- j teni pred žarcenjem. Ameriški strokovnjak dr. Lauriston Taylor pa je šel tako daleč, da je celo določil mero, do kod sme človek prenašati žar-čenje. Po njegovem mnenju je skrajna doza žarkov, ki jih sme organizem brez škode sprejeti v vsem življenju, 5001 rentgenska enota. Vse to je teoretično in morda tudi delno praktično dokazano. toda že v začetku smo rekli, da je atomska veda polna neznank, kar je povsem razumljivo glede na to, da jo komaj površno poznamo in zato vzbuja upravičeno presenečenje površnost nekaterih strokovnjakov, ki omalovažujejo vprašanje varnosti vseh onih, ki prihajajo v dotik s škodljivimi žarki, s škodljivimi posledicami tudi miroljubnih atomskih poizkusov. Se ni dolgo tega, ko smo brali, da so v Angliji morali vreči v reko 3G.OOO litrov mleka, ki so ga dale krave, ki so re pasle okoli atomskega inštituta. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da prebivalci ne bodo smeli uživati mleka krav, ki so dale «atomizirano» mleko. Se več prahu pa je dvignil piimer «žabjih spačkov«, ki so jih pred kratkim odkrili v nekem kanalu v neposredni bližini Amsterdama. O tem se je razpisal ves tisk in šele znani biolog Rostand je s svojo izjavo nekoliko pomir 'i javnost. Kaj se je zgodilo? Zoološkemu muzeju v Amsterdamu je nekdo telefonsko javil, da je v kanalu, ki teče poleg inštituta za jedrska raziskovanja v Oosterringdijku odkril strahotne žabje spačke; žabe. ki imajo na nogah po 10 prstov, žabe brez nog, žabe z dvema glavama in podobno. Ekipa zpološkega muzeja > takoj odšla na kraj in tu dejansko našla spačke, o katerih jih je obvestil človek po telefonu. Vodja ekipe in muzeja dr. Hillenius je glede tega rekel; «2e mnogo deformacij sem videl, nikoli pa tako strahotnih in v tolikšnem številu. Te mutacije so posledica radioaktivnih odpadkov, ki so zastrupili vodo.« Nel_i nemški časopis je ‘o ocenil kot «dramo, kakršne znanost še ni videla«. Iz vode so namreč potegnili kakih 50 spačkov, ki so komaj bili sposobni za življenje. Strokovnjaki so celo rekli, da so ti spački bili najmočnejši primeri, ki so ostali še živi. dočim so mnoge druge žabe s šibkejšim organizmom poginile. Čeprav je dr. Hillenius iz amsterdamskega zoološkega muzeja vztrajal na 1em, da je to posledica atomskega izžareva- najti podobnih spačkov, pač pa so bile žabe povsem nor- kot dve leti je od tega, ko sta obe deželi, zahvaljujoč se pogodbam z velesilami, pridobili svojo suverenost. S suverenostjo, pa tudi pred tem, sta obe Nemčiji pridobili tudi svobpdo akcije na mednarodnem področju, na notranjem področju pa možnost okrepiti politične in gospodarske oblike, ki sta si jih izbrali že od samega začetka za podlago svojega nadaljnjega razvoja. Na tej strani, je v senci porurski« dimnikov šiern, namreč, da Bonn ne bi smel nikoli priznati vzhodnoevropskih dežel, so se mnogi emisarji iz zapadnonemške prestolnice že spoznali z udobjem vodilnih hotelov v Varšavi in Pragi in s prednostmi, ki bi jih razširitev trgovinske izmenjave med njimi in vzhodnimi Evropejci mogla imeti za obe strani. Led je bil prebit že davno prej kot je pokojni poslanik Pfeiderer, eden od prvih zagovornikov normalizacije od- zrasla ena od najveejih indu- nosov mod Bonnom in Vzhod-strijskih dežel Zapacme Evro- no Evropo, uradno, s pristan- pe, na drugi strani ena od kom svoje vlade, pred manj malno razvite. Dr, Alten pa je biologom odgovoril, da ne poznajo jedrske fizike nit teorije o atomskem izžareva liju. Poleijiiko pa je zaključil m ljudi pomiril znani biolog Jean Rostand, ki je rekel, dr. je podobne deformacije pri žabah odkril že pred desetletji. ko š . ni bilo govora radioaktivnosti. Toda Rostand, kateremu1 vsekakor gre pjlha vera v njegovo znanstveno resnost, hi rekel, da je žabi,* spačke odkril v istem kanalu, niti v tolikšni meri, kajti ir Amerike in sicer ir bližine a meriškega atomskega centra Oak Ridge prihaja sledečv vest: V reki Clinch, v katero odtekajo odpadki omenjenega atomskega centra, so naši’ plankton, ki je desettisoškra; bolj radioaktiven kot plank ton, ki so ga zajeli v isti reki pred krajem, kjer se vanjo izteka odtočna cev iz atomskega centra. Ameriška komisija za genetična vprašanja pa ie močnih industrijskih dežel Vzhodne Evrope. Bonn se je priključil severnoatlantskemu paktu, Pankow varšavskemu paktu; prvi so usmerili svoj gospodarski razvoj po načelih kapitalističnega, drugi po načelih socialističnega gospodarstva. Tako prvi kot drugi so osnovali svojo vojsko in jo obleKli v sivozelene uniforme... Črta, ki so jo «veliki» potegnili na zemljevidu, je postala državna meja. To je dejstvo, kljub želji mnogih milijonov ljudi, Nemcev na prvem mestu, ne na poslednjem, tudi nas, da bi to črto izbrisali, da bi prišlo do združenja nemškega naroda v demokratični jn miroljubni Nemčiji. Toda razdelitev sveta na bloke in hladna vojna sta napravila svoje. To, kar se je morda v začetku zdelo kot provi-zorij, se je s časom spremenilo v stvarnost, ki jo je treba upoštevati. Napori okrog združitve so postali težji in sama dobra volja voditeljev velesil ne zadošča več. Potrebna . je preusmeritev pojmov, njihova vskladitev z resnica, da Nemci iz Saške in t.isti iz Bavarske prisegajo danes na zvestobo dvema različnima zastavama. Na