glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, 25. junij 1986 leto XXIII številka 6L/ Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Maister, Jadran Šnidaršlč, Marko Švent, Darja Hrovat, Miha Srebrnjak in Vid Fajdiga Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu. Spoštovani bralci — sodelavci! Po mesecu dni se zopet srečamo preko našega časopisa. Tudi topot vam posredujemo precej različnih informacij. Za vsakega nekaj. Upamo, da boste zadovoljni. Se bolj bi bili zadovoljni vi in mi v uredništvu, če bi s svojimi prispevki bolj pogosto sodelovali. Poskusite, boste videli, da ni tako težko. Bliža se konec prvega polletja. Predno oddide-mo na poletne dopuste, se spodobi, da kritično presodimo bilanco poslovanja v polletju. Prve opravljene analize gospodarjenja v Novolesu so pokazale neugodno podobo. Kljub povečani produktivnosti, večjim prihrankom na stroških, stabilnimi in tržno zanimivimi proizvodnimi programi stojimo v Novolesu pred izgubo. Čeprav nam je v lastnih vrstah uspelo narediti velik napredek, se Novoles potaplja v rdeče številke. Pa ne samo Novoles ampak celotna lesna industrija. Krivdo za tako stanje pripisujemo nekaterim zunanjim dejavnikom, na katere v Novolesu praktično nimamo vpliva. To so: visoka domača inflacija, nizka rast tečaja dolarja, visoke obresti, devizna politika in stimulacija izvoza. Spričo neugodne- ga delovanja navedenih faktorjev se nam v Novolesu in v vsej lesni industriji dohodkovnost izvoznih programov iz meseca v mesec slabša. O teh težavah smo se odkrito^pogovorili tudi s tov. Šinigojem, predsednikom Izvršnega sveta SR Slovenije, ki nas je obiskal 10. 6. 1986. Tov. Šinigoj je ugodno ocenil naša stabilizacijska prizadevanja in nakazal nekatera prizadevanja in ukrepe, kijih pripravljajo republiški in zvezni organi, da bi preprečili nenormalno in hitro drsenje lesne industrije, ki je izvozno usmerjena, v izgube. Jasno nam je, da bodo kljub temu poletni meseci v znamenju Damoklejevega meča — izgube. Ob tej priliki je treba dati vse priznanje delavcem tistih tozdov, ki že lep čas požrtvovalno delajo po 12 ur na dan. Omeniti velja tudi slavje 40-letnice delovanja IGD Novoles, ki smo ga praznovali 30. 5. in 31. 5. 1986. Ob tej priliki smo bili seznanjeni z velikimi dosežki prizadevnih gasilcev. Obsežnejšo reportažo objavljamo v tem glasilu. S prihodnjo številko se bomo srečali že na dopustih. Zato vam želimo že sedaj prijetno bivanje, kjer koli boste. Uredništvo Vesti iz tozdov STRUŽNICA CNC tip ERA—320 01 madžarske proizvodnje v kooperaciji s tovarno UNIŠ — Sarajevo. Cena din 48.000.000, —, dane v pogon v začetku meseca maja 1986. Za TOZD Sigmatje to velika pridobitev, saj ta stružnica zamenjuje najmanj 3 klasične stružnice, poleg tega pa je možno doseči kakovost obdelave na bistveno višjem nivoju, kar omogoča večjo konkurenčnost na trgu. PROSTORI ZA TPP IN INŽENIRING — začetek gradnje v 1985, dokončani pa v februarju 1986. Hkrati s sanacijo dotrajane strehe so bili zgrajeni primerni prostori za tehnološko pripravo proizvodnje in za razvojne aktivnosti TOZD Sigmat. Prostori so zelo svetli in omogočajo normalne delovne pogoje zaposlenim v tehničnih službah. PROGRAM TEHNIKE POVRŠINSKE ZAŠČITE TOZD Sigmat je osvojil izdelavo airless aparatov na osnovi lastnih konstrukcijskih rešitev pnevmatskega motorja in krmilnega mehanizma. Tako so v redni proizvodnji že štirje tipi: NOV O LE S — WA GNER 28/14, 33/70, 66/70 in 48/90. Pogosto dobimo tudi takšne hlode. Te smo dobili iz daljnega juga. Kakšna škoda, da morajo takšni hlodi prepotovati tolikšno razdaljo samo zato, da bodo končali i’peči. To sicer ni njihov namen, namenjeni so za predelavo v vezane plošče v TVP, vendar niso uporabni. Plačamo jih po ceni, kot da bi bili zdravi. Škoda je torej velika. Poslovni odnosi bi bili lahko boljši. Poleg drugih težav se nam otepa še ta. Da opozorilni napisi včasih tudi kaj zaležejo, priča tabla »NE H UIDI PO TRA VI«, ki jo je postavil vsem poznani Jaka na zelenico pred kuhinjo. Nekaj mesecev nazaj je bila tod prava steza brez trave, kar je na oko neprijetno delovalo. Našemu Jaki je pa le uspelo preusmeriti vsiljivce na pravo pot. Tako imamo sedaj zopet neokrnjeno zelenico. rfOVO MESTO Tabla na sliki, ki usmerja promet pred vstopom v Novolesje postala tarča nepridipravov. Ne gre nam v glavo, le komu je bila na poti! Pametnemu in kulturnemu človeku žene. Sprašujemo se, kam pelje ta vandalizem? r v Vesti iz tozdov _________________J Dne 31. 5. 1986 je lOOS TOZD ŽAGA organiziral piknik na Ruperč Vrhu, kjer stoji naš obrat. Vreme ni bilo najboljše vendar pa je bilo razpoloženje dobro za kar je poskrbel tudi harmonikaš Pugelj Ivan. Hrane in pijače je bilo dovolj, manjkala so samo dekleta, da bi se vrtelo več parov. Delavci iz DSSS so takoj priskočili na pomoč na TOZD ŽAGA ter s tem pokazali pripravljenost in odgovornost, da po svojih močeh pomagajo, da se izpolnijo veliki proizvodni plani in nadomestijo trenutno pomanjkanje delavcev na TOZD ŽAGA. Pri svojem delu so pridni in deležni vseh pohval. .... ris =Si| V tozdu H OR t’ Krškem so zgruditi dva prepotrebna pokrita skladiščna objekta. S tem so pridobili prepotreben prostor za skladiščenje. Z izgradnjo teh objektov so spremenili tudi lice tovarne. Delegatske vesti Kot običajno smo bili tudi v letošnjem letu v mesecu maju kot samoupravljalci manj aktivni, saj smo poleg rednih sej delavskih svetov po TOZD-ih in v DSSS v manjši meri sklicevali še samoupravne delovne skupine in konference delegacij oz. skupne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Na delavskih svetih po TOZD smo poleg tekočih zadev kot so pogodbe o delu, ocenitve delokrogov sprejemali samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 ter plan razvoja SOZD Uniles. V TOZD TES so delegati na seji 23. 