GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA 5. — LETO I. LJUBLJANA, 19. OKTOBRA 1954 Vabilo na sejo Iniciativnega odbora za formiranje komun _ Sekretariat skupnega iniciativnega odbora OLO in MLO Ljubljana sklicuje sejo iniciativnega odbora v petek, 22. X. 1954, ob 11. uri dopoldne v klubu odbornikov MLO (Kre-•ija-pritličjc). Na dnevnem redu je: !• Poročilo predsednika organizacijske sekcije 2. Poročilo predsednika sekcije za statut 3- Poročilo predsednika sekcije za kadrovska vprašanja Smernice za nadaljnje delo. Sekretariat iniciativ, odbora: Hočevar Franc, Dermastia Marijan, Berčič Miha. OBVESTILO Vse odbornike obeh zborov klLO in terenske funkcionarje SZDL vabim na sestanek v $redo, 20. oktobra 1954, v klubske prostore v Kresiji ob 19.30 zvečer. O vprašanju formiranja ko-•tiun v ljubljanskem bazenu bo govoril dr. Marijan Der-•ttastia. Po referatu bo razprava. Franc Sitar, Predsednik kluba odbornikov ljudske odbornike obeh zbo-r°v MLO glavnega mesta Ljub-'lane obveščamo, da bo 46. skup-**a seja mestnega zbora In zbo-r* Proizvajalcev v petek, 22. X. 0,1 16.30 v sejni dvorani Magi- •trata. Gabilo na sejo In material k fosaniczniin točkam dnevnega reda bodo ljudski odborniki “reJell na dom. Svet za stanovanjske zadeve obvešča hišne svete, da je odo-i j"1* določeno vsoto sredstev, bi bila dana hišnim svetom K°t posojila za razna večja, ““jna popravila stanovanjskih ”'*• Za odobritev kredita rao-hišni sveti predložiti testni hranilnici ljubljanski na»lcdnje: prošnjo za dodcli-lev kredita, potrdilo stano-v*njske uprave Ljubljana I o •hni in delitvi najemnine ter Predračune za popravila. Pred-la^une morajo hišni sveti pred V!«S° v MHL avi/.irati v Taj-lstvu za stanovanjske zadeve. MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA Iz zapisnika 45. skupne sqje mestnega zbora in zbora proizvajalcev, 15. oktobra 1954 Sejo je vodil dr. Marijan Dermastia, predsednik MLO. Zapisnik seje je vodil Silvo Sivic, tajnik MLO. Za overitelja zapisnika sta bila soglasno izvoljena ljudska odbornika Joško Gorjanc in Tone Polajnar. Seja je bila sklepčna, ker jc bilo od 70 odbornikov mestnega zbora prisotnih 49, od 60 odbornikov zbora proizvajalcev pa 47. Zapisnik 44. skupne seje je bil soglasno sprejet. Pred prehodom na dnevni red je predsednik MLO poročal, da bo 20. oktobra 1954 v Beogradu proslava 10-letnice osvoboditve našega glavnega mesta Beograda. Od odbora za »prireditev proslave smo prejeli vabilo, da se delegacija mesta udeleži proslave in sodeluje tudi pri polaganju venca na novo urejenih grobiščih padlih borcev. Ljudski odbor naj bi izbral delegacijo, ki se bo udeležila te zgodovinske proslave, in naj bi odobril, da se iz rezerve proračuna porabi znesek, ki bo potreben, da naše mesto počasti grobove padlih borcev v Beogradu s primerno spominsko ploščo in vencem. Ljudski odbor je v delegacijo izbral ljudske odbornike: dr. Marijana Dermastia, inž. Iva Klemenčiča, , Franca Di Batista in Angelo Miklavec. Nato je tajnik MLO poročal: V začetku leta 1953 je bila ustanovljena stalna konferenca mest in mestnih občin FLR Jugoslavije z namenom, da proučuje skupno problematiko mest na različnih področjih dela. V tej organizaciji so včlanjena vsa večja in