teh Nemcih je, da na neki način, počasi, toda vztrajno, pripravijo teren, da se dvigne zavesa, ki se je spustila pred velikim prizoriščem. To je prav tako v njihovem interesu, kakor tud) v našem, evropskem in svetovnem interesu splošnega miru. Zelo verjetno je, da se bo našel nekdo na Zapadu. ki . nam bo očital, da kot prva dežela, ki ne pripada nobenemu "bloku, 'razbijamo začar -mi kr,o g in da smo oa sedaj neka «nevelika» dežela, ki priznava i Vzhodno i Zapadno Nemčijo. Taka kritika ni na pravem n.ia, je prof. Alten iz atom- že davno ugotovila, da «žnr- skega inštituta to zanikal,, če; o a «voda v kanalu ni nič bolj radioaktivna od navadne pit-re vode«. Iz tega se je razvila malone žolčna polemika. Biologi so vztrajali, da je to naselje čenja povzročajo mutacije, ki so v vsakem primeru neprpcl-ne in jih lahko povzroče tud: najmanjše količine radioaktivnih žarčenj . . .» In tudi nemški strokovnjak prof, Mangold je preizkušal atomske žabjih spačkov nastalo kot po- žarke na kuščarjih in rezul-sledica izžarevanja močno ra- tati so bili strahotni zaradi dioaktivne vode, kajti taka nad tem krajem kot nekoliko niže od i/štituta ni bilo v vod' čudnih deformacij, ki so zek. zelo podobne deformacjam žab v■ amsterdamskem kanalu. kot mesecem dni. stopil v o-sebni stik s poljskim ministrom zunanjih zadev — na nekem sprejemu v Beogradu. To je nedvomno smer. v kateri bo prej ali kasnaie šla zapadnonemška politika. Prav tako, kakor bo Vzhodna Nemčija nekega dne imela odnose z deželami Zapadne Evrope. Edino, kar more »zavreti« ta proces, je nemška združitev. Mi se bomo iskreno veselili, če bo do tega prišlo in kadar bo do tega prišlo. V pričakovanju tega trenutka pa bi bilo treba tudi razmišljati, kako naj jo uresničimo. in nele to. Medtem bi bilo potrebno napraviti vse, kar je moč napraviti, da bi se potencialno eksplozivni položaj v srcu Evrope nekako obrzdal in normaliziral. Prepričani smo, da je korak jugoslovanske vlade velik in praktičen prispevek k takim težnjam. To je v praksi želja za normalizacijo in sodelovanjem na temelju miroljubne koeksistence, ki je že davno temelj jugoslovanske zunanje politike. Kakor so berlinski ognjegas-ci sprevideli, da brez vzajemnega sodelovanja ne morejo gasiti požarov na sektorski meji; kakor so zapadnonemški uvozniki premoga razumeli, da je ceneje uvažati premoz iz Vzhodne Nemčije, kot iz Arne rike; kakor so gospodarski voditelji Demokratične republike sprevideli, da je najbolj normalno, če' se za del svojih potreb po jeklu obrnejo na Po-rurie — tako je tudi Jugoslavija s priznanjem Vzhodne Nemčije potrd.ia, da ni moč ignorirati nekaj, kar obstaja — namreč, neke države, ki ima svojo določeno mesto v Evropi, in -ne samo v Vzhodni Evropi. Z Zapadno Nemčijo, z deželo, s katero smo, kljub nepri-jetn.m spominom, uspeli v relativno kratkem obdobju vzpo- mestu'. De faeto, v trgovini, na j stavjt; (j0bre in prijateljske področjih kulturne izmenjave je Jugoslavija že dolgo časa | } vzdrževala odnose z Vzhodno Nemčijo. Take odnose ima v ostalem tudi celo Nemška odnose, želimo živeti v sode-ovanju in prijateljstvu, j Mi iskreno upamo, da Bonn I ne bo z nekim nepremišljenim i korakom poškodoval val zgrad- zvezna republika. Trgovinska . ^ našega vzajemnega sodelo- izmenjava med Bonnom in pankovvom dosega letno impozantno vsoto milijarde rrark!' Ni prav nič težko razumeti zakaj Beograd do sedaj ni tudi de jure priznaval demokratične republike. Izredna kompliciranost m zapletenost mednarodnega položaja, ki sta jo označevala hladna vojna in stališče vzhodnega Berlina, nista tega dolgo omogočali. Zanimivo pa je, da se je v vanja, ki je bila sezidana z mnogo obojestranskega napora in volje. Morda bi naše priznanje mogli razumeti tudi kot šanso za nastanek neke zapadnonemške «vzhodne politike«, za realistično in pogumno pristopanje k vprašanju, ki je bilo do sedaj uradno «tabu» za mnoge bonnske politike. To ni nasvet ampak le sugestija. Kajti mi nimamo radi. teh poslednjih mesecih vprav i puuoci, dil Kakor vsako leto, so tudi letos preti večeru, na dan otvoritve, zaklali mladega 800 kg težkega vola in ga spekli na ražnju. «Oktoberfest» je zlata prilika, da si ljudje napolnijo trebuhe s pivom, pečenko, klobasami in drugimi gastronomskimi dobrotami O-krog nas se širi na daleč vonj po dobrih stvareh. Ne samo ogromni trg «\Vies’n», temveč tudi mesto je zavito v pravo morje barv. Ulice so okrašene s transparenti, s priložnostnimi napisi in karikaturami, na katerih vidimo, kako ljudje pijejo pivo iz značilnih bavarskih bokalov in majolik. Mesto je kajpada v zastavah vseh združenih nemških dežel. N" letošnji povorki smo videli folklorne skupine iz vse Zapadne Nemčije, iz Avstrije, iz T>r°la, iz Lota-ringije, Alzacije in Švice. Bumo ploskanje so doživele skupine iz Tirola in Alzacije, ki so bile številnejše od ostalih. Okrog 2000 avtobusov, rednih in posebnih vlakov ter veliko število privatnih vozil je pripeljalo letos o-gromne množice ljudi k o-tvoritvi tega praznika. Pri tem moramo pomisliti na o-gromno delo, ki so ga morale opraviti razne ustanove. Samo bavarski Rdeči križ je organiziral 16 postaj za prvo pomoč. 2e prvi dan je bilo na delu, vštevši zdravnike, bolničarje in bolničarke, 425 oseb. Na ta dan so morali nuditi prvo po- moč v raznih primerih kar 935-krai. Zvečer pa je na «Wies’n» — vse živo. Vsak večer jn na tem prostoru okrog 200 tisoč obiskovalcev, ki se predajo živahnemu veselju. ZensKe in moški sede pri mizah z litrsko majoliko piva v roki, prepevajo razne narodne popevke in koračnice. po kater.h pride na vrrto obvezni «Ein Prositi«, nakar vsi skupaj izpraznejo majolike. Pogosto slišimo «Keute blau, Morgen blau und Uebermorgen wieder». (Pijani danes, pijani jutri in pojutrišnjem spet...). In tako gre celih 15 dni Tudi tu imajo uslužbenci Rdečega križa dela čez glavo Mnogo je takih, pa naj bodo to moški ali ženske, ki morajo prenočiti na postaji prve pomoči, dokler se ne streznijo. V poznih urah, ko se lokali na «Wies’n» zapre, srečamo še mnoge zapoznele «veseljake», ki bodo prej ali slej končali na postaji za prvo pomoč ali pa celo kje drugje. Medtem se mladi pari izgubljajo po stezicah velikega parka, kjer služba za dajanje prve pomoči ni več potrebna .. . Vsakdo hoče biti na ta praznik po svoje vesel, zabavati se. smejati in šaliti, sprijaznili se s sosedom, ne g ade na to, od kod je in kdo je; vse zbližuje isti cilj, vsi iščejo zabavo. Pravi smisel tega praznika je; Živeti in pustiti živeti. MARIO MAGAJNA' Gorlško-beneški dnevnik Azijska gripa vedno bolj nadležna ¥ Gradiški 68 primerov v Gorici pa okrog 40 V goriških šolah je število odsotnih dijakov normalno Nič ne pomaga zapirati o-ken in vrat pred njo: azijska gripa sili med nas z neubranljivo silo. Te dni so zabeležili velik razmah zoprne epidemije: v Gradiški 68 primerov, v Honkah 37, v Gorici pa 40. Bolezen nam ne povzroča sirih las, zato v družini ne nastane alarm, kadar se kakšen družinski član potoži, da pa muči vročina. sDobil si jo m jo boš moral preboleti. Zdravil nimamo, zato kar hitro v posteljo, toplomer pod pazduho in vodo na štedilnik, da ti pripravimo čaj.« Taka in podobna so modrovanja v prizadetih hišah, V Tržiču bodo ponovno pričeli s šolskim poukom v ponedeljek, ko naj bi se po predvidevanjih zdravstvenih organov epidemija nekoliko polegla. V Gorici župan nima namena posnemati svojega vrstnika iz Tržiča, ker je število odsotnih učencev normalno. Ce je v kakšnem razredu praznih več klopi kot navadno, tedaj si profesor lahko samo misli, da si je kdo izmed dijakov nalezel «azijsko» zato da je lahko pohajal ob Soči ali ob Komu. Ce izvzamemo te dijaške muhe, pa . smo v Gorici še zelo na dobrem, lahko bi rekli r privilegiranem položaju. «#------- Sestanek odbora ANFIM Pred dnevi so se na sedežu v Ul. Morelli sestali pod predsedstvom Gelina Della Longe kongresisti in člani pokrajinskega odbora Vsedržavne zveze družin italijanskih mučenikov (ANFIM). Pregledali so možnosti podpiranja članov kakor tudi potrebo po okrepitvi sekcije, potem pa so sprejeli predlog Della Longe, naj bi se v okviru ANFIM izvolila dva revizorja. Na prihodnjem kongresu organizacije bodo Gorico zastopali Della Longa, Maria Pretep por. Maronese, Elisa Marchi, vd. Dugaro, Niko Mermolja in Giovanni Ferfoglia iz Gorice, Luigi Giuseppe Luis iz Tržiča in Felice Olivotto iz Gradeža Kava in sladkor cone proste Pričeli so razdeljevati sladkor in kavo proste cone za Gorico in Sovodnje. Na odrezek štev. 1 osebne nakaznice razdeljujejo po 1.500 kg sladkorja po 190 lir, na odrezek št. 2 pa 0,350 kg surove ali 0.280 kg pražene kave. Na vsako osebo pa po en liter semenskega olja. Prodajalci na drobno naj si preskrbijo nakazila na trgovinski zbornici, soba št. 6. Obenem se opozarjajo, da so po zakonu dolžni označiti ceno kon-tingentiranega blaga, ki ga bodo potrošniki lahko kupili z novimi nakaznicami, ki jih je županstvo že razdelilo po hišah. . «»----- DEKRET PREFEKTURE Prepovedano hranjenje vinskih tropin po 30. nov. Prefektura je prepovedala hranjenje vinskih tropin po 30. novembru 1957. Po 'em datumu je mogoče hraniti tropine, če so shrajene v destiierijah. če je lastnik blago prijavil fi-nanci, če so močno okisane, če so pomešane z drugimi hranilnimi snovmi, da služijo za krmljenje živine, in če so jim primešali vsaj po 1 kg soli na vsak stot. Po zakonu je dovoljena proizvodnja lahkih vin samo za destilacijo in za proizvodnjo kisa. Kdor namerava pripraviti ta vina, mora vsaki-krat svojo namero vsaj pet dni prej naznaniti kemično-kmetijskemu inštitutu v Gorici, Predavanje o Soči na univerzitetnem krožku Univerzitetni krožek v Gorici organizira skupno z inženirsko zbornico . v soboto na sedežu Corso Italia 10-III. predavanje o spodnjem toku Soče skozi stoletja. Predaval bo inž. Arturo Blessi na podlagi najnovejših odkritij. Meščani so vabljeni k udeležbi Vse kaže, da so neznanci najprej vdrli v hišo Walterja Klemenčiča, od koder so odnesli kolobar sira in steklenico s štirimi litri vina. Potem so «obiskali» Mario Venturini in jo «olajšali» za sedem kokoši, šest pa so jih spotoma pobrali je pri Luciji Flai-bani. Ker so imeli v vrečah še nekaj prostora, so se oglasili pri Pietru Tropini in mu odnesli dva kolobarja sira, posodo masti, skuto in rabljene moške gojzarice. Ko so se oškodovani naslednjega jutra zbudili, so šele o-pazili, da so imeli ponoči « v gosteh« neznance, ki niso bili skromnih navad. Orožniki so uvedli preiskavo, da bi prišli zlikovcem na sled. TOTOCALCIO I Ena oseba napravila dve «dvanajstici» Nista dve, ampak samo ena oseba, je prejšnjo nedeljo v Gorici napravila pri igranju «Totocalcia» dve «dvanajstici». To je povedal lastnik bara De Nicolo. y soboto je prišel k njemu neznanec, ki ga je vprašal, kako se igra sistem. Izpolnil je 648 kolon in plačal 32.400 lir. Ta sistem ima štiri trojne in tri dvojne napovedi. Igralec pa je imel nekoliko smole, ker je za tekmo Cagliari — Bari napisal «X» in «1», medtem ko je tekmo dobil Bari z 2:1. Ce bi uganil tudi ta izid, bi napravil eno «13» in enajst «12», kar bi mu dalo okoli 20 milijonov lir Igralec doslej še ni izdal svojega imena. «»— — DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ve« dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor zo Italia 4, tel. 25:76. ' I PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii m i milili ■■iiiimiiiiKiiiiii, mn iiiiiiiiiimiiiii milu iiiiiiimiiii Večerna tečaja na Vrhu in v Števerjanu Šolski proveditorat je v tem | šolskem letu organiziral v gorički pokrajini 17 večernih tečajev in 15 čitalnic. Večerni tečaji bodo tudi v Doberdobu, j na Vrhu in v Števerjanu. V; Doberdobu bo poučevala v italijanskem jeziku Margherita Vella Genovese, v slovenskem jeziku pa bosta tečaja na Vrhu, kjer bo poučeval učitelj Rudolf Devetag, in v Stever-janu, kjer bo poučevala Fio-rella Graunar. Čitalnice pa bodo delovale v Sovodnjah, na Valerišču v Števerjanu in v Skrljevem. «»------ Kaznovani avtomobilisti Zaradi prekrška zakona o cestnem prometu so za deset dni odvzeli šofersko knjižico druge stopnje Antonu Nanutu iz Ul. Trieste 72 v Gorici, zaradi prekrška istega zakona pa so opozorili avtomobilista Egona Sterlija iz Ul. Duca d’Aosta 64. Za 15 dni so odvzeli prometno knjižico lastniku motocara CO 12561 Izidoru Lebanu iz Rafuta štev. 18 v Gorici, za 30 dni pa lastniku motocara GO 9609 Carlu Ticcoz-ziju iz Viale Virgilio 24. Zaradi prevelike obtežitve so odvzeli obrtnico družbi Messag-gerie Ligure Lombarde za prikolico 873. —f » --- Na Korzu je padal Ob 2. uri ponoči se je na Korzu prevrnil 52-letni Bruno Betini iz Ul. Baiamonti 22. Vse kaže, da je mož pregloboko pogledal v kozarec. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rane na čelu,- «» ----- Nesreča pri delu Hermenegild Karlič iz Sovodenj v Beneški Sloveniji je sklenil obmetati zunanji del svoje hiše. Pripravil si je zasilni oder in pričel z delom. Ker je bil oder napravljen v hitrici, je na nekem mestu popustil in Karlič se je kmalu znašel na dvorišču. Odpeljali so ga v čedadsko bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na temenu. Ozdravel bo v desetih dneh. «»------ IZ AZLE V BENEČIJI V eni noči štiri tatvine Prebivalce Ažle v občini Speter v Beneški Sloveniji ie pred dnevi vznemirila vest, da so neznani tatovi ponoči vdrli v štiri hiše in iz vsake odi.esli. kar jim je prišlo pod roke. Kar so si izbrali za žrtev štiri revne družine, je bil tudi plen temu primeren. Danes zvečer v doberdobsk: šoli Kmetijsko predavanje za dvig proizvodnje Športni dnevnik NOGOMET Pokrajinsko kmetijsko nad-zovništvo organizira danes ob 19.30 v prostorih osnovne šole v Doberdobu sestanek kmetovalcev doberdobske občine, na katerem bodo predstavniki o-menjene ustanove seznanili kraške kmetovalce s postopki in ukrepi za dvig- kmetijske proizvodnje in živinoreje. Na tem sestanku bodo govorili tu di o načinu, kako doseči večjo proizvodnjo pšenice in drugih pridelkov. Opozarjamo kmetovalce na važnost tega sestanka,, na katerega naj pridejo v čimvečjem številu. «»-------- Zaradi avtomobilista kolesar v jarek Ko se je 56-letni Mario Kri-zetič iz Zamira v občini St. Lenart prejšnji večer s kolesom vračal domov, mu je neznani avtomobilist s premočnimi lučmi preprečil vidljivost, Zavozil je s ceste po bregu v jarek. Ko se je spravil na cesto in skušal zajahati kolo, je začutil v hrbtu hude bolečine. Domov je prišel peš zaradi vedno hujših bolečin pa so ga odpeljali v čedadsko bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom nekaj reber. Ozdravel bo v 20 dneh. GORIŠKI ŠPORT Trinajstič obišče goriške odbojkarice Izvedeli smo, da bo od 28. oktobra do 2. novembra bival v Gorici trener italijanske odbojkarske reprezentance Jugoslovan Trinajstič. Za obisk Gorice se je domenil z dr. Ver mijem na državnem kongresu odbojkarjev v Bologni. Ob tei priliki je Trinajstič izrazil željo, da bi obiskal žensko odbojkarsko moštvo »Azzurra« v Gorici, ki je zadnje čase že.o iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiimimmiiiiiiiiiiiimiii - KINO - velik uspeh na tekmah v Mo-deni in Bergamu. Ker pa oi dr. Vermi želel, da bi Trinajstič obiskal tudi druge ekipe, se bo njegovo bivanje v Gorici verjetno podaljšalo. Trinaj-stiču pripisujejo italijanski športni krogi veliko zaslug za nagel vzpon italijanske odbojke, ki se je uveljavila tudi v inozemstvu. S tem je bilo tudi doseženo, da je organizacija odbojkarjev FIPAV postaia član CONI. Trinajstič je poučeval tudi na visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu. Italijanski sodniki za tekmo FLRJ-Grčija BEOGRAD, 17. — Na pred= log jugoslovanske nogometne zveze, da bi kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo med Jugos.avijo in Grčijo, ki bo 10. nov. v Beogradu, sodili madžarski, italijanski ali francoski sodniki, je prispel danes iz Aten odgovor, da so se Gr ki odločili za italijanske sodnike. Jugoslovanska nogometna zveza je že zaprosila italijansko zvezo, da določi sodniško trojico. Na jugoslovanski predlog, da bi tekmo med Jugoslavijo in Romunijo, prav tako veljavno za evropsko prvenstvo, sodih italijanski, avstrijski ali belgijski sodniki, iz Romunije še ni prišel noben odgovor. CCA - BSK 4:1 BEOGRAD, 17. — V prijateljski nogometni teicmi na stadionu Crvene zvezde, je romunski prvak CCA premagal BSK z rezultatom 4:1 (2:0). Romuni so se predstavili kot izvrstno vigrana eaajstorica. BSK jim ni bil dorastel nasprotnik, čeprav sta njegove vrste okrepila Stankovič od Crvene zvezde in Sijakovič od Partizana. • » • BERLIN, 17. — Tretja tekma med vzhodnonemškim nogometnim moštvom Wismu-thom in varšavsko Gwardio se je končala neodločeno 1:1. V podaljšku 2x15 minut je bila tekma prekinjena zaradi mraka. Vodstvi obeh moštev'sta se dogovorili, da naj o zmagovalcu odloča žreb. Sreča je bila nemški enajstorici bolj naklonjena, in se bo le-ta v naslednjem kolu tekmovanja evropskih prvakov pomerila z nizozemskim klubom Ajax iz Amsterdama. * ** RIM, 17. — Na svoji današnji seji, je prizivna komisija italijanske nogometne zveze sprejela priziv Bologne in preklicala diskvalifikacijo Pivatel-lija za eno nedeljo, s katero je bil kaznovan v zvezi s tekmo Lazio - Bologna 15. t. m. ItllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllMIIHIIIIIIIlrittllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIMIIIIIIIIII Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo Olimpija državni prvak z zmago nad Ljubljano V drugi zaostali tekmi je Prcleter premagal BSK in se uvrstil na drugo mesto CORSO. 17.00: «Ariana», G. Cooper 'in K. Hepburn. VERDI. 17.00: «2ivljenje je čudovito«, J. Stewatr. VITTORIA. 17.15: «Knvec». I. Miranda in V. De Sica. CENTRALE. 17.00: »Ljubezenska simfonija«, Marina Via-dy in Gino Becchi. MODERNO. 17.00: «Vecno žen-jnev 20, Dermastia 6, Bajc 17, ska«, G. Rogers in W. Hol-|Kandus 18, Brišnik 11 LJUBLJANA. 17. — V zadnjem kolu jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je v odločilni tekmi ljubljanskih rivalov Olimpija premagala Ljubljano z rezultatom 91:73 (37:42) in s tem postala državni prvak za leto 1957. V drugi zaostali tekmi je v Beogradu Proleter premagal BSK z rezultatom 79:72 (41:36) in se tako v končni lestvici uvrstil na drugo mesto pred BSK in Ljubljano, Sinočnje srečanje v Ljubljani je privabilo rekordno število gledalcev, katerih je bilo na tribunah nad 4000. Potek igre je bil napet in razburljiv, vendar pa ves čas v mejah korektnosti. Začetek je pripadal Olimpiji, ki je povedla z 8:0. Premoč študentov pa je trajala le do desete minute, ko je «Ljubljana» uredila svoje vrste, izenačila, prešla v vodstvo in zaključila prvi polčas v svojo korist s 5 koši razlike. V drugem polčasu pa je Olimpija predvsem po zaslugi Bajca in Brišnika igrala od minute do minute bolje, prešla kmalu v vodstvo in ga z ekshibicijsko igro stalno povečala do končne razlike 91:73. V zaključnem delu igre so imeli največ zaslug za odločilno in povsem zasluženo zmago Olimpije igralci Kristančič, Danev in Kandus. Moštvi: Olimpija: Kristančič 19, Da- den. «Ljubljana»; Čretnik 12, Ku- mar 4, Miler 9, Zupančič 25, Kapelj 8, Šerbec 4, Švajger 4, Vranič 7. Končna lestvica, v kateri pa ni upoštevano eventualno raz. veljavljanje tekme med Pro-leterjem in Lokomotivo, kar pa vsekakor ne more več vplivati na vprašanje državnega prvaka, je naslednja: Olimp. 18 14 0 4 1443:1129 28 Prolet. 18 12 1 BSK 18 11 2 Ljublj. 18 11 1 C. zvez. 18 10 1 Jugom. 18 9 0 Partiz. 18 Lokom. 18 Zeljez. 18 Sloboda 18 5 1 421:1294 25 5 1261:1137 74 6 1314:1228 23 7 1149:1113 21 9 1183:1328 18 6 1 11 1172:1178 13 5 1 12 1121:1240 11 5 0 13 1140:1300 10 3 1 15 1042:1300 7 KOSAHKA RIO DE JANEIRO, 17. — V finale svetovnega košarkarskega prvenstva za ženske so se kvalificirale: Češkoslovaška ZDA. SZ, Paragvaj, Čile, Madžarska in Brazilija kot organizator. V zadnjih dveh srečanjih izločilnih kol je ekipa CSR ne pričakovano premagala ekipo ZDA, Madžarke pa so premagale Mehikanke. <■ *>» k RIM, 17. — Igralec Giancar-lo Sarti, ki je za tekoče športno leto podpisal pristopnico za Giro iz Bolog.ne, istočasno pa tudi pristopnico za Oransodo Cantu, je bil diskvalificiran za dobo enega leta od 12. okt. dalje. Odlična bilanca dveh atletskih prireditev Trije državni atl na mitingih v Nea Perrone (It.) v teku na 5000 m, Asplund (Šved.) v metu kladiva, Slavkov (Bolg.) v skoku v daljino - Lukman prvi v skoku s palico V Neaplju in Bariju sta bila včeraj atletska mitinga z močno mednarodno udeležbo, na katerih so bili doseženi zelo dobri rezultati in mod njimi celo trije novi državni rekordi: italijanski v teku na 5000 metrov, bolgarski v skoku v daljino ter švedski v metu kladiva. Nov italijanski rekor.a v teku na 5000 m je dosegel v Bariju Perrone (Fiamme d’Ooro iz Padove). Stari rekord je bil še iz 1. 1942. Perrone je tekel v družbi s Poljakom Chromikom. Isti čas kat Perone je dosegel tudi Volpi. Nov bolgarski rekord v skoku v daljino je postavil Slavkov z rezultatom 7,50, medtem ko je v isti disciplini Italijan Bra- vi dosegel z rezultatom 7.55 drugo mesto za Poljakom Gra-bowskim, obenem pa tudi najboljši italijanski rezultat sezone in svoj osebni rekord. Od ostalih rezultatov sta vredna posebne omembe še Lindroosov (Fin.) met diska (51.28) ter zmaga Jugoslovana Lukmana v skoku s palico z rezultatom 4,10. Lukman ni i-mel resne konkurence. Ponovno je razočaral Poljak Sidlo, ki je vrgel kopje le 71,29 m daleč. Najboljši rezultat mitinga v Neaplju je bil gotovo nov švedski rekord Asplunda v metu kladiva z rezultatom 60.95 m.. Prejšnji rekord je i-mel isti atlet, ki ga je dosegel komaj teden prej na mitingu v Rimu z daljavo 60,42 m. Zelo zanimiva je bila borba v teku na 1500 m med Fincem Sa-lonenom *n Italijanom Baral-dijem, ki se je šele v zadnjih odločila v Finčevo korist. Jugoslovan Šarič je bil zanesljivo tretji. Prav tako zanesljivo je zmagal Raiča (Rom.) v teku krogie, medtem ko je bila borba v teku na 110 m z ovirami negotova prav 'do cilja in še tu le z razlikami nekaj centimetrov, ker so prvi trije dosegli enak čas 15”l. Rezultati v Neaplju: Kladivo: 1. Asplund (Šved.) 60.95 (nov švedski rekord); 2. Rascanescu (Rom.) 60.84; 3. Giovanetti 57.49; 4. Laliscia 49.41; 5. Bonifazi 47.50. 200 m: 1. Montanari 21”9; ‘J. Wiesenmayer (Rom.) 22”2; 3. Marcora 22’’6; 4. Paoletti 22”9; 5. Giannome 22”9; 6. Giacomet-ti 23”8. 1.500 m: 1. Salonen (Fin.) 3’48”5; 2. Baraldi 3’49”4; 3. Šarič (Jug.) 3’56”7; 4. Piutti 3' 57”4; 5. Romeo 3’58”; 6. Leoine 4’01”7; 7. Valbusa 4'03”9, 8. Facchini 4'09”7; 9. Paparozzi 4T7”L 110 m ovire: 1. Roudniska (Fr.) 15”; 2. Tschudi (Sv.) 15”1; 3. Kadourctv (Bolg.) 15”1; 4. Ma»tini !5”4; 5. Mazzagalli !5”5; 6. Sbarnadori 15”3. Krogla: 1. Raiča (Rom.) 16,53; 2. Panlone 13,73; 3. Fusilli 13.25: 4. Genovese 12,87. 400 m: 1. Scavo 48"2; 2. Ma-stroienni 50”3; 3. Coiella 50”4; 4. Bertolingrande 50”5; 5. Buo-nanno 51”2, 6. Staiano 52”. 2enske: 100 m: 1. Leone 11”9; 2. Costa 12”7; 3. Simonelli 12”9; 4. BRAVI — odlični skakalec daljino Brancaccio 13”2; 5. Simscalco 13”3. 800 m: 1. Jannaccone 2’16"9; 2. Camponeschi 2'21’’4. 80 m ovire ženske: 1. Balle-sio 12”03; 2. Galdenzi 12”09; 3. Avella 13”; 4. Ciotti 14”03. Rezultati v Bariju: 100 m: 1. Mariangeli 11”2; 2. Catalano 11”2; 3. Perrone 11”3. 800 m: 1. Lewadowski (Polj.) 1’50”; 2. Grujič (Jug.) 1’54”1; 3. Galliker (Šv.) 1'55”5. 5.000 m: 1. Chromik (Polj.) 14’19”4; 2. Perrone 1431” (nov italijanski rekord); 3. Volpi 14’31”. 400 m ovire: 1. Galliker (Šv.) 54’2”’; 2. Mattei 55’6”; 3. Dane-lutti 55’6”. Daljina: 1. Grabotvski (Polj.) 7.55; 2. Bravi 7.55 (rekord sezone in osebni rekord); 3. Slavkov (Bolg.) 7,50 (nov bolgarski rekord). Disk: 1. Lindroos (Fin.) 51,28; 2. Lucchese 44,60; 3. De Leo 40,29. Kopje: 1. Sidlo (Polj.) 71,29: 2. Lievore Giovanni 69,40; 3. Lievore Carlo 68,35. Palica: 1. Lukman (Jug.) 4 10; 2. Slavkov (Bolg.) 3,40; 3. Melis 3,20. Štafeta 4x100 ra: 1. PugUese 44'T; 2. Ekipa inozemcev 44”2; 3. Italijanska ekipa 44"3. KOLESARSTVO SiSSMžS PERRONE — je včeraj zrušil 15 let stari italijanski rekord na 5000 m Coppi ima «azijsko» MILANO, 17. — Fausto Coppi se skoraj gotovo ne do mogel udeležiti nedeljske dirke po Lombardiji, ker je od včeraj zvečer v postelji z azijske mrzlico. Čeprav nima posebno visoke temperature, mu je zdravnik predpisal počivanje iiiiiiiiiiiiiiiiiminiiimiiHiiimi .. Triestina pred odhodom v Modeno 5 golov prvega moštva proti formaciji rezerv Belioni skoraj gotovo ne bo mogel nastopiti Zamenjal ga bo Costelli Triestina, katero ča-Ka v nedeljo težka preizkušnja na igrišču v Modeni, je imela včeraj popoldne na občinskem stadionu običajni trening na dvoje vrat. A moštvo je igralo proti formaciji rezerv, v kateri pa je bilo tudi nekaj stalnih članov prvega moštva. Igra je trajala nepretrgano nekaj nad 1 uro in se končala z rezultatom 5:1 za prvo moštvo. Enajstorici sta pod vodstvom trenerja Olivierija nastopili v naslednjem sestavu: A moštvo: Bandrm; Costelli, Castano; Rimbaldo, Varghen. Tulissi; Szoke, Mazzero, Milani, Petris, Olivieri. Rezerve: Rumich; Dudine, Claut; Petagna, Mercuza, Fre-schi; Renosto, Scala, Forti, Brach, Attilii. Treninga se ni udeležil samo Belioni, ki zaradi nategnjene mišice skoraj gotovo ne bo mogel nastopiti in ga bo po vsej verjetnosti zamenjal Costelli. Kljub čvrsti formaciji rezerv so titularci predvedli dobro igro, grajeno na hitrih m racionalnih prodorih, čeprav bre.. posebnih tehničnih kvalitet. Prvi gol je dosegel Szoke z ostrim diagonalnim strelom V protinapadih so rezeivisti dokaj zaposlovali obrambo titu-larcev, ki pa se je dobro branila. Drugi gol je dosegel v 30' igre Milani na koristen preri-ložek Olivierija. Kmalu nato so rezervisti dosegli gol, ki je bil mala osebna mojstrovina krila Attilii ja. V nadaljevanju je za prvo moštvo dosegel Maz- zero še dva gola, Petris pa enega. Po tekmi je trener Olivieri podvrgel Bandinija, Costellija. Milanija in Mazzera dodatnemu treningu proti formaciji mladincev. Glede postave, ki bo nastopila v Modeni. ni hotel dat: trener nobene izjave, verjetno pa je, da bo ista kot včeraj na treningu. BOKS Bassey - Caprari za svet. prvenstvo? BOLOGNA. 17. — Organizator iz Bologne, Torn, je sporočil menažerju Sergia Capra-rija Luigiju Proiettiju, da namerava organizirati dvoboj za svetovno prvenstvo peresne kategorije med sedanjim prvakom Nigerijcem Hoganom «Ki-dom« Basseyem in italijanskim prvakom Caprarijem. Proietti je Torriju že odgovoril, da pristaja na ta dvoboj m da nima nobenih posebnih finančnih zahtev. Po Tomijevem mnenju bi lahko bil dvoboj v Bolo> gni ali pa v Rimu, v vsakem primeru pa naj bi ga prenašala tudi televizija. * * * VANCOUVER, 17. — Archie Moore, ki bo branil naslov svetovnega prvaka srednjetežke kat. januarja proti Chucku Speiserju, se bo 31. okt. boril v Vancouverju z Bobbyjem Mitchellom iz Omahe (Nebraska). Dvoboj seveda ne bo veljal za naslov. Svetovno prvenstvo v modei nem peteroboja STOCKHOLM, 17. — 16 držav s skupno 44 atleti se je prijavilo za svetovno prvenstvo v modernem peteroboju, ki bo v Stockholmu od 26. do 30. okt. Te države so: Avstrija, Brazilija, Anglija, Čile, Češkoslovaška, Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Švica, Sovjetska zveza, Švedska, ZDA. Vse države razen Danske ie ČSR so prijavile kompletne tričlanske ekipe. KOLESARSTVO AVTOMObfl.IZl M Fiat 500 - Abartli dosegel hitrost 102 km MONZA 17. — Avtomobil FIAT 500 serijske izdelave v predelavi firme Abarth je danes v poskusnih vožnjah na dirkališču v Monzi dosegel povprečno hitrost okrog 102 km na uro, medtem ko je povprečna maksimalna hitro-t istih avtov normalne serijske izdelave okrog 85 km na uro. Za volanom so se izmenjavali piloti Abarth Cattini, Guamie-ri, Poltronieri in Manfredini. Po tem uspehu bo FIAT dobavila firmi Abarth nad 1000 avtomobilov «500» v predelavo za trg. Na dirkališču v Monzi so danes izvajali poskusne vožnje tudi motoristi Gillere, ki bodo v kratkem odpotovali na turnejo v Ju/no Ameriko. Live-rati je vozil motor 500, Milami in Carissoni pa motor 350. Zorzoli zmagovalec dirke za pokal Agostinl LISSONE, 17. — Okrog 100 kolesarjev se je udeležilo 12. kolesarske dirke diletantov in neodvisnih za pokal Ugo Ago-stini. Na vrhu Ghisello je bil prVi Cestari, kateremu je s 50 metrov zaostanka sledil Bre-nioli. V spustu so se ubežni koma pridružili še drugi. Malo pred ciljem se je formirala skupina štirih kolesarjev med katerimi se je v sprintu uveljavil diletant Zorzoli pred Scappinijem, Cestarijem in Lucchesijem. Prva četvorica je 195 km dolgo progo prevozila v času 4.52’24” s povprečno hitrostjo 40.013 km na uro. Vrstni red na cilju: 1. Zor-zoli 4.52’24”, 2. Scappini, 3. Cestari, 4. Lucchesi, 5. Pelle-grini z zaostankom 17”, 6. Ma-gni, 7. Bampi, 8. Ziambro, 9. Mori, 10. Girardini, 11. Germa-no Barale, 12. Martini in glavnina z istim časom. • * » MILANO, 17. — 42-letni Um-berto Carugo, ki je danes na dirkališču Vigorelli skušal zrušiti rekord veteranov v 1-urni vožnji, ki ga ima Paolo Pede^ rettr z 41.035 km. je zaradi krčev odstopil. Prevozil je 25.431,68 km v 38’47 ’l/5. Vf £s * MILANO, 17. — Za kolesarsko dirko po Lombardiji sta se danes kot zadnji prijavili moštvi Carpano-Coppi in Faema v naslednjih formacijah: Carpano-Coppi: De Bruyne. Adriaenssens, Christian, Kete-ler, Heyvaert, Van Bossele, Coppi, Gismondi, Coletto, Cai-nero. De Gasperi, Nascimbene. Faema: Gaul. De Cock, De-smet. Kerkowe, Botelha, Ciam-pi, Fini, Pellegrini, Metra in Girardini. oaiovorm ureflnnc STANISLAV HENKO TIsKa TlskarsV zavod ZTT - Trrt KINO SKEDENJ predvaja danes, Jutri iu v nedeljo nadvse zanimiv barvni film MGM Lord Brumel Pred filmskimi predstavami in po njih nastopa igralska skupina Marceli! - De Rose. LOJZ f KRAIGHER Roman kontrolor) ŠKR0BARnJ Velikanska v nezaslišanem ponosu, v brezprimerni skromnosti! Koliko ljubezni mora biti v nji! Koliko požrtvovalne, neskončno vdane, odpuščajoče, božajoče, varujoče, pestujoče — ljubezni si zavrgel, hudodelec! Kakor domotožje se me polasti. Hrepenenje v materino krilo... Tam je tvoja žena, Amošt! Tam je tvoja streha, kjer si varen vseh nadlog! Tam je srce, ki bije zate in ki čuje zate... Prislonil bi se k nji, zajokal bi na njenih prsih, v solzah bi pogledal v njeno lice — v njeno bledo in trpeče lice... Mučeniška krona ji tišči na glavo — oči pa se smehljajo, nebeško blaženo, hvaležno, srečno... Doma si, izgubljeni sin! Sprejet v veselju, brez besedice očitanja, brez vprašanja... Doma si, Arnošt! Moj si, Arnošt! In Filika je tvoja, vedno tvoja, vkljub viharju in nevihtam vedno tvoja!... Zdrznem se pomirjen, obenem radostno vznemirjen: — Ti jo ljubiš, Arnošt! Zašel si v noč in dež, nevihta te je preletela — zdaj se vrni in spokori, grešnik! Tisočkrat slajše ti bode, ko zaspiš zaspan in vdan pri nji v naročju. Njen obraz bo gledal nate kot Madonin z oltarja... Vdrugič sem jo videl... Čutil sem, kako se je prestrašila, ker me je prepozno zapazila, da bi stopila v senco. Zopet je bil iskra poleg nj©. Pozdravim v zadregi; skoraj si ne upam, pogledati ji v oči Za hip se mi ustavi noga... Ali naj pristopim?... Nji se leskečejo oči, ustnice ji vztrepetajo.« Iskra! Vpričo Iskre?.« Globoko me zalije rdečica, ko se premaknem dalje. Še enkrat pozdravim, komaj vidno. Ona prebledi; a se mi nasmehne veselo v pridržani trpkosti. Tudi Iskra je izpremenil barvo... V petek po obedu. Milikino pismo spravim v žep in pozabim nanje. Še na misel mi ni pride, da bi odgovoril. Oklenem se Rupnika in ga speljem po trgu gor. Previdno napeljujem: »Torej gremo vseeno volit?« »Seveda! Še nalašč! Vsaj demonstrirati je treba!« »Kdaj pa so volitve?« »Ha! To se bo zavleklo. Dr. Žižek dela pritožbo. Deputacijo pošljemo na glavarstvo — in še dalje, če bo treba.« »Torej se ne mudi za Filipinino pooblastilo?« Ivan se ustavi presenečeno in me pogleda — pa se zakro-hoče bučno. Šment me je izpregledal. »Hahaha... Grešnik ti ubogi! Ali še nisi našel poti nazaj v kraljestvo Filike? Ti me prosiš za mešetarja?« Zardel se obrnem v stran. A ni mi čisto neprijetno: — Rupnik mora misliti — vsaj mimogrede — da mi je za pooblastilo, da skrbim zaradi volitev. To mi ne more škoditi. On pa se rezgeče: »Tu ti rad pomagam. Kar naskočiva jo, trdnjavo skalno!« Filipina sedi v zajtrkovalnici, na robu zofe, pripravljena, da skoči prišlecem naproti. Morala me je spoznati po stopinjah — ali me je zaslutila v srcu? — obsedela je na zofi... Nekoliko prepaden je njen smehljaj; pogled krčevito vprašujoč, dvomeč in upajoč obenem. Konec mize sedi — Loschinski, s hrbtom proti vratom. S steklenico pred seboj taka kozarec med prsti, s cigaro v ustih se obme... Obraz se mu zaripne, tenek žilice na licih se napno — ovratnik mu je pretesen — s prsti seže zanj: «Ah — gospod doktor! — in gospod kolega!« Zdaj šele vstane Filipina. Rupnik sede na njeno mesto, jaz nasproti davkarju. Ona se hitro vrne z naročenim pivom v steklenicah in se spusti na zofo poleg mene. V zadregi je, obraz ji je zardel, pogled nestalen, bleščeč v prikrivanem veselju. Ivan govori živahno na levo in na desno. V očeh mu berem, da ga je jezi navzočnost Loschinskega. Ta se ukvarja z ugaslo smotko, posluša le na pol in prikimava malomarno. Zagleda se v Filipino — in nenadoma prekine Rupnika, brezobzirno, ko da je bil pozabil nanj, in se ji nasmehne; »Da, gospodična,« nadaljuje bržčas prejšnji pogovor, »jaz se vas spominjam. Havariran petošolec sem pohajkoval več mesecev doma, preden me je dal oče v mesto k davkariji. Vi ste ravno vzbrsteli — kakor popek!... Lična, brhka, sladek obrazček... Pri maši ob nedeljah — koketno ste pogledali, bliskoma, kakor okoli vogla... O, kOketna je bila gospodična Filipina! — Nam — potepom — je bilo več za veverice v lesu in za vrane. Takrat me je bila prijela strast do lova...« Z domišljavo samozadovoljnostjo se poglablja v spomine. «Jaz imam rajši veveričke v krilih!« šepne Ivan, ker naglas ne pride do besede. Nestrpno se ozira naokoli, pogleduje hudomušno mene in Filipino ter nama pomežikne včasih pomembno in prebrisano. Davkar govori udobno; poje požirkoma, z užitkom; otresa pepel s cigare — vse dostojanstveno in važno, s počasnimi kretnjami, zavedajoč se vtiska. Tu in tam upre vame svoje sive oči in si pogladi koničasto rumeno brado; z naklonjenostjo v pogledu, s hvaležnostjo predavatelja vernemu poslušalcu. Ves čas nisem izpregovoril dvajset besed. Rupnik se je vtikal s pripombami o lovu; tudi Filipina se je vmešavala z vprašanji. Gledala je davkarja; a mislila je name in prežala, kdaj bi se obrnila k meni s pogledom, polnim vdanosti, pričakujoč odgovora. Čutil sem, da se izmenjavajo med nama žarki hrepenenja; zev se zožuje, stiki rastejo. »Ali pridete jutri na odhodnico?« jo vprašam skoraj plašno. »Da!« plane zmedeno, široko me pogleda, rada bi govorila, povedala v trenutku silno mnogo — neopazno, razumljivo samo nama. Davkar izvleče uro in me pogleda: ' »Oho — že kliče čas! V lepi družbi zbežijo urice kot med z jezika.« Filipina mi ujame naskrivoma roko in jo stisne krepko. Ob vratih — davkar in Rupnik gresta spredaj — se mi vzpne do ušesa: «Pridi zopet kaj!« Pri slovesu je davkar nekoliko predolgo držal njeno roko v svoji. Stisnil sem zobe in se obrnil proč. Pahnil bi ga bil, da bi odletel... Njegova družina še ni bila prišla. Pravijo, da se ne razume posebno z ženo. V prostem času hodi na lov in po gostilnicah. — Zdi se mi, da so mu ženske ljubši plen kakor zajci in jerebice. Vidiš, Amošt, take maškarade si še nisi izmislil. Ce greš ti na lov, na svoj lov, Amošt — ti izvohajo pohot na tisoč metrov. Lovec je zavarovan; lov mu je kulisa in kar počenja zadaj, ostane skrito. Na ta način se morda večkrat srečaš s šefom, še pobratiš se s kanaljo, če ga dobiš nekoč veselega. A pri Filipini — bogme da, da je ta, da velja! — tu te naženem, davkar! Ti mi ne prideš v zelniki... Zvečer oprezam okrog po trgu. Strašno me mika k Filiki... A sram me je! Sram tega kujanja; sram njene brezpogojne vdanosti; sram njene velikodušnosti — sram me je svoje malodušnosti, samopašnosti, neodločnosti, svoje vere v kizmet. Da sem jo tudi varal, se ne zmislim. Amošt naj bi ne varal ženske? Kje se je rodila, da bi ji bil zvest? Tilika je samo ena — in Tilika je umrla... Moja objestnost je prisiljena, žalostno mi je pri srcu. Slabost me je obšla. že dvakrat sem šel mimo okna, pa si nisem upal blizu, želel sem si, da me zasluti, da pried ven — in me pokliče k sebi... Pridi pome, Filipina! Bos sem in raztrgan pred tvojim pragom, ponižen in skesan... Zdi se mi, da se je premaknila zavesa — luč se je zaiskrila — in ugasnila... Ce me je videla?! Srce mi bumeje utriplje... Sram me je slabosti... Stopi strahopetnežl., (Nadaljevanje sledi).