5. pohvalili delavce, ki so delali med prvomajskimi prazniki, pohvale veljajo posebno trem skupinam: — skupini, ki je opravila rekonstrukcijo drobilca v TVP, saj je bila zelo uspešna in učinkovita — skupini v oddelku družbene prehrane, ki je kljub pomanjkanju energije nudila kvalitetne usluge v splošno zadovoljstvo vseh delavcev — skupini elektro oddelka, vključno s tehnologoma, ki je kljub planiranim delom organizirano in kvalitetno sanirala stikališče v toplarni. Na izredni seji TOZD TGD so se delegati dogovorili, da se zaradi nujne izvršitve plana proizvodnje in odpreme dela v maju v petek ponoči iz 23. 5. in soboto dopoldan 24. 5. 1986. Za neizpolnjevanje sklepa pase pokliče na odgovornost organizatorje in izvajalce. V TOZD TPP so obravnavali problem alkoholizma, kar seveda problematike ne rešuje je pa korak k izboljševanju obstoječega. V TOZD BLP že dalj časa traja reorganizacija TOZD, zato so tudi na 17. redni seji DS dne 29. 5. sprejeli nove ocene delokrogov. Na predlog koordinacije BLP je DS sprejel sklep o zavarovanju vlomskih tatvin v službena vozila. V mesecu maju smo veliko več pozornosti posvetili izvrševanju letnega plana proizvodnje kot pa samoupravnim aktivnostim, kar je seveda razvidno tudi iz vsebinsko skopih delegatskih novic. Doltar Janez Obisk tovariša Šinigoja v Novolesu Obisk tov. Dušana Šinigoja v Novolesu Dne 10.6.1986nasje obiskal tov. Šinigoj, predsednik izvršnega sveta ŠR Slovenije. Do tega visokega obiska je prišlo zato, da bi IS čimbolj dosledno seznanili z gospodarsko problematiko, ki tare lesno industrijo in s tem tudi Novoles. Pogovori so bili odkritosrčni in plodni. Prepričani smo, da bodo obrodili tudi sadove in prispevali k ozdravitvi gospodarske situacije lesne industrije in Novolesa. Tovariš Šinigoj si je v spremstvu predstavnikov Novolesa in predstavnikov or- ganov družbeno politične skupnosti Novo mesto ogledal Razvojni center ter nekatere proizvodne tozde v Straži. Razgovori so potekali v sejni sobi DSSS. Tov. Bajuk, predsednik KPO, je v pozdravnem nagovoru eksponiral predvsem naslednje probleme, ki tarejo Novoles in so povzročili da seje Novoles takorekoč čez noč sprevrgel iz uspešnega podjetja v izgubaša: — neustrezen tečaj dinarja — nizka cena dolarja — problematika obresti — neustrezne izvozne stimulacije \ 1 Obisk v tozdu TDP Pogovor s tovarišem Šinigojem v sejni sobi DSSS o problematiki Novolesa. Tovariš Šinigoj v razvojnem centru. Obisk tovariša Šinigoja v tozdu Žaga. — nova devizna zakonodaja Po mnenju tov. Bajuka so ti poleg drugih faktorjev najbolj vplivali na to, da kljub proizvodnim uspehom, ki jih dosegamo, moramo tarnati o finančni neuspešnosti. Tov. Pavlič Vili, podpredsednik KPO je orisal zgodovinsko pot razvoja naše DO in poudaril, da neposredno dela na izvoznih programih 1100 novolesovih delavcev, posredno še 300. To ni zanemarljiva številka, saj ti delavci ustvarijo 53% prihodka iz izvoza. Nadalje je tov. Pavlič orisal programsko orientacijo Novolesa, kateri se očita, daje zastarela, kosovna ipd. Povdaril je, daje ravno obratno, Novolesovi proizvodni programi so sodobni, konkurenčni na najbolj zahtevnih trgih, kompletirani in sodijo v »špico« programov, tako da smo se uspeli prebiti v drugi cenovni razred. Tudi poslovni stiki s tujimi partnerji so dobri, plodni. Tudi prihodnost iščemo v izvoznih programih in smatramo, da bi pomenilo zmanjševanje izvoza katastrofo. Žal pa Novolesu novi devizni predpisi in uvedbe na področju stimulacij tako rekoč onemogočajo poslovanje. Tov. Pezdirc, vodja posebne finanč- ne službe je orisal problematiko bančništva in stimulacij, tov. Pečar, član KPO pa je orisal prizadevanja na razvoju Novolesa, ki temeljijo največ na lastnem znanju in denarju. Tov. Šinigoj je v prvi vrsti pohvalil usmeritev, ki si jih je zadal Novoles, da v nastali krizni situaciji poišče in aktivira svoje lastne notranje rezerve. Hkrati je dodal, da pa ne bi smeli biti preveč črnogledi. V širši družbi namreč že ugotavljamo, da so bile nekatere lani sprejete družbene usmeritve neustrezne. Nastalim situacijam se je treba nenehno prilagajati. V republiških in zveznih organih se pripravljajo novi sistemski zakoni, ki naj izboljšajo dohodkovni položaj izvoznikov. Povdaril je, da so nujne spremembe na področju bančništva, deviznega poslovanja in na področju izvajanja prodaje, kjer se je nabralo preveč posrednikov. Tov Šinigoj je ob koncu pozdravil Novolesova izvozna prizadevanja in programske usmeritve, ki mu bodo prav gotovo zagotovile perspektivno prihodnost. Od tov. Šinigoja smo se poslovili z občutki, da so sedanje težave res samo prehodnega značaja. A. Šterbenc Seminar »priučeni lesar« V TOZD TDP smo v skladu z nalogami, ki nam jih nalaga Zakon o usmerjenem izobraževanju in v skladu z našimi potrebami po bolj usposobljenih delavcih organizirali tečaj za profil PRIUČENI LESAR. Tečaj, ki je bil organiziran v sodelovanju s Srednjo lesarsko šolo Škofja Loka, je v 136 urah posredoval znanja iz naslednjih predmetov: slovenski jezik, matematika, samoupravljanje v OZD, organizacija in ekonomika, kontrola kvalitete, varstvo pri delu, tehnologija obdelave. Predavatelji so bili delavci TOZD TDP in delavci srednje lesne šole Škofja Loka. Predavanja, katera so bila ob torkih in četrtkih po štiri ure, so potekala v predavalnici razvojnega centra Novoles. Seminarja, kijedružbenoverifi-ciran, se je udeležilo 25 delavcev TOZD TDP. Velika večina delavcev, ki so se seminarja udeležili, je pokazala interes za pridobitev novih znanj, katera bi lahko uporabili pri svojem vsakdanjem delu. Seminar je bil samo deloma selektiven, ker ni bil njegov namen izločiti udeležence s slabšimi učnimi sposobnostmi, temveč je bil seminar formativne narave. Glavne težave, ki so se pokazale pri organizaciji tečaja so: — izmensko delo — oddaljenost slušateljev — različna višina predznanja slušateljev — obremenjenost predavateljev s tekočim delom — obremenjenost slušateljev s tekočim delom Na podlagi izkušenj, dobljenih na tem seminarju, lahko ugotovimo: — Seminarji v taki obliki so koristni in nujni, če hočemo tudi proizvodne delavce dolgoročno usposobiti za bolj zahtevne naloge, ki nas čakajo, vendar mora to postati politika DO in ne samo posameznih TOZD: — Seminarje je možno organizirati tudi z udeleženci več TOZD-ov. — Take oblike usposabljanja morajo potekati kontinuirano in stalno. — Najboljše slušatelje, ki so skoraj praviloma tudi najboljši delavci je potrebno usmerjati v nadaljnje izobraževanje. — Ostro je potrebno eliminirati mišljenje, da je kakršnokoli izobraževanje nepotrebno in ovira za proizvodnjo. Ker je izobraževanje dolgoročna naložba, sem prepričan, da bomo čez leta poželi lepe rezultate sedanjih naporov. Želel bi se še zahvaliti Srednji lesni šoli Škofja Loka in še posebej tov. Ježku za sodelovanje. Naj na koncu še povem, da smo seminar »PRIUČENI LESAR« zaključili s strokovno ekskurzijo v LESNO INDUSTRIJO RADOMLJE pri Kamniku in podelitvijo spričeval. Pripravil: Vid Fajdiga Lepljenje masive v Novolesu Lepljenje lesa je pomembna tehnološka faza pri pripravi surovin za potrebe finalne proizvodnje. Dejansko je to vezni člen med decimiranjem in sušenjem na eni strani ter finalizacijo na drugi strani, ki s svojimi možnostimi v veliki meri vpliva na izbiro proizvodnega programa, ekonomičnost izdelave, pa tudi na način decimira-nja in izkoriščanja čedalje dragocenejše lesne surovine. V Novolesu je sprva lepljenje narekovala proizvodnja sto'ov in gugalnikov, kjer so se deci-mirani elementi širinsko lepili predvsem za sedeže, ker pa so prednosti in možnosti lepljenja veliko večje, raste tudi potreba po lepljenih konstrukcijah. Glede na način lepljenja lahko le to v grobem delimo na širinsko, dolžinsko, debelinsko in kombinirano. Pretežni del lepljenja v Novolesu kapa-citetno zaseda širinsko lepljenje. Tu se je do pred kratkim mesečno zlepilo od 60 — 70.000 plošč za najrazličnejše namene. V glavnem so to plošče za sedeže in za nekatere druge pohištvene elemente, ki jih dobimo s kasnejšim razža-govanjem plošč na tračnih in krožnih žagah: tečaji, ročna opirala, noge, razne letve, nalepke in nosilci. V letošnjem letu je bila postavljena nova dodatna oprema za širinsko lepljenje, takoda bo v bodoče mogoče tu zlepiti tudi do 130.000 plošč mesečno. Poleg vlaganja v razširitev širinskega lepljenja, ki ima v Novolestu že tradicijo, se je v lanskem letu investiralo tudi v nabavo linije za dolžinsko lepljenje lesa. Dolžinsko lepljenje je z vidika izkoriščanja lesne surovine v Novolesu velikega pomena. Omogoča izkoriščanje tistih nekurantnih dimenzij (kratkih), ki pri deci-miranju neplansko odpadajo ali pa gredo v drva in imajo nizko tržno vrednost. Dolžinsko spojeni in vgrajeni v končni izdelek ali polizdelek pa dajejo zelo ugodne finanče afekte. Ob boljšem izkoriščanju lesne surovine nudi dolžinsko lepljenje v kombinaciji s širin-skim lepljenjem še možnosti osvajanja novih, kvalitetnih in tržno zanimivih proizvodnih programov. Ravno zaradi tega bo potrebno proizvodnemu programu iz zlepljenega lesa posvetiti večjo pozornost. Trenutno lahko rečemo, da je dolžinsko lepljenje prestalo poskusno fazo. Poskusna proizvodnja je stekla v drugem četrtletju letošnjega leta in čeprav obratuje le v eni izmeni, lahko rečemo, da že daje zadovoljive rezultate. Realno pričakovana mesečna kapaciteta pri dvoizmenskem delu je okrog 80.000 tekočih metrov dolžinsko spojenega lesa. Za Novoles pomeni to pomembno pridobitev, saj bomo na ta način lahko mesečno porabili 150 — 200 m3 nekurantih elementov ali pa tistega lesa, ki je šel pretežno v drva. Če to preračunamo, dobimo letni prihranek do 5000 m3 žaganega lesa oz. 6500 m3 hlodovine. Iz opisanega je razvidno, da je lepljenje lesa dokaj pomembna dejavnost v okviru Novole-sa. Skozi to tehnološko fazo gre mesečno okrog 600 — 700 m3 decimiranega lesa oz. 30 — 40% celotnih potreb Novolesa po masivnem lesu, tako da ima lepljenje pomemben vpliv na usmeritev in rezultate celotnega Novolesovega poslovanja. S. M. — R.C. JUGO SL O V AN S KI POSVET Odvod dima in toplote pri požaru Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana je organiziral dne 22. in 23. maja na Bledu dvodnevni jugoslovanski posvet na temo ODVOD DIMA IN TOPLOTE PRI POŽARU skupaj v sodelovanju z Zveznim zavodom za standardizacijo Beograd in Zveznimsekre-tariatom za notranje zadeve Beograd. »NOVOLES« kot proizvja-lec svetlobnih kupol in svetlobnih trakov, ki jih na kratko imenujemo »svetlobniki«, katerim je glavna funkcija osvet-levanje prostorov z dnevno svetlobo, je kmalu spoznal, da je mogoče svetlobnike koristiti tudi za druge namene in sicer kot elemente naravnega zračenja in kot naprave za odvod dima in toplote, seveda če zagotovimo ustrezno odpiranje glede na dosežene uspehe na področju odvoda dima in toplote in glede na to, da smo tudi sodelovali pri pripravi pravilnika o tehničnih normativih za sisteme za odvod dima in toplote nastalih pri požaru, so nam ponudili pokroviteljstvo na tem posvetu, katerega smo tudi sprejeli. Ker je področje odvoda dima in toplote zelo malo poznano, bom podal kratko razlago čemu naprave za odvod dima in toplote in, seveda, kaj dosežemo, če odvajamo dim in toploto pri požaru. Znano je, da notranja razdelitev prostorov na požarne sektorje, ki so med seboj ločeni s požarnimi stenami, preprečuje širjenje požara. Sodobna tehnologija proizvodnje in skladiščenja pa danes zahteva velike in nepregrajene prostore. Seveda je gašenje nastalega požara v tako velikih prostorih kljub napredku protipožarne opreme težavno in nevarno. Dim intoplotasezelohitro širita po prostoru ter v zelo kratkem času lahko majhen požar ustvari gosto dimno in vročo atmosfero, ki ovira dihanje in zmanjšuje vidljivost, tako, da je reševanje ljudi in imovine ter gasilski napad iz neposredne bližine zelo teža- ven, v nekaterih primerih praktično nemogoč. Požar se širi zaradi toplotnega sevanja kakor tudi zaradi prenosa ognja po gorljivih predmetih, po tleh in gorljivi stropni konstrukciji oziroma stropni oblogi. Seveda pri naraščanju toplote lahko pride do zrušitve stropne konstrukcije in sicer je pri jekleni konstrukciji začetek rušitve pri 482° C, v armirano betonski pa pri ca. 600° C. Na mestih, kjer gori velika količina materiala, se utegnejo razgoreli plini nabrati pod stropom. V primeru, da se pomešajo z zrakom (če poči stensko okno ali podobno), nastane eksplozija ali bliskovito zgorevanje, posledica je nagla razširitev požara. Vse te pojave je mogoče preprečiti z odvajanjem vročih dimnih plinov skozi strešne odprtine na prosto. V mnogih primerih, ko so gasilci med gašenjem naredili odprtine v strehi, ali pa je del strehe odneslo zaradi eksplozije, seje pokazalo, da je atmosfera v bližini tal postala čistejša zaradi prihoda zraka skozi stranske odprtine. Te izkušnje so nakazale upravičenost vgradnje posebnih loput v strehno velikih proizvodnih in skladiščnih prostorov, ki se lahko odpirajo ročno, avtomatično ali kombinirano. V ta namen je bil tudi izdan pravilnik o tehničnih normativih za sisteme za odvod dima in toplote, nastalih pri požaru, medtem, ko izračuni velikosti efektivnih odprtin temeljijo na objavljenih raziskavah Techni-cal Paper Nr. 7 in Nr. 10 v Fire Research Station, Boreham Wood, England. Če so naprave za odvod dima pravilno postavljene oziroma zadostno dimenzionirane in, seveda, če se v primeru požara pravočasno odprejo, dosežemo, da se sloj dima in vroči plini ne razširijo preko določene meje in nam na ta način omogočajo ali olajšujejo: — varovanje izhodnih poti pred zadimljenostjo, — hiter in smotrn poseg gasilcev, — varovanje stavbne konstrukcije, opreme, naprav in robe pred ognjem oziroma preskokom ognja, — zmanjšujejo posledice požara oziroma škode zaradi dima, toplote in eksplozije, — zmanjšujejo možnost zrušitve konstrukcije zaradi povečane temperature. Predpogoj za učinkovito delovanje naprav za odvod dima in toplote je, da se v primeru požara čimpreje odprejo odprtine za dovod zraka, ki morajo biti ustrezno dimenzionirane. Skoda zaradi požara bo še bistveno manjša, če bo hkrati z napravami za odvod dima in toplote usposobljena in izurjena stalna poklicna gasilska brigada. Pri tem je pomembno, daje v sistem za protipožarno varstvo vključen tudi alarmni sistem z avtomatskim javljanjem požara, kajti na ta način bo lahko intervencija zelo hitra in uspešna. Na posvetu je bilo približno prisotnih 150 udeležencev iz cele Jugoslavije in sicer: projektanti, predstavniki inženiring organizacij, predstavniki izvajalcev, predstavniki služb za protipožarno zaščito, predstavniki gasilske zveze, predstavniki zavodov za varstvo pri delu, republiški, pokrajinski in občinski požarni inšpektorji ter predstavniki fakultet. Pozdravni govor v imenu pokrovitelja »NOVOLES« je imel podpredsednik KPO tov. Pavlič Vili, medtem, ko sem imel tudi komercialno tehnični referat na temo SVETLOBNIKI ZA ODVOD DIMA IN TOPLOTE, na katerem sem predstavil dosežke pri razvoju teh naprav. Imeli smo tudi razstavo dveh osnovnih sistemov odpiranja, na katerih smo predstavili delovanje. Posvet je ponovno potrdil upravičenost vgradnje naprav za odvod dima in toplote, po drugi strani pa je nadaljna obveza »NOVOLES«-a, da še naprej razvija in se uveljavlja na tem področju, kajti le tako se bomo zoperstavili vse večji konkurenci. Na koncu lahko strnem z ugotovitvijo, da bo koristilo sodelovanje oziroma pokroviteljstvo na tem posvetu pri nadaljnem uveljavljanju. Bartolj Jože Ob dnevu krvodajalcev Kot vsako leto se 4. 5. spomnimo vseh tistih, ki s svojo krvjo rešujejo človeška življenja in zato se njihovemu humanemu in nesebičnemu odnosu do družbe na ta dan vsaj simbolično oddolžimo. Tako smo tudi letos v Ob skromni zakuski pa so se prisotni veselo razživeli, saj je beseda stekla o marsičem in tako si zaželimo, da ko bo leto naokoli, še več zbranih v prostorih družbene prehrane DO Novoles. Janez Doltar Slovenija Moja dežela. prostorih družbene prehrane ob 12.30 uri pripravili kratek kulturni program, v katerem so nastopili učenci Osnovne šole Vavta vas, recitatorji Novolesa in Dolenjski oktet. V pozdravnem govoru je namestnik predsednika sindikalne konference DO tov. Panjan poudaril pomen krvodajalstva in dodal, da jedajanje krvi vsekakor odraz kulture človeka in prav zato je v počastitev dneva krvodajalcev kulturna komisija DO Novoles pripravila razstavo lesene plastike in reliefovs katero se je predstavil kipar in rezbar samouk Drago Košir iz Jelovca pri Sodražici (več o razstavi v kulturnem kotičku). Po končanem kulturnem programu je predsednik komisije za krvodajalstvo in socialnoskrb-stvo tov. Avbar Franc razdelil značke prostovoljnega krvodajalca, tistim ki so svojo kri darovali 5, 10, 15 in večkrat in skromana darila tistim, ki so kri darovali 10, 20, 25 in večkrat. Po podelitvi je sekretarka občinskega odbora Rdečega križa tov. Može Jelislava čestitala vsem, ki so prejeli značke in darila, ter izrazila upanje, da se bo tren utno padanje krvodajalstva zajezilo in da bodo v DO Novoles v vrste krvodajalcev stopili v večji meri mladi krvodajalci. Seznam krvodajalcev jubilantov v DO Novoles v letu 1986 Avguštin Brigita (TDP), 5 x Avsenik Dragica (TSP), 15 x Bašelj Franc (TDP), 5 x Berkopec Branko (TSP), 20 x Berkopec Jože (TDP), 40 x Berkopec Franc (TDP) 30 x Brus Ciril (TSP), 30 x Brus Nada (TSP), 15 x Bučar Janez (ŽAGA), 5x Črnič Mirko (TDP),_ 45 x Davidovič Branko (ŽAG A), 5x Derganc Franc (BLP), 15 x Derganc Jožica (BLP), 10 x Fink Marica (TDP), 5 x Gnidovec Jože (TDP), 40 x Golob Irena (TSP), 5x Gorenčič Alojz (TES), 5x Gorše Branko (TDP), 10 x Gorše Slavko (TDP), 5x Grabnar Jože (TPI), 15 x Gril Matija (TVP), 10 x Grošelj J ana (DSSS), 5 x Hočevar Slavko (TDP), 5 x Hočevar Jože (TG), 15 x Jankovič Jože TKO), 15 x Juran Anica (TVP), 35 x Jurečič Marija (TSP), 25 x Kastelic Ana (TPP) 10 x Kastelic Florjan (TDP), 25 x Knafelj Alojz (TES), 15 x Kobe Franc (TPP), 15 x Konda Martin (TKO), 20 x Košir Brane (TES), 35 x Kramaršič Silvo (TVP), 20 x Kren Jože (TDP), 30 x Kren Jože (TVP), 35 x Kristan Slavko (TDP), 15 x Križe Slavko (TSP), 10 x Krupič Zlatko (TPP), 15 x Lavrič Jože (TSP), 20 x Levstik Frančiška (TVP), 25 x Luthar Franc (ŽAGA), 15 x Majster Mladen (ŽAGA), 5x Mali Darko (TSP), 20 x Markovič Darko (TDP), 35 x Mavsar Igor (TDP), 5x Miklič Drago (TES), 5x Mirtič Anton (TSP), 5x Mlinarič Jože (TES), 30 x Može Anton (TES), 45 x Muhič Jure (ŽAGA), 5x Muren Branko (TVP), 5x Novak Nada (TDP), 5x Novak Štefan (TDP), 30 x Pavček Branko (TES), 30 x Poglajen Avgust (TDP). 25 x Misli Pot, po kateri gremo je zagotovo dobra. Samo cestnina je strašno visoka! Lažje je odstraniti nasprotnike kot nasprotja. Ne pljuvajte v dlan! Oblast je v naših rokah... ' Pšeničnik Franc (TDP), 25 x Rajak Džuro (ŽAGA), 15 x Rozman Jože (TVP). 25 x Saje Stanislav (TDP), 30 x Schvvenner Slavko (TES), 15 x Strniša Jožica(TSP), 20 x Senica Stane (TVP). 10 x Senica Stane (TES), 25 x Šercelj Silvo (ŽAGA), 30 x Šetina Jože (TSP), 20 x Špelič Ivo (TES), 45 x Šporar Janez (TPI), 25 x Tisovec Pavel (TEŠ), 45 x Trifkovič Boris (TES), 15 x Trlep Stane (TVP), 35 x Trščinar Franc (TDP), 15 x Turenšek Janez (TDP), 35 x Turk Karol (TEŠ), 5x Udovič Jože (TEŠ), 40 x Vidmar Jože (TES), 10 x Vidmajer Miran (TPP), 10 x Vodišek Anica (TVP), 20 x Zajec Marija (TSPJ, 20 x Zupančič Darko (ŽAGA), 15 x Zupančič Marjeta (TDP), 10 x Zupančič Pavel (TVP), 5 x Živko Jožica (TŠP), 15 x Župevec Jože (TDP) 5x Žurga Pavel (TES) 20 x Kavčič Franc (TPE), 10 x Čulk Zvonimir (TPE), 10 x Zaletelj Rafael (TPE), 10 x Marin Tine (TKO), 45 x Vidmar Ivan (TSP), 25 x Kozole Rajko (BOR), 10 x Petrovič Olga (BOR), 5x Kastelic Alojz (TPE), 40 x Martinc Darko (BOR), 5x Štojs Nada (BOR), 5x Jordan Drago (LIPA), 20 x Kačič Franc (LIP A), 5x Lenčič Lado (LIPA), 15 x Lipar Marjan (LIPA), 5x Močan Janez (LIPA), 10 x Rebselj Jože (LIPA), 5x Rebselj Franc (LIPA), 10x Na seznamu so letošnji krvodajalci —jubilanti. Prosimo vsakega krvodajalca, morebitnega letošnjega jubilanta, ki smo ga nevede izpustili iz seznama, da sc prijavi do 30/5-1986 in prinese krvodajalsko izkaznico v službo varstva pri delu na »starožago«. Vseinfor-macije v zvezi s seznamom dobite na int. telef. št. 246 ali na telet', št. 84-693. Aktiv Rdečega križa Predsednik komisije za socialno in krvodajalsko skrbstvo podeljuje značke in darila našim krvodajalcem. 0U®¥§)11@@ 7 V petek, 30. 5. in v soboto 31. 5. 1986 je industrijsko gasilsko društvo Novoles praznovalo svoj štiridesetletni jubilej. Praznovanja 40-letnice so se udeležili številni predstavniki 1GD drugih delovnih organizacij in predstavnikov občinske gasilske zveze Novo mesto. Značilnost praznovanja je bila ugotovitev, da je IGD Novoles naredilo velik napredek na področju razvoja gasilstva in požarnega varstva. O tem pričajo tudi številni pokazatelji. Najvidnejši so: uspešno gašenje začetih in večjih požarov, visoka požarnovarnostna usposobljenost zaposlenih in ne nazadnje tekmovalna uspešnost IGD Novoles. Daje res tako, dokazujejo tudi številna priznanja tako republiška kot občinska, ki jih je za uspešen razvoj gasilstva in požarnega varstva dobila delovna organizacija Novoles in številni člani IGD Novoles. Praznovanje je potekalo sproščeno in tekmovalno. Ni manjkalo dobre volje niti stiskov prijateljskih rok. Ponovno se je potrdila in dokazala požrtvovalnost, nesebičnost in dobra volja gasilcev. Slovesen začetek praznovanj 40-letnice se je začel v petek 30. 5. 86 zvečer v sejni sobi DSSS, kjer je bila slavnostna seja upravnega odbora IGD Novoles. Sejo, na kateri so sodelovali številni predstavniki drugih DO iz cele Slovenije, je vodil predsednik IGD tov. Japelj Boštjan. Seja je potekala v prisrčnem ozračju, ki so jo popestrila prisrčna voščila predstavnikov IGD iz drugih podjetij. Vsi po vrsti so čestitali Novo-lesovemu IGD za dosežene uspehe in hkrati zaželeli uspešno delo tudi v prihodnosti. Slavnostni govornik, predsednik KPO Novolesa tov. Janez Bajuk je v svojem nagovoru pov-daril pomen in dosežke našega IGD. »Dokazano je«, je rekel, »da smo v zadnjih letih na področju gasilstva in požarne varnosti v Novolesu naredili veliko. O tem pričajo podatki, da nam kljub tehnologiji, kije izrazito izpostavljena možnosti nastanka požarov, uspe pogasiti požare in s tem preprečiti veliko gmotno škodo. V naši družbi, predvsem v Hrvaški, Srbiji in Sloveniji, se trendi nastajanja požarov nenehno povečujejo in s tem tudi gmotna škoda, v Novolesu pa so ti trendi ravno obratni. Iz leta v leto pride do manj požarov in še ti, ki nastanejo, so hitro po-gašeni. To pomeni, da nam je v Novolesu uspelo razviti visoko požarno-varnostno kulturo in nabaviti pripadajočo opremo.« Tov. Bajuk se je zahvalil tudi vsem tistim posameznikom, ki neutrudno delajo na razvoju gasilstva in požarne varnosti. Do sedaj jim je uspelo usposobiti več kot 200 člansko društvo, ki ima svoje enote po vseh tozdih in požarnovarnostno usposobiti slehernega delavca. Ob koncu je še zaželel, da naj gasilstvo v Novolesu ne ostane na stopnji doseženega, ampak naj se razvija še naprej, saj je požarna varnost sestavni del Novolesa. Sledila je podelitev društvenih priznanj za uspešno sodelovanje na področju gasilstva in požarnega varstva. Društveno priznanje so prejela naslednja društva: — Občinska gasilska zveza Novo mesto — IGD Krka — IGD Novoteks — Pionirsko društvo Mladi gasilec, osnovna šola Vavta vas — IGD Elan — IGD Jelovica Predsednik OGZ Novo mesto tov. Zupanc Adolf in Horvat Mihael sta podelila še občinska priznanja prve in druge stopnje ter republiška odlikovanja naslednjim našim članom: Gasilsko plamenico III. stopnje so prejeli: Zajec Jože, Jaklič Ivan, Lavrič Jože in Dular Valerija. Gasilsko plamenico I. stopnje je prejel Kovačec Janko, gasilsko odlikovanje II. stopnje Špelko Tone. Slavnostno sejo UO IGD je zaključil predsednik Japelj Boštjan z obvestilom o darovalcih spominskih žebljičkov. Darovali so jih vsi novolesovi tozdi in DSSS. Drugi dan je bil v znamenju tekmovanj. Ob 8.00 se je začelo z izredno slikovito parado nastopajočih gasilcev. Nastopajoče je pozdravil tov. Bajuk Janez, predsednik KPO. Predsednik IGD Novoles, Boštjan Japelj, prevzema priznanje od IGD Elan iz Begunj. Slavnostni govornik in podpredsednik IGD Novoles, Špelko Tone, govori oh zaključku tekmovanja. Čeprav je kazalo, da bo dež skazil tekmovanja, je vendar šlo tudi vreme gasilcem na roke. Tako so tekmovanja potekala nemoteno. Vsi smo bili presenečeni nad hitrostjo in iznajdljivostjo nastopajočih gasilk in gasilcev. Tekmovali so: — člani in članice IGD nekaterih DO lesne industrije Slovenije — medtozdovsko tekmovanje članov DO Novoles. Od drugih DO lesne indus-tije so sodelovali: — Meblo, Nova Gorica, člani in članice — Brest, Cerknica, člani — Marles, Maribor, člani in članice — Stol, Kamnik, člani Rezultati tekmovanj med gasilskimi enotami Brest, Marles, Meblo, Novoles, Stol: hkega društva DO Novoles Boštjan Japelj, predaja pokal zmagovalni ekipi tozda TDP. Marjan Grabnar, direktor DSSS, prevzema republiško priznanje, ki ga je prejel Novoles. Zmagovalni ekipi Novolesa, ženska in moška, slikani pred na ta dan prevzetim kombiniranim gasilskim vozilom. Delovna L 2. Neg. Poz. organizacije vaja vaja točke točke Člani NOVOLES 98 18 116 884 MARLES 120 22 142 858 BREST 128 18 146 854 STOL 130 20 150 850 MEBLO Članice 144 21 165 835 NOVOLES 79 25 104 696 MARLES 95 20 115 685 MEBLO 145 15 160 640 Rezultati tekmovanj med TOZD-i: TOZD Neg. točke Pozit. točke Doseženo mesto TDP 76 924 1 ŽAGA 77 923 2 TKO 78 922 3 TVP 86 914 4 TGD 86 914 4 TA P 95 905 6 TPP 100 900 7 TES 287 713 8 TSP - - - Kot pri vsakem tekmovanju tudi pri gasilskem ni šlo brez smole. Nesreča je zadela ekipo iz TSP, ki je bila diskvalificirana. Pa kaj bi za to, drugič bo boljše. Kljub temu, da so bila tekmovanja napeta in »zagrizena«, je bilo tovariško na visoki stopnji. Po končanem tekmovanju je bil ob 12.30 zbor gasilcev, katerim je spregovoril dolgoletni aktiven in prizadeven gasilec, podpredsednik IGK Novoles tov: Spelko Tone. V svojem nagovoru je izpostavil predvsem naslednje: — zgodovino nastanka in razvoja gasilstva v Novolesu. Poudaril je, da je bil začetek težak, ni bilo opreme. Le požrtvovalnosti in iznajdljivosti posameznih gasilcev gre zahvala, da se je kljub materialnemu pomanjkanju gasilstvo le razvijalo. Se zlasti zato, ker je Uprava javne varnosti močno pospeševala organizirano dejavnost za potrebe preventivne varnosti podjetij, katere naloga je bila varovanje podjetja pred sabotažo, krajo in predvsem pred požari; — organiziran in strokoven pristop pri razvoju požarne varnosti. Že kmalu po letu 1952 gasilci, katerih zagnanost je bila neomejena, s prostovoljnim delom zgradijo gasilski dom s stolpom. V gasilske šole pošljejo že tudi prvega člana, tov. Stefana Jakliča, ki nato strokovno usposablja člane gasilskega društva, dokler v zadnjih letih ne pride do zaposlitve poklicnih gasilcev, ki s svojo strokovno usposobljenostjo na ustrezen način usposabljajo vse zaposlene; — tekmovalno naravnanost društva, ki omogoča praktično usposabljanje gasilcev, ki se še kako obrestuje ob pojavu požara. Tako številni pokali in priznanja krasijo vitrine društva; — domoljubnost jn požrtvovalnost gasilcev. Čeprav so bili gasilci večkrat gledani podcenjevalno, je treba povda-riti, da ravno oni kažejo največ pripadnosti podjetju in družbi. Ob koncu se je tov. Spelko zahvalil vsem gasilcem in ostalim simpatizerjem gasilstva, predvsem še tistim, ki so orali ledino gasilstva v Novolesu, da lahko danes rečemo, da je IGD strokovno organizirana enota, ki budno bdi nad varnostjo naše DO, tako da lahko nemoteno teče proizvodnja tudi v starih obratih. Sledila je predaja kombiniranega gasilskega vozila v uporabo IGD Novoles, ki jo je opravil v imenu predsednika KPO tov. Grabnar Marjan, direktor DSSS. Po predaji darovalcev spominskih trakov (DO Novoles in PDMG OŠ Vavta vas) je predsednik OGZ Novo mesto Horvat Mihael podelil DO Novoles republiško odlikovanje III. stopnje za zasluge pri razvoju gasilstva in požarnega varstva. Novoles je ena prvih DO, kije prejela to odlikovanje. Slovestnost je zaključil vodja tekmovanja tov. Kovačec Janko z razglasitvijo rezultatov. Glede na to, da je slovesno obeležje 40-letnice društva potekalo organizacijsko brezhibno, še nekaj o organizatorjih. Gasilci Novolesa in vodstvo seje zavedalo, da bo poudarek na preventivni požarni varnosti še večji, če izpostavimo to neobhodno potrebno društvo v vrste, kamor spada. Tako je predsednik KPO tov. Janez Bajuk sestavil pripravljalni odbor, ki je bil sestavljen iz članov KPO in direktorjev TOZD, da organizirano in s pravilnim poudarkom izdelajo priprave za samo proslavo. Na tem nivoju je bilo določeno vse potrebno za izpeljavo proslave. Tako so bile imenovane (Nadaljevanje na 10 strani) Vse tekmovalne ekipe so bile ob zaključku tekmovanja zbrane Drugo uvrščena ekipa tozda Žage. na zbornem mestu. Moška ekipa Novolesa v akciji, v kateri so osvojili prvo mesto. Tretje uvrščena ekipa tozda TKO. Zmagovalna ekipa TDP na tozdovskem tekmovanju. komisije za posamezna področja, določena finančna sredstva in drugo. Proslava zaradi dobre priprave je bila izpeljana na vrhuncu tega dela in prav zaradi tega, ker ima vodstvo Novolesa posluh, da vključuje požarno varnost v kompletno dejavnost to je v tehnološki proces. Predvsem je treba izpostaviti predsednika K PO, nekatere člane KPO in direktorje TOZD, zlasti pa direktorja TOZD TAP, kije dal vsem komisijam konstruktivna navodila za izvedbo in pripravljenost pri or- 10 ganiziranju preventivne požarne varnosti. Ne smemo pa pozabiti komisije, ki so z vso delavnostjo in strokovnostjo izvedle to proslavo tako, kot je bilo zastavljeno na prvem sestanku pripravljalnega odbora, ki ga je vodil predsednik KPO tov. Janez Bajuk. Zahvaljujemo se vsem tekmovalcev in ostalim organizatorjem, ki so pripomogli za uspešno izpeljavo 40-letni-ce. Še posebno je treba pohvaliti gasilce in člane upravnega odbora, ki so bili stalno angažirani pri vsem delu in naložene naloge uspešno opravili. , A. Šterbenc Veselje ženske ekipe Novolesa ob osvojitvi prvega mesta. Tudi utrujenosti ni manjkalo, članice ekipe Mebla iz Nove Gorice. Delavci in sindikat (povzetki iz raziskave) VPLIVNIH MALO, NEZADOVOUNIH OGROMNO V zadnjem času je vse bolj živo vprašanje (prav gotovo ne le zaradi kongresov) kako je sindikat organiziran in koliko akcijsko usposobljen za opravljanje svoje, z ustavo opredeljene vloge. Jugoslovanski sindikati so se zato odločili za raziskavo »Samoupravno združeni delavci in uresničevanje družbene vloge sindikata«. Opravil jo je Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj. Čeprav so ugotovitve raziskave že precej znana zadeva, čeprav bi jih organizacija z nekaj posluha morala že zdavnaj upoštevati, so zdaj znanstveno podkrepljene. Morda bodo takšne imele vendarle nekaj več vpliva in zato smo se odločili, da jih v nekaj nadaljevanjih strnemo in povzamemo. Ustava določa sindikat za najširšo organizacijo delavskega razreda in njena osnovna naloga je torej uveljavljanje z ustavo določenega položaja delavskega razreda. Kakšen je ta položi (po ustavi) menda ni treba pojasnjevati. To je gotovo največkrat ponovljena stvar. Koliko pa delavci zares odločajo, koliko sodelujejo v upravljanju? Resje to srž samoupravljanja, glavni kazalec stopnje razvoja sistema - in vsem je jasno, da so procesi odločanja še vedno, če ne vse bolj odtujeni neposrednim proizvajalcem. Ker smo že omenjali kazalec -lepo vidimo, kolikšna je potemtakem kriza naše družbe. Raziskovalci so oblikova-ali takšno vprašanje: Koliko se čutite vplivnega pri sprejemanju odločitev, pomembnih za vaš kolektiv? Po odgovorih sodeč je razmerje vplivnih proti nevplivnim približno 1:3. Le 19 odstotkov je zadovoljnih s svojim vplivom, več kot polovica pa se jih počuti delno vplivnih, nevplivnih in sploh nevplivnih. Še posebej za samoupravno družbo je to na moč negativna sestava odgovorov in opozarja na velikanski generator nezadovoljstva. Ne le članstvo, tudi nosilci družbenih, samoupravnih funkcij in člani občinskih sindikalnih svetov so pri tem v podobnem položaju. Odloča pač nekdo drug Pokazalo se je tudi, da so mnogi samoupravni kanali bolj dostopni nosilcem funkcij. Oblike odločanja so najbolj oddaljene prav od tistih, katerim so namenjene - od delavcev, »navadnih« članov sindikata. Dostopnost in možnost vpliva s svojimi stališči na osnovni organizaciji sindikata dobro ocenjuje le pet odstotkov delavcev! Podobno usodo s sedmimi odstotki delijo delavski sveti in osnovne organizacije ZK. In vzrok za to polomijo? Odgovori o vzrokih so kratki in jasni: 37 odstotkov jih meni, da pač odloča nekdo drug, čeprav je pripravljenost za odločanje med delavci velika. Torej bi radi, pa jim razmere onemogočajo odločanje. Vzrokov delavci ne vidijo ne v nezanimanju ne v premajhni izobrazbi ali usposobljenosti. Med sabo in odločanjem enostavno čutijo jez »nekoga drugega«. Tudi tu je precej podobno z nosilci funkcij, člani občinskih svetov pa so vzrok iskali predvsem v premajhni obveščenosti. Ker se s tem strinja zanemarljiv odstotek članstva, je moč sklepati, da je sklicevanje na neobveščenost le izgovor, beg od pravih vzrokov. Ni čudno, da precej delavcev od sindikata zahteva predvsem zaščitno funkcijo. abljana, 13. junija 1986 Delavska enotnost Hočejo več varnosti, zaščite svojih le zapisanih pravic. Očitno so namreč prepuščeni pritiskom odtujenih centrov moči. Nasproti peščici zadovoljnih stoji velika množica članstva, nezadovoljna s svojim položajem v samoupravnem odločanju. Potemtakem seveda tudi z delom svojih delegatov in delegacij ne morejo biti zadovoljni. Po odgovorih sodeč delegatski sistem na svoji primarni ravni ne deluje. Zelo malo jih meni (komaj dobra dva odstotka), da delegati nimajo možnosti in časa za delo. Zanemarljivo je tudi število, ki dvomi v zavzetost in usposobljenost delegatov. Večina je soglasna, da se delegati ne zmenijo za delavce, da se v skrbi za lastne interese obračajo le na vodilne in da so pod vplivom poslovodnih sestavov. Slika delegatskega sistema in delovanja sindikatov v njem je z besedo raziskovalcev -grozeča, svarilna. Kaže tudi, da sindikat ne uspeva organizirati svoje dejavnosti znotraj samoupravnih procesov. Manj je subjektivna moč delavskega razreda, bolj pa je uspešen kot »sistemska« moč. Instituciona lizirana dejavnost sindikatu jemlje moč, ki mu je potem zmanjka, da bi bil konkretna organizacija znotraj organizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti. Sindikata ni čutiti Že res, da ima sindikat do sistema določeno odgovornost. Težava je v tem, da ga prav ta odgovornost ovira, da ni organizacija delavcev, razreda. Ko listamo po raziskavi, se ustavimo pri podatku, da je kar 80 odstotkov tega razreda nezadovoljnih s svojim delom. Poglejmo, kako je naletelo neposredno vprašanje »Kaj po vašem mnenju danes delavce najbolj tišči?«: Večina meni, da je to padec standarda, sledi brezposelnost, stanovanjska vprašanja, negotova prihodnost, neenotnost vodstva, neučinkovitost gospodarstva in na koncu liste se znajde onesnaženo okolje. Na kakršno koli agresijo ali vojno nevarnost sploh ne računajo. Očitno je torej, da so delavci neposredno in eksistencialno prizadeti z zapleti, na katerih rešitev nimajo vpliva. Ogrožajo jih problemi, ki so zunaj njihovih moči. Nezadovoljni so s prevelikim bremenom oziroma številom neproizvodnih delavcev, menijo, da družbeno gospodarski položaj njihovega kolektiva določajo predvsem zunanji dejavniki. Prav malo je takšnih, ki pravijo, da so bili v njihovih kolektivih spori, konflikti - če pa so že bili se večina strinja, da je do njih prišlo med delavci in vodstvom. Če so ti odnosi vzrok, je povod v osebnih dohodkih, ki ustvaijajo svojevrstno interesno konfiguracijo. Pri reševanju konfliktov in uravnavanju odnosov v združenem delu nasploh -osnovnih organizacij sindikata skoraj ni čutiti. C. B. Slovo treh sodelavk iz TVP V maju in juniju so odšle tri naše sodelavke v zasluženi pokoj. Obiskali smo jih na domu in se z njimi pogovorili o letih, ki so jih prebile v Novolesu. Čeprav niso bile preveč zgovorne, saj jim je bilo težko delo leta in leta edini najzvestejši spremljevalec, smo vseeno dobili vtis, da smo izgubili izredno prijazne sodelavke. Povedale so nam, da so v TVP kljub dokaj težkemu delu, rade delale. Največ zato, ker so s to tovarno same rasle. TOZD TVP zapuščajo namreč delavke, ki so bile v njem zaposlene od otvoritve naprej. Naše sodelavke Drčar Justa, Pirc Anica in Olga so bile vseskozi zveste svojemu tozdu. Nič čudnega, če je ostalo v TVP kup spominov predvsem na tovarištvo in medsebojno pomoč. Našim upokojenkam želimo veliko zdravja in zadovoljstva z željo, da nas še obiščejo. Drčar Justa, zaposlena v Novolesu od 1. 1947 do 1. 1950 in od 1. 1960 do 1. 1986. Prva zaposlitev ji je bila v parketarni, nato v tozdu TVP, kjer je delala v mokrem in suhem oddelku ter na koncu v dokončnem oddelku na obdelavi drobnih elementov. Pirc Anica, prva zaposlitev v Opekarni Zalog, od 1959 v TVP do 1. 1986. Delala je v mokrem oddelku. Pirc Olga, zaposlitev je začela 1. 1958 v parketarni, od 1. 1969 do 1. 1986 je delala v TVP. A. Šterbenc KADROVSKE VESTI za mesec maj 1986 TOZD ŽAGA: prišli: Petan Milan; odšli: Hraševec Stane (disciplinska izključitev), Po-plašen Ivan (smrt), Papež Franci (sporazumno), Bukovec Janez (izjava delavca), Dražetič Anto (izjava delavca), Miklič Drago (v TOZD BLP). TOZD TPI: prišli: Ljubi Marija (iz TOZD TDP), Gole Anton. TOZD BOR: prišli: Masnec Elizabeta, Longo Franc, Sotlar Marijana; odšli: King Ivanka (izjava delavca), Fakin Jože (invalidska upokojitev). TOZD SIGMAT: prišli: Kranjec Danica; odšli: Gabrič Anton (sporazumno), Dular Jože (sporazum), Gorjup Drago (invalidska upokojitev). TOZD IGK: prišli: Žnidaršič Stane (iz TOZD TAP), Gorenc Štefan; Odšli: Bec Zdenka (sporazumno), Pajk Alojz (invalidska upokojitev). TOZD TDP: prišli: Turk Branka (jz DSSS), Pavlenč Darinka, Senica Rudi (iz JLA); odšli: Colarič Marija (spo- razumno), Ljubi Marija (v TOZD TPI). TOZD TSP: odšli: Breznikar Ivan (sporazum), Darovec Justa (upokojitev). TOZD TPP: prišli: Mihelčič Marjan; odšli: Gazvoda Jože (sporazumno) Avguštin Iztok (sporazumno), Turk Pavel (izjava delavca), Alojz Mohorko (upokojitev). TOZD LIPA: prišli. Mi-hajlovič Radoslav, Oštirc Anica, Zupančič Franc; odšli: Ajster Martin (smrt), Strle Frančiška (v času posk. dela). TOZD TAP: prišli: Brajer Cveto, Marolt Alojz, Moravec Dušan, Podpadec Janez; odšli: Koprivc Olga (sporazumno), Gjugja Bahrije (izjava delavca), Mehle-Grčar Brigita (sporazumno), Žnidaršič Stane (v TOZD IGK). TOZD TKO: prišli: Grgurič Drago, Marin Marija, Tri-vunčevič Milosava, Pezdirc Jože, Peretin Dragutin, Mužar Marjan, Fir Ivan, Puškarič Branko, Kokalovič Marko, Iljaž Branka, Mahovlič Ivanka, Število zaposlenih delavcev po tozdih na dan 31. 5. 1986 TOZD M Ž SKUPAJ TVP 121 165 286 ŽAGA 191 34 225 TPI 74 23 97 BOR 94 60 154 SIGMAT 99 33 132 IGK 38 17 55 TDP 220 251 471 TSP 192 187 379 TPP 137 70 207 LIPA 96 33 129 TAP 71 58 129 TKO 109 51 160 TES 122 30 152 TGD 61 66 127 BLP 91 41 132 DSSS 121 100 221 SKUPAJ 1837 1219 3056 Turizem smo ljudje Složnija Moja dežela. Vraničar Vladimir, Grubešič Snežana, Pretnar Janez, Pet-rušič Branko, Razumič Dragutin, Rajakovič Zorica; odšli: Gašperič Ivan (v JLA), Guštin Janez (v JLA). TOZD TES: prišli: Jerič Janez (izjava delavca), Janežič Robert (delovno razmerje za določen čas), Gorenčič Alojz (sporazumno), Bukovec Mihael (izjava delavca). TOZD TGD: odšli: Kuhelj Stane (izjava delavca). TOZD BLP: prišli: Miklič Drago (iz TOZD ŽAGA), Ivkov Dušan, Maleševič Milivoje, Lukanovič Ljubo. DSSS: odšli: Turk Branka (v TOZD TDP), Hrastar Anica (invalidska upokojitev), Bezeg Jože (invalidska upokojitev). ZAHVALA Ob smrti moje mame Derganc Štefanije se iskreno zahvaljujem 10 sindikata TOZD TVP za denarno pomoč in izrečena sožalja. I iočevar Marija 1 ZAHVALA Ob smrti brata Franca Avguština se zahvaljujem OOS TOZD TDP za podarjen venec in izrečena sožalja. IVAN AVGUŠTIN z družino KULTURNI KOTIČEK Pestro kulturno življenje v DO Novoles v letu 1986 V poročilu o delu kulturne komisije v DO Novoles v letu 1985 je tov. Medic na seji komisije dne 27. 3. 1986 poudaril, da je bilo to leto v kulturnem smislu za našo delovno organizacijo izredno razgibano, saj je temu botrovala 40-letnica obstoja DO Novoles. Toda proti pričakovanjem, se ta tempo iz lanskega leta nadaljuje v letošnje saj se kulturne akcije kar vrstijo. Poleg tradicionalne prvomajske proslave smo letos kulturniki popestrili praznovanje ob 40 letnici IGD Novoles in v prostorih družbene prehrane ob dnevu krvodajalcev, poleg običajnega programa odprli razstavo del umetnika Košir Draga. Tudi v nadaljevanju leta pa se v skladu s planom dela, ki ga je komisija sprejela obetajo prireditve na naših zunanjih TOZD, kot so praznovanje krajevnega praznika v vasici Radatovič, kjer deluje naš obrat kerakrilnih izdelkov, v TOZD 1GK (TPE) v Račjem selu, v TOZD TPI Soteska in praznovanje 25 let TOZD Sig-mat v Brestanici. V Straži se nam obeta koncert Dolenjskega okteta v sodelovanju s pevskim zborom Svoboda Duplica iz Kamnika in recital pesmi Novole-sovih literatov. V letu 1985 je bila DO Novoles pobudnik in organizator prvega srečanja pevskih zborov SOZD Uniles in prav tako bomo letos sodelovali na drugem srečanju v Kamniku. In za konec leta srečanje jubilantov na Otočcu, kjer bomo letošnjo kulturno življenje zaključili. 4. 5. 1986 pa smo odprli že omenjeno razstavo rezbarskih in kiparskih del umetnika samouka Košir Draga iz Jelovca pri Sodražici, ki je letos praznoval svoj 65. rojstni dan. Tov. Košir v našem kulturnem prostoru ni nepoznan, saj je v kratkem imel več razstav v Beli Krajini in Dolenjski. Sodeloval pa je s svojimi umetniškimi deli tudi širom Jugoslavije in Italije saj ima za seboj 30 samostojnih razstav. Njegovo umetniško podobo si najlaže predstavljamo ob kritiki njegove prve samostojne razstave, ki jo je likovni kritik dr. Mirko Juteršek zapisal takole: Razstava tovariša Koširja ob dnevu krvodajalcev. /aTno AnČa^ji/ /z/ {Rn^a/n/n^m/ /rčJLom/ iLc zfozMis; /z^d/A 4r > - t ' / S Cit t iV-~