mnogo manjših mest iz vseh naših republik. Mesto Ljubljana je seveda tudi član te konference. Medtem ko dela sekretariat Konference stalno in ima sedaj svoj sedež v Beogradu, so za važnejše probleme posvetovanja vseh članic na občasnih skupščinah, ki so redno dvakrat najeto. Do sedaj so bile naslcdejc skupščine, ki so bile vse uspešne in so dale mnogo priporočil tako ljudskim odborom mest kakor tudi zveznim organom oblasti in uprave: 1. Skupščina v Zagrebu leta 1953 je bila ustanovna skup- V prihodnji številki »Glasnika« bodo objavljeni vsi poldni statistični podatki posameznih občin okraja Ljub-.^ta-okolica, ki tvorijo podlago za študij o vprašanju °rrhiranja bodočih komun ljubljanskega bazena. ščina in je postavila splošen program Konference. 2. Skupščina v Mariboru v oktobru 1953 je obravnavala v glavnem samoupravljanje ljudskih odborov mest. 3. Skupščina v Splitu v maju 1954 je obravnavala v glavnem vprašanja socialnega varstva in stanovanjski problem. Vmes so bili sklicani tudi ožji sestanki in so posebne komisije razpravljale o posameznih vprašanjih ali pripravljale material za skupščino. Jesenska skupščina je sklicana za 27. oktober 1954 v Skoplju. Na dnevnem redu bo: 1. Razvoj lokalnih enot v smeri bodočih komun; 2. Stališče ljudskega odbora do instrumentov družbenega plana 1954 in do osnutka družbenega piana 1955. V okviru te točke bo dala tudi komisija za proučevanje stanovanjske problematike svoje poročilo in objasnila materialno problematiko stanovanjske izgradnje. Za prvo točko smo prejeli že brošuro, v kateri objavljajo svoja konkretna stališča do formiranja komun ljudski odbori Sarajeva, Reke, Kranja in Prokuplja, medtem ko objavljata okraj Reka in občina Opatija že osnutek svojih statutov. Ti referati in zvezni vzorčni osnutek za okrajne in občinske ljudske odbore (t. j. za skupnost komun in za komune) sestavljajo material za diskusijo, ki bo v treh sekcijah: V prvi sekciji bodo velika : mesta; v drugi sekciji ostala mesta in gospodarsko razvitejše j mestne občine. V tretji sekciji bodo ostale j mestne občine. Predsedujoči za prvo skupino bo predsednik ljudskega odbora Beograd, referate za diskusijo bodo dali Reka in Sarajevo. V tej skupini bodo sodelovali tudi člani naše delegacije. | O stališčih, katera naj bi delegacija v imenu ljudskega odbora zastopala v posameznih vprašanjih, bo na prihodnji seji poročala delegacija, ki bo izbrana za udeležbo. Danes bi bilo potrebno, da sc izvoli delegacija ljudskega odbora za udeležbo na konferenci. Odbornik Franc Alič je predlagal v delegacijo naslednje ljudske odbornike: Dr. Marijana Dormastio, Franca Drobeža, Ostoia Tumo, Avgusta Zupeta in Rakuščka. je bil soglasno Zdravka "Predlog sprejet. Predsednik je predlagal naslednji DNEVNI RED: 1. Razprava in sklepanje o poročilu Sveta za "gospodarstvo MLO o odvzemu presežka dobička gospodarskim organizacijam. 2. Razprava in sklepanje o poročilu Sveta za gospodarstvo MLO o nekaterih spremembah rebalansa družbene- ga plana za leto 1954 po predlogu zborov volivcev. 3. Razprava in sklepanje o odločbi o izdaji dovoljenja za konstituiranje gospodarske organizacije »Pleskarstvo-Siška« Ljubljana, Aljaževa ulica 36. 4. Razprava in sklepanje o odločbi o pripojitvi gospodarske organizacije »Modna oblačila« h gospodarski organizaciji »Obrtnik«, Ljubljana. 5. Personalne zadeve. Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet Poročilo in predlogi Sveta za gospodarstvo o odvzema presežka dobička gospodarskim organizacijam Inž. Ivo Klemenčič, predsednik Sveta za gospodarstvo MLO je dal naslednje poročilo in predloge: Svet za gospodarstvo je po sklepu MLO dobil nalogo, da zaradi izredno visokega preseganja planiranih dobičkov v nekaterih gospodarskih organizacijah ugotovi vzroke tega in v primerih, kjer so bili 11 dobički doseženi na račun dviganja cen, izkoriščanja ugodne tržne situacije, monopolizma in rezerv v planih, stori potrebne ukrepe ter spremeni instrumente na obdavčitev dobička v korist komune, s čimer bodo brez zaslug kolektiva ustvarjeni dobički šli v splošno družbene sklade, v korist skupnosti. Da bi bila presoja lažja, mislim, da je prav, če opozorim na vlogo dobička kot obliko zajemanja akumulacije v sedanjem gospodarskem sistemu. Z dobičkom sc zajema velik del družbene akumulacije. Po-lovioo ustvarjenega dobička podjetje odvaja za kritje splošno državnih potreb, druga polovica pa se deli med komuno in podjetjem s tem, da še tudi republika posebej obdavči del, ki pripada komuni. Za podjetje naj bi bil dobiček instrument, ki ga spodbuja k povečanju presežne vrednosti dela- Iz tega dela naj podjetje dobi del za kritje manjših investicijskih potreb (sklad za samostojno razpolaganje). del pa za dopolnitev predpisanih povprečnih plač. Rezultati izpolnitve družbenega piana za I. polletje, ne samo pri nas, ampak tudi v merilu cele države, pa nam kažejo, da je sistem obdavčevanja dobička navajal podjetja tako na povečanje cen ter skrivanje rezerv pri postavljanju planov, oni del dobička, ki ga podjetje lahko uporabi za dopolnilne plače, pa hkrati ni stimuliral ko'ektivuv k dvigu proizvodnosti. Sedanji sistem povprečnih plač, obra-čunavanih na bazi efektivno izvršenih ur, in majhen del zaslužka, ki sc formira iz dobička, namreč ne daje možnosti podjetju za dosledno nagrajevanje po učinku. Za neznatno in nepomembno Izboljšanj e zaslužka mora podjetje ustvariti ogromen dobiček, kur ga seveda navaja na dviganje ecn, izkoriščanja monopola itd. Mislim pa, da je treba odločno poudariti, da bi bilo napačno zaradi pomanjkljivosti v gospodarskem sistemu opravičevati dviganje cen, monopolizem, špekulantstvo in podobno ter smatrati, da je povečanje dohodka, ki ni tudi povečanje narodnega dohodka, kakršnakoli zasluga ali zaslužen dobiček podjetja. Dobiček, ki je bil dosežen ali izkazan z dviganjem cen ali skrivanjem rezerv in v veliki meri tudi oni, ki je bil ustvarjen zaradi ugodnih tržnih pogojev, nikakor ni zaslužen dobiček, do katerega bi kolektiv imel pravico. Kot vemo, se o tem mnogo govori tudi v zvezi s pripravami za določitev novih planskih instrumentov- Osnovno vodilo, ki se naj uzakoni preko teh predpisov, mora biti prav v pravilnem socialističnem nagrajevanju, ki bo vzpodbujalo dvig produktivnosti dela, in pa v odvajanju tržnega dobička. S teni bo zagotovljen dvig proizvodnje potresnega blaga pri istem nivoju cen. Letošnji planski instrumenti zagotavljajo kritje vsedržavnih in republiških potreb, dajejo pa tudi močno orožje v roke komuni, da ob neposredni kontroli preprečuje njihovo nepravilno uporabo. Zato je nujno, da smo začeli ugotavljati vzroke nenormalnega porasta dobičkov, da jih v primerih, kjer ta sredstva niso ustvarjena z večjo produktivnostjo in povečanjem proizvodnje. kanaliziramo v splošno družbene sklade. »Ta dobiček mora priti v družbene blagajne, da bi ga odtod smotrno porabili v tak namen, ki bi čim neposredneje zadovoljil potrebe našega potrošnika,« jc ugotovil tovariš Marinko v Lendavi. Zdaj pa nekaj konkretnejših ugotovitev. Pri sprejemanju letošnjega družbenega plana se jc na trm mestu ugotovilo, da Je po planu predvidena akumulacija (ki jo predstavlja v primerjavi » lansko — vsula obresti na osnovna in obratna sredstva prometni davek ter do-blčckl za ca 1,8 milijarde manjša od lani realizirano STRAN 1* »GLASNIK« akumulacije. Poročilo Sveta za gospodarstvo, ki ste ga, tovariši odborniki, potrdili, je zaradi tega predvidevalo, da verjetno obstajajo v predlogih skrite rezerve, ki so bile prikrite namenoma ali pa zaradi nezadostnega poznavanja tržišča. Poročilo je obenem ugotovilo, da bo v takih primerih potrebno ukrepati med letom in izpreincnitl planske instrumente. Dalje. Zvezna direktiva je bila, naj se piani sestavljajo na bazi predvidenega povprečnega znažanja cen, v višini L ca. 10%. Na terenu in tudi v Ljubljani sc ta direktiva ni v celoti izvedla, ker dejansko ni bilo realne perspektive za tako znižanje, kar danes konkretno ugotavljamo. Vendar je ta vsota v okviru gospodarstva MLO dosegla skoraj 500 milijonov dinarjev, kar je ugotovljeno. Sedaj pa še o momentih, ki so vplivali na konkretno določanje odstotkov participacije gospodar, podjetij pri ostanku dobička. Kazen dela na prosto razpolaganje je bila v participaciji podjetja prin-cipialno zagotovljena možnost doseganja dopolnilnih plač do višine plačnega sklada po tarifnem pravilniku. Vri nizko planiranem dobičku je to seveda bistveno vplivalo na določitev odstotka, ki je določal razdelitev ostanka dobička med MLO in podjetjem. Vri nenormalnem povečanju dobička pa planirani odstotek za koriščenje dopolnilnih plač praktično izgubi svoj pomen ter postane edina meja za formiranje plačnega sklada zvezna lestvica. Tak nesmisel nazorno prikazuje primer nekega podjetja, ki mu je bilo v planu določeno 77% za koriščenje dopolnilnih plač, zaradi skritih reaerv pa sc je realizacija dobička povečala v taki meri, da je za dopolnilne plače lahko koristilo samo 12%. Jasno je, da bi se ob realnih planih delitev dobička določala drugače ter bi se obveznost gospodarskih organizacij za kritje proračunskih potreb mesta pravilneje razdelila na vsa podjetja, kar sedaj ni bil primer. Zato bi bilo tudi nepravilno v odnosu do podjetij, ki so sestavila realne plane, če instrumente v omenjenih primerih ne bi korigirali. Kazen tega naj ugotovim še to, da MLO ni mel namena z odvzemom sredstev onemogočiti podjetjem pravilne uporabe sklada za samostojno razpolaganje. saj se ta sklad v okviru celotnega gospodarstva povišuje po rebalansu za 583 milijonov od planiranih 184 milijonov na 731 milijonov, to Je za 390%. Drugačen je problem v trgovini. Medtem ko je proizvodnja v prvem polletju dosegla 85% letnega planiranega dobička, ga je trgovina presegla za 3%. Levji delež pri tem nosi zunanja trgovina z indeksom 131°/». Svet za gospodarstvo sc je postavil na stališče, da bo temeljito pregledal pri vseh zunanjetrgovinskih podjetjih, ali je ta dobiček ustvarjen res s povečanjem prometa ali pa z neupravičenim nabijanjem provizij, ter bo v takih primerih ostro ukrepal. Smatra namreč, da morajo ta podjetja imeti v sedanjih razmerah neko stimulacijo za razliko od notranje trgovine, ne smejo pa pozabiti, da so v bistvu le nsluž-nostna podjetja, ki posredujejo med proizvajalcem in na- kupovalcem, ter da mora glavna stimulacija biti pri proizvajalcu izvoznega blaga. Ker so za ocenitev tega kriterija potrebni pregledi v samih podjetjih, Svetni mogel do sedaj definitivno sklepati o tem ter čaka na podatke s terena. Z absolutno malimi zneski je udeleženo založništvo, ki pa je predvideni letni dobiček preseglo že v prvem polletju ' kar za 41%. Pri visokih cenah naših knjig je to gotovo porazno. vendar pa sc sc sodbo ne smemo prenagliti, ker je tukaj planiranje res problematično, ter bomo morali Dočakati na rezultate temeljitejših analiz. Notranja trgovina je v prvem polletju dosegla planirani letni premet z 52,3%. planirani letni dobiček pa z 72%. Tako preseganje gre seveda direktno na škodo potrošnika. Letošnji instrumenti za določanje dobička v trgovini sicer res ne navajajo kolektivov h kopičenju dobičkov, ker gre le majhen, z zveznimi predpisi določen del v rezervni sklad in sklad za investicije, medtem ko sc ves ostanek dobička odvaja. Zato tukaj s spremembo instrumentov ne moremo intervenirati. Pač pa je formiranje plačnega sklada v odstotkih od prometa dvorezen meč, ki na eni strani sicer pravilno stimulira dviganje prometa, na drugi strani pa navaja, posebno manjša podjetja z malim prometom, na višje cene zaradi lažjega doseganja prometa. Ne smemo varati samega sebe, da bomo iznašli instrument, ki bo to avtomatično onemogočil, in mislim, da je sedanji sistem v bistvu pravilen. Mislim pa. da mora MLO preko Tržne inšpekcije, potrošnik sam pa v svojem vsakodnevnem stiku s trgovino, vaditi odločno borbo proti neupravičenemu dviganju cen. Tržna inšpekcija, ki je omejena na svoj ozek aparat, dosega v tej borbi vsekakor določene uspehe direktno pri posameznih podjetjih, Indirektno pa oh dobri popularizaciji takih primerov preko tiska, kar sc je sistematično začelo delati v »Ljubljanskem dnevniku«, vpliva tudi na celotno trgovsko mrežo. Vendar pa poglavitne sile, ki bodo lahko preprečile dviganje cen, so ravno v pravilnih odnosih potrošnika do trgovine. V letošnjem letu se je izvršila reorganizacija trgovske mreže tako, da so se razbila velika podjetja in s tem postavile osnove za zdravo konkurenco. Ce bodo potrošniki pri takih pogojih vodili sami in preko množičnih organizacij bojkot proti trgovinam, ki navijajo cene, mislim, da bo uspeh za-garantiran. Naj ugotovim še principe, po katerih sc je Svet ravnal pri presoji spremembe Instrumentov. Ti principi so bili: 1. Ugotoviti pogoje, zaradi katerih so podjetja presegla dobičke, to so predvsem: a) realizacija proizvodnje In sprememba asortimaja; b) produktivnost dela; c) primerjava cen s cenami 1953; d) realizacija materialnih stroškov; e) uvozno-lzvozni pogoji. 2. Kakšne so možnosti za realizacijo v II. polletju. 3. Dosedanja uporaba in stanje sklada za prosto razpolaganje. 4. Zagotovitev plačilnega sklada po tarifnem pravilniku. Svet je to problematiko ob- ravnaval na dveh sejah, na drugi tudi po predloženi problematiki s strani podjetij. Potem, ko je Svet za gospodarstvo za vsako posamezno podjetje pretresel vse navedene činitelje, ki so neposredno največ vplivali na realizacijo dobička v- I. polletju, je sprejel sklep, da se spremenijo instrumenti, ki določajo participacijo na ostanku dobička med podjetjem in MLO naslednjim podjetjem: Kemični tov. Moste od 32% na 27%, Utensilii od 23% na 19%, Izolirki od 27% na 20'Vo, Leku od 27% na 17%, Teolu od 27% na IS"/«, Tovarni kleja od 27% na 24%, Kartonažni tovarni od 17% na 15%, Kuverti od 17% na 13%, Pletenini od 17% na 12%, Tovarni dek. tkanin od 28% na 18%, Crevarni od 32% na 31%, Ljub. tovarni hranil od 32% na 22%, Pivovarni Union od 32% na 20%, Tobačni tovarni od 50% na 29%. Skupno bodo vsa navedena podjetja prejela le 81 milijonov dinarjev manj kot pa so jim to omogočali stari instrumenti, katerih določitev je brez dvoma bazirala na nerealnih podatkih plana posameznih podjetij. Po vseh teh ugotovitvah, mislim, da je ena naših osnovnih nalog v gospodarstvu, boriti se proti dviganju cen in lažnemu, navideznemu povečavanju narodnega dohodka. Pred očmi pa moramo imeti pravilno stimulacijo delovnih kolektivov za dvig produktivnosti. Nikakor ni naš namen destimulirati podjetja z okrnjevanjcin njihovih pravic in možnosti, ki so jim dane v sedanjem gospodarskem sistc mu. Ugotoviti moram, da sedanja stimulacija ni v tem, da bi se preko tržnih dobičkov navajalo podjetja k večji, razširjeni reprodukciji. Da pa je nujna stimulacija preko zasluženega dobička, pa mislim, da je vsem jasno. Zato smatram, da tudi tisti gospodarstvenik ni dober, ki se ne bo boril za pravilno oblikovan dobiček. Mislim, da se moramo vsi učiti ob konkretni problematiki, upoštevajoč to, da ne bomo s svojim delom zavirali našega ekonomskega razvoja, ampak ga vsestransko pomagali graditi. (Zaradi pomanjkanja prostora bo nadaljevanje objavljeno v eni prihodnjih številk.) O predlog so razpravljali odborniki: Jaka Avšič, dr. Jože Pretnar, Avgust Breskvar, Fr. Alič, L. Matelič, B. Rode, Lado Prinčič, dr. Marijan Dular, Karol Bizjak, Ivan Repinc, Lojze Ocepek, Bogomir Dragar, Albin Baznik, Viljem Vrhunc, Ostoj Tuma, ing. Danilo Jelenc, Georgij Kostjukovskij, Leo Kovačič, Franc Plazar in član delavskega sveta tovarne »Hranil«. Po zaključni besedi inž. Iva Klemenčiča, predsednika Sveta za gospodarstvo, in dr. Marijana Dermastia, predsednika MLO, je bil predlog Sveta za gospodarstvo MLO o odvzemu dobička nekaterim gospodarskim organizacijam soglasno sprejet. Hkrati je bil soglasno sprejet sklep, da se di gospodarskim organizacijam priporočilo, da iz sklada za samostojno razpolaganje od nepredvidenega dobička prispevajo primeren znesek v sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje pri MLO. Poročilo Sveto za gospodarstvo o nekaterih spremembah rebalansa družbenega plana za I. 1954 na predlog zborov volivcev Inž. Ivo Klemenčič, predsednik Sveta za gospodarstvo MLO, je poročal: Na 41. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev, dne 10. septembra t. 1., je bil načelno sprejet rebalans družbenega piana za I. i!>54 in z njim rebalans proračunskih investicij, s priporočilom, da sveti upoštevajo pripombe in predloge zborov volivcev. Na osnovi tega je Svet zn gospodarstvo zahtevni od sve. tov, da predložijo predloge in spremembe rebalansa proračunskih investicij s posebnim ozirom na predloge in pripombe zborov volivcev. Na podlagi predloženih poročil svetov jc Svet za gospodarstvo na svoji seji 6. oktobra ponovno razpravljal o rebalansu investicij za 1. 1954 ter izvršil naslednje spremembe. Svet zn gospodarstvo Iz investicijskih sredstev Sveta za gospodarstvo jc bila dodeljena kmetijski zadrugi »Mala gospodarstva« dotacija v višini 509.000 dinarjev za nabavo motornih škropilnic in orodja. V zvezi s tem se je znižala zn isti znesek dotacija kmetijskemu posestvu Zadobrova. Grand Hotelu »Union« jc bila dodeljena dotacija v višini 2,000-000 dinarjev za projekte za adaptacijo in razširitev hotela (za zvišanje kapacitete za 100 postelj). Predlaga sc, da se znesek krije iz proračunske rezerve. Svel za gradbene in komunalne zadeve Na predlog Sveta za gradbene in komunalne zadeve je bil znižan znesek zn urejanje j dohodov na Ljubljanski grad Mestni vrtnariji za 2.400.0CI) 1 din. ker teh del ni uspela oddati, in ta znesek dodeljen Javni razsvetljavi za nabavo kabin. Nadalje so bila odvzeta sredstva v višini 12,9001-0,00 j din, ki so bila določena za rekonstrukcijo Ižanske ceste, ker teh del zaradi preobremenjenosti ceste nc bo mogoče letos izvršiti. Od tega zneska jc bilo dodeljeno za rekonstrukcijo Šmnrtinske ceste še 10.400.000 din ter dana dotacija 2,500.000 din. Turističnemu društvu zn postavitev vremenske hišice in ureditev sanitarnih naprav na kopališču Ježica- Dopolnil se jc tekst pri kredita Mestne vrtnarije »Ureditev Vrazovega tr^n« tako, da sc je dodalo »in poti v Tivolskem gozdu«. Končno jc bilo dodeljeno 6.500.000 din za telefonsko centralo Polje, kar naj bi sc krilo iz proračunske rezerve. Nn zborih volivcev je bila predlngnnn še vrsta predlogov, ki jili pa sveti niso mogli upoštevati iz objektivnih vzrokov: Predlogi novih investicijskih del s področja Uprave cest i. Regulacija ulic v Trnovem, Trnovskega pristana in p robo j mimo doma Partizan. ■—Ni načrtov. 2. Asfaltiranje naslednjih cest: Zalokarjeve, Ravnikarjeve, Ilolzapflove, Korytkove, Grablovičeve in Bolgarske. -- Še ni urejena kanalizacija in ni načrtov. 3. Ureditev ceste na Poljanskem nasipu. — Glede na to, da sc v letošnjem letu popravlja Poljanska cesta in jc ves promet preusmerjen čez Poljanski nasip, ni mogoče navedeni predlog uresničiti; razen tega ni načrtov. 4. Zgraditev drugega pločnika v Riharjevi ulici. — Ker ni preče potrebe po drugem pločniku, sc zarodi pomanjkanja finančnih sredstev delo odloži nn drugo leto. 5. Ureditev hodnika ob Tobačni tovarni. — Predlog je upoštevan v predlogu plana za leto 1955 hkrati z ureditvijo na Tržaški cesti. 6. Rekonstrukcija Pokopališke in Središke ulice. — Na tej ulici jc treba še pred definitivno utrditvijo zgraditi kanal. Obe deli sta predvideni v predlogu plana za leto 1955. 7. Izgradnja podvoza v podaljšku Slapničarjeve ulice jc vezana na rešitev železniškega vozla v Ljubljani, ki še ni rešen. 8. Tlakovanje priključkov stranskih cest na Dolenjsko cesto (er ureditev kanalizacije bo izvršena med nadaljevanjem rekonstrukcije Dolenjske ceste. 9. Ureditev novega perišča in zgraditev kopališča ob Gradnščici bo Tajništvo za gradnje in komunalne zadeve proučilo v sodelovanju s Sanitarno inšpekcijo ter dalo izdelati načrte. 10. Ureditev parka na Kar-melu je vnesena v plan mestne vrtnarije za leto 1955, ker v letošnjem letu ni nfl razpolago potrebnih kapacitet. Predlogi novih investicij' škili del s področja Mestne kanalizacije 1. Izgradnja kanalizacije v Gostilniški ulici. — Pomanj' kanje gradbene opcrativc in ni načrta. 2. Regulacija potoka Za vasjo. — Predvidoma bo realizirana v letu 1955, ker so se dela že začela ob spodnjem delu iiotokn. 3. Ureditev kanalizacije n» področju Polja in Zaloga. — Ni načrtov. 4. Gradnja kanala v Bežen-škovi in Bavdkovi ulici. Pomanjkanje gradbene opc-rntivc, ni načrta. F. Izgradnja kanalizacije n* cesti II n in cesti XVII v Rožni dolini. — Pomanjkanj6 gradbene opcrativc. Grad n j® kanala na Cesti II n predvidena v planu za 1. 1955. Nn' črt Se ni izdelan. 6. Izgradnja kanalizacije n# Ižanski cesti in kanalizacij6 od Gal jc vice d,o Jurčkove p1’-ti. — Pomanjkanje gradben® operntive in ni možnosti gradnje v letošnjem letu zaradi gradnje Dolenjske cest6. Gradnja kanalizacije nn Ižanski cesti predvidena v plan® za 1. (955. 7. Ureditev odvajanja htidfl' urnih voda na področju naselja »London«. — Dela bodo s6 v letošnjem letu izvršena rednih sredstev zavoda. . 8. Gradnja kanalizacije m* Tovarne dekorativnih tkani'1 mimo »Toplovoda« uu V1' I i l ! i I j s l I S 11 j i: n s L »GLASNIK« STRAN 18 ključek kanalizacije v Šentvidu. — Ni načrtov. Predlogi novih investicijskih *e‘ s področja Mestnega vodovodu 1. Ureditev vodovoda v Zelenem logu. Ta vodovod je bil Položen kot provizorij s cev-nu profilu 25 mm. Zaradi "•ujlinih konzumnih potreb nu. *c»t področju dimenzija zadostuje, v kolikor pa je sluh ih pušča, ga 1m> Mesini odo vod v najkrajšem času popravil. Podal jšanje vodovoda v v~ Možno le kot zusil-*a rešitev, ker je pritisk za-radi velike oddaljenosti od erpalnih naprav premajhen. odaljšati bi ga bilo treba za nltv" * sirotki bi znašali 7,5 •bjoiiov dinarjev, nikakor P'1 ne bi mogli garantirati •dne oskrbe lega področja vodo. Ni načrtov, n 5‘, P°daljšanje vodovoda po '"lezovem stradonu. — Po-'onjkanje gradbene oporafi-ž.®- 1 rcdlagano zn leto 1955-načrtov? 4- Gradnja vodovoda na Področj,, Bonifacije. — Po-v"n,Jk«nje gradbene operati-° vneseno v plan za leto 195’. Ni načrtov. 0 ’• Podaljšanje vo.v® 'm cesti Klcče-Vižmnr-Sv,.,,. n,icžiče. — »Javna raz-lei« bo predlog podroli- teJ® Proučila, ker je večji del l'®ste nenaseljen, Prcdlogi novih investicij s področju Snage le,,, UIj»h za leto 1955 so vne-ni> ' Predlogi, da se delo javili "uge sodobno organizira -.„j|^od opremi vsaj z naj-• S)v- ' Jelini meliuničnimi sred- Prcdlogi novih investicij za javni promet 1. Končna tramvajska postaja na Zaloški cesti. — Tam stoji voz ves čas med odhodom ter imajo potniki možnost, da sc vsedejo v voz in tