PODPEŠKI (LITIOTIDNI) APNENEC 6 PODPEŠKI APNENEC (RAZLIČKI) 8 KAZALO KAMNIN APNENEC RASOTICA (RUDISTNI APNENEC) 10 KAZELJSKI APNENEC 12 REPENSKI APNENEC 14 KOPRIVSKI APNENEC 16 LIPIŠKI APNENEC 18 MARMOR 20 ČIZLAKIT 22 GRANODIORIT 24 GABRO 26 GRANIT 28 3 Nastanejo s strjevanjem sedimenta, ki ga tvorijo nakopičena sedimentna zrna. Taka nakopičenja nastanejo, ko veter, voda ali težnost zrn ne zmorejo več premeščati. Ponavadi je to ob vznožju ledenikov, v dolinah rek, v jezerih, puščavah ter predvsem v morjih in O MONTANISTIKI Pozdravljeni! Brošura vam na interakti-oceanih. Sedimentna zrna nastajajo na dva načina. Prvi način je s preperevanjem in z ven način prikazuje kamnine, ki gradi-erozijo starejših kamnin. Pri drugem načinu sedimentna zrna nastajajo z izločanjem jo podobo Montanistike. Sestavljajo jo neposredno iz vodne raztopine. Največkrat so to kar skeleti različnih organizmov (npr. štirje deli: fotografija strukture kamnine školjčne lupinice). Ko se tak sediment strdi, nastane kamnina, imenovana apnenec. z njenimi značilnostmi, fotografija njene-Apnenci so v Sloveniji zelo pogoste in slikovite kamnine. Vsi primeri sedimentnih ga mesta v zgradbi, strip in infor mativni kamnin arhitektonskega kamna v stavbi Montanistika so apnenci. podatki o kamnini. SEDIMENTNE KAMNINE Uživajte pri raziskovanju kamninskega sveta in želimo vam veliko zabave! Nastanejo s kristalizacijo magme, ki ji rečemo tudi lava, če se izlije na površje. Če Stavba Montanistika je bila po načrtih ar-nastanejo globoko pod Zemljinim površjem, kristalizacija magme poteka počasi, mi-hitekta Franceta Tomažiča zasnovana leta nerali pa imajo dovolj časa, da lepo kristalizirajo. Nastane kamnina s približno enako 1937. Kladivi nad vhodom nakazujeta velikimi in lepo oblikovanimi mineralnimi zrni. Če magma prodre plitvo pod površje pomen besede montanistika, ki izhaja iz ali nanj, pa se ohladi hitro. Mineralna zrna tedaj kristalijo le delno, preostala talina latinskega poimenovanja za goro ( mons). pa se strdi v monotono trdno snov, t. i. osnovo. Magmatske kamnine se med seboj Montanistika je namreč veda o rudah in razločujejo tudi po kemični in posledično mineralni sestavi. Na Montanistiki imamo rudarstvu, razvija pa znanja o pridobiva-tri primerke magmatskih kamnin, ki vse prihajajo iz Zemljinih globin. Med njimi sta nju mineralov iz Zemljine skorje. Danes zagotovo najlepši pohorski čizlakit in zelo uporaben granodiorit. Pred dvigalom in v ima v tej stavbi sedež tudi Oddelek za geo-njem pa sta še novo vgrajeni tuji kamnini gabro in granit. logijo Naravoslovnotehniške fakultete. MAGMATSKE KAMNINE Notranjost stavbe krasijo eni najlepših slovenskih arhitektonskih kamnov, ki se jim pridružuje še nekaj kamnin z ob-Nastanejo s preobrazbo ali, učeno rečeno, metamorfozo magmatskih, sedimentnih ali močja nekdanje skupne domovine, dve starejših metamorfnih kamnin. Metamorfoza poteka pri povišanih tlakih in tempera-novo vgrajeni pa sta tuji. Uporabljene turah ter ob prisotnosti tekočin in plinov globoko v Zemljini notranjosti. Do nje pri-kamnine so zanimive tudi zato, ker za-haja na stikih tektonskih plošč, kjer ena plošča tone pod drugo (subdukcija) ali zaradi stopajo vse tri osnovne vrste kamnin, se-vtiskanja magme v trdno Zemljino skorjo. Pri procesu metamorfoze se spremenita dimentne, magmatske in metamorfne. mineralna sestava in tekstura kamnine, kemična sestava pa ostane nespremenjena. Vabimo vas, da vstopite in se podate na Metamorfne kamnine so lahko masivne ali skrilave, med seboj se razločujejo tudi po lov za skrivnostmi, ki jih skrivajo kamni-mineralni sestavi. V Sloveniji so redke, zato marmor, ki je njihov edini predstavnik v ne Montanistike. stavbi Montanistika, najverjetneje prihaja iz Makedonije. METAMORFNE KAMNINE 5 VHODNO STOPNIŠČE, AVLA PODPEŠKI APNENEC (LITIOTIDNI APNENEC) Nekatere stenske plošče na vhodnem stopnišču, obroba pod stensko poslikavo v avli. Vse stenske plošče vhodnega stopnišča jure, pred okoli 190–180 milijoni let. Nji-so iz kamnoloma v Podpeči pri Ljubljani. hovo življenjsko okolje so bile takratne Najbolj slikovit, prepoznaven in cenjen tropske plitve lagune, ki so bile značilne različek je prav gotovo apnenec z litio- za notranji, bolj zatišni del obsežnega pli-tidnimi školjkami. Te so izumrla skupina tvomorskega prostora t. i. Dinarske (Ja- školjk, ki po obliki spominjajo na današ- dranske) karbonatne platforme. Podobne njega leščurja. Prepoznamo jih kot dolge, razmere so danes na Bahamskem otočju rahlo povite bele proge v črnem apnencu. v osrednjem Atlantiku. Ostanke oziroma To so njihovi vzdolžni preseki, lahko pa kamnine te platforme pa najdemo vse od opazimo tudi krajše prečne preseke. Litio- Slovenije do Črne gore. tidne školjke so živele v obdobju starejše 7 VHODNO STOPNIŠČE PODPEŠKI APNENEC ONKOIDNI APNENEC PODPEŠKI APNENEC (OSTALI RAZLIČKI) Stenske plošče vhodnega stopnišča. Na stenah vhodnega stopnišča lahko po- To so do nekaj centimetrov velika kepasta APNENEC S POLŽI leg litiotidnega apnenca opazujemo ploš- zrna z nepravilno oblikovanimi koncen- če z drugačnimi fosili, predvsem polži, tričnimi ovoji. Nastanejo, ko sedimentno ramenonožci, morskimi spužvami, drob- zrno ali lupinico obraščajo sluzasti ovoji nimi luknjičarkami in srčastimi školjka- modrozelenih cepljivk, na katere se lepi mi. Vidni so tudi ooidni apnenci. Ooidi droben apnenčast mulj. Nekatere kamnite so zelo majhna, kroglasta zrna, ki malce plošče sekajo rjavkaste nazobčane črte, ki spominjajo na ikre in jih lažje vidimo jim rečemo stilolitni šivi. Ti nastanejo z z ročno lupo. Nastajajo z neposrednim raztapljanjem apnenca zaradi velikih pri-izločanjem iz tople in razburkane plitve tiskov pod težo mlajših plasti. morske vode. Zanimivi so tudi onkoidi. 9 AVLA, ZGORNJA STOPNIŠČA RUDISTNA TRATA APNENEC RASOTICA (RUDISTNI APNENEC) Stene avle in stopnišča v višja nadstropja. Na Montanistiki največ uporabljenega ar- živele na Dinarski karbonatni platformi, hitektonskega kamna pripada različkom tako da jih najdemo vzdolž celotnega t. i. rudistnega apnenca, ki ga sestavljajo vzhodnega obrobja Jadranskega morja. rudistne školjke, značilne prebivalke pli- Večina stenskih plošč v stavbi je narejena tvih morij v obdobju krede izpred 100 do iz kamna rasotica z otoka Brač. Krasijo ga 65 milijonov let. Te nenavadne školjke so spekter rjavih barv in lepo ohranjene svet-imele eno lupino večjo in razpotegnjeno lo okraste rudistne školjke. Obenem vse-v obliko roga, druga lupina pa je rabila le buje še številne druge fosile, kot so polži, kot pokrovček. Ponavadi jih opazujemo mahovnjaki, morske spužve, luknjičarke, RUDISTNI ŠOPEK v skupinah, saj so si v času rasti dajale morske lilije in redke korale. oporo. Tako kot litiotide so tudi te školjke 11 KAZELJSKI APNENEC Vhodni portal, črne plošče v tleh avle, vratarska loža, vsi portali v avli, stranske obloge in stebri stopnic v višja VHODNI PORTAL, AVLA, ZGORNJA STOPNIŠČA nadstropja, podstavki klopi in kipa z rudarji v višjih nadstropjih. Rudistni apnenci so pogosti v južni Slo- ganske snovi, ki je drobno razpršena med veniji, predvsem so značilni za Kras, od sedimentnimi zrni. Prav ta primes daje koder je večina različkov na Montanistiki. kazeljskemu apnencu značilno temno Eden najlepših je temni kazeljski apnenec barvo, a ga hkrati tudi slabi, zato tovrstni s svetlejšimi, lepo ohranjenimi rudisti. apnenec zunaj hitro propada. To vidimo Ta apnenec so lomili pri vaseh Avber in na vhodnem portalu Montanistike. V Kazlje. Nastajal je v zaprtih lagunah ali na samo osemdesetih letih od izgradnje stav-njihovih robovih. Prav mirno življenjsko be, je apnenec povsem posivel, nekoliko okolje je omogočilo, da so se fosili zelo trše rudistne lupinice na njegovi površini dobro ohranili. Zaradi takšnih razmer se pa izstopajo iz obdajajoče jih kamnine. je v sedimentu ohranilo tudi veliko or-13 VHODNO STOPNIŠČE REPENSKI APNENEC Stopnice vhodnega stopnišča. RUDISTNA ŠKOLJKA KAPRINIDA Svetlo siv repenski apnenec so lomili ste, med njimi pa opazujemo temnejši pri Repentabru (zamejski vasi v Italiji), drobir drugih vrst školjk. Ta apnenec je na slovenski strani meje pa v kamnolo- nastajal na robnem delu platforme v ne-mih Doline pri Vrhovljah, Povir, Lisič- posredni bližini obsežnih rudistnih trat, no, Vitez in Polževo. Danes sta aktivna ki so krasile pregibe iz plitvin v nekoli-le še prva dva. Ta apnenec vsebuje ve- ko globlje morje. Ker so bila ta območja like rudistne školjke družine kaprinid, podvržena močnemu valovanju in ne-ki imajo obe lupini podobni rogu, le da vihtam, se je večina tanjših lupin rudist-je zgornja spiralasto zavita in spominja nih školjk zdrobila, ohranile pa so se le na polžjo hiško. Kaprinide v repenskem najbolj robustne in odporne kaprinide. apnencu so skoraj bele in debelo lupina-15 KOPRIVSKI APNENEC AVLA, VHODNO IN ZGORNJE STOPNIŠČE Svetle plošče v tleh avle, stopnice v višja nadstropja in notranja stena vhodnega portala. Koprivski apnenec so pridobivali v starem bljene prav vse rudistne lupine, kar kaže kamnolomu pri vasi Kopriva, ki je danes na še bolj razburkano življenjsko okolje. naravna vrednota državnega pomena. Lo- Kljub temu pa lahko med rudistnim dro-mili so ga še pri Gabrovici in Pliskovici. birjem opazimo cele fosile, polže nerineje, Danes so ti kamnolomi opuščeni, kopljejo za katere je značilno, da imajo tako osre-pa ga še v novih kamnolomih Kopriva in dnje stebre kot tudi zunanje stene hišic Doline, kjer koprivski apnenec ponekod precej debele. Tako so bili ti polži dovolj prehaja v repenskega, a je zaradi zdro- ojačani, da so preživeli in se ohranili v tem bljenih školjk bolj homogen in nekoliko za življenje izredno zahtevnem okolju. temnejši. V koprivskem apnencu so namreč, drugače kot pri repenskem, zdro-17 AVLA LIPIŠKI APNENEC Spominska plošča na steni avle. Za lipiški apnenec, ki je vgrajen na Mon- v kamnolomih pri Lipici, kjer ga imenu-tanistiki, so značilne povsem zdrobljene jejo »enotni« oziroma »unito« apnenec. rudistne školjke, saj je nastajal v najbolj Nekatere plasti v istem kamnolomu pa razburkanem okolju. Školjke so povsem kljub vsemu vsebujejo lepo ohranjene ru-razdrobljene v milimetrska zrna, tako da distne školjke, katerih prerezi spominjajo je apnenec videti enobarven, v odtenkih na cvetove, zato tovrstni apnenec imenu-od svetlo sive do rahlo lešnikaste barve. jejo »rožasti« oziroma »fiorito«. Tudi ta Svetle barve so posledica čistosti apnen- različek je svetle barve. Sklepamo lahko, cev, saj je bila organska snov uničena, da je bilo življenjsko okolje teh rudistnih ostale barvaste primesi pa izprane. Ta školjk sicer dokaj mirno, a vendarle zelo kamen še danes intenzivno pridobivajo dobro prezračeno. 19 AVLA MARMOR Bela obroba v tleh avle. Marmor je svetla masivna metamorfna vsebuje druge nekarbonatne minerale, kamnina. Tvorita jo minerala kalcit ali je obarvan sivo, zelenkasto, rožnato, ru-dolomit, po mineralni sestavi pa je enak menkasto idr. Ime marmor na trgu ok-sedimentnim karbonatnim kamninam rasnega kamna velikokrat uporabljajo v (apnencem in redkeje dolomitom), iz ka- drugačnem pomenu in ga zlorabljajo tudi terih je tudi nastal. Od njih ga preprosto za kamnine, ki to niso. Pogosto marmor ločimo po tem, da v marmorju zaradi imenujejo kar vse polirane okrasne ka-metamorfoze fosili nikoli niso ohranjeni, mnine ne glede na njihove značilnosti in v apnencih (in včasih tudi v dolomitih) nastanek. Izvor marmorja na Montani-pa jih pogosto vidimo. Kadar je marmor stiki ni znan, a najverjetneje prihaja iz »čist«, je lahko povsem bele barve, če pa Makedonije. 21 ČIZLAKIT ČITALNICA Kot z umivalnikom v čitalnici. Čizlakit je globočnina, kar pomeni, da je ni (svetlo zeleni), amfiboli (temno zeleni) nastal globoko v Zemljini notranjosti, iz in glinenci (beli), vsebuje pa tudi kremen. katere se je kamnina dvignila zelo hitro, Matično kamnino pogosto sekajo svetle PEGMATITNA ŽILA V ČIZLAKITU saj gre za mlado kamnino, staro le okoli aplitne in pegmatitne žile. Kamnina je po-20 milijonov let. Poglavitni dvig območja imenovana po vasici Cezlak na Pohorju, Pohorja in okolice, kjer najdemo edine ki je eno od le petih nahajališč v Evropi. globočnine in metamorfne kamnine v Čizlakit je zelo cenjen slovenski arhitek-Sloveniji, se je verjetno zgodil v zadnjem tonski kamen. Zaradi omejenih zalog je višku alpidske orogeneze pred približno kamnolom danes zaprt, pridobivanje pa je 10 milijoni let. Čizlakit je zelene barve, saj namenjeno zgolj za restavratorstvo. ga sestavljajo večinoma minerali pirokse-23 GRANODIORIT PREDAVALNICI V PRITLIČJU Kot z umivalnikom v predavalnici P-05. Granodiorit je magmatska kamnina, glo- lomov pri nas, v Cezlaku pri Oplotnici. bočnina. Sestavljajo ga večinoma svetli V neposredni bližini je tudi kamnolom minerali (kremen, glinenci) pa tudi tem- malo starejšega in bolj butičnega čizlaki-ni, kot sta rogovača in biotit, zaradi česar ta. Iz pohorskega granodiorita, ki so ga je sivkastega videza. Po sestavi in tudi po včasih imenovali tudi pohorski tonalit ali imenu je soroden bolj znanemu granitu, pohorski granit, izdelujejo talne kocke in le da med minerali glinenci prevladujejo robnike ter tudi stenske in talne plošče. plagioklazi. Granodiorit pogosto sekajo Zaradi svojega videza in obstojnosti je v bele aplitne in pegmatitne žile. Granodi- Sloveniji najpogosteje uporabljan narav-orit v Sloveniji pridobivajo pod Pohorjem ni kamen za zunanje površine. Z njim je v enem od največjih delujočih kamno- tlakovano tudi samo središče Ljubljane. 25 GABRO DVIGALO, VHODNI PORTAL Plošče pred vhodom v dvigalo, prag na vhodnem portalu stavbe. Gabro je magmatska kamnina, globoč- na trgu pogosto uporablja ime »Africa nina, ki je ponavadi temno siva do črna nero«, ker jo pridobivajo tudi v Afriki in (minerali pirokseni in amfiboli), lahko ker je črne barve, ali pa »črni granit«, kar zelenkasta (mineral rogovača) in z belimi pa je zaradi povsem drugačne mineralne lisami (minerali plagioklazi). Kristalila je sestave granita napačno. Gabro na vho-globoko pod Zemljinim površjem iz ma- du v dvigalo Montanistike prav gotovo gme, bogate z magnezijem in železom. Iz prihaja od daleč, nemara res iz Afrike, za magme enake sestave nastaja predornina gabro vhodnega praga pa vemo, da je iz bazalt. Po mineralni sestavi je gabro zelo Jablanice v Bosni in Hercegovini. podoben čizlakitu, vendar pa ne vsebuje minerala kremena. Za kamnino gabro se 27 GRANIT DVIGALO Talne plošče v dvigalu. Granit je magmatska kamnina, globoč- lom bi ga lahko imenovali kar geološka nina, nastala globoko pod Zemljinim tujerodna vrsta Montanistike. Granit zelo površjem. Je najpogostejša kamnina ce- pogosto uporabljajo kot naravni okrasni linske Zemljine skorje. Na pogled je ka- in gradbeni kamen. Iz njega so narejene mnina svetla, bela ali rožnato obarvana. talne in stenske obloge, police in spome-Svetlo barvo ji dajejo kremen in minerali niki, v zgodovini pa so ga uporabljali za alkalnih glinencev, plagioklazov in svetlih gradnjo mest, templjev, obeliskov idr. V sljud. Kristalila je iz magme, ki je bila bo- naravi se na granitih pogosto oblikuje gata s silicijem in kisikom. Granit v dvi- zelo zanimiva pokrajina, katero označu-galu je belkaste barve in verjetno prihaja jejo nagrmadene velike, okrogle skale in iz Brazilije. Skupaj z gabrom pred dviga- kamniti bloki. 29 Naslov: Kam pa KAMnine? Avtorji in mentorji projekta Vsebine: Boštjan Rožič, Petra Žvab Rožič in Matevž Novak Grafično oblikovanje: Nace Pušnik Grafično oblikovanje in prelom: Petra Lapajne Povirk, Maruša Seničar in Ines Oražem v okviru predmeta Načrtovanje pisav, študijska smer Grafične in interaktivne komunikacije, študijsko leto 2018/2019 Jezikovni pregled: Zarika Snoj Verbovšek Elektronska izdaja Ljubljana, januar 2024 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 105227267 ISBN 978-961-95766-1-8 (PDF) Ta projekt Evropske noči raziskovalcev je financiran s strani Evropske komisije,Marie Skłodowska-Curie Actions. Projekt je prejel sredstva okvirnega programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020, št. pogodbe 954337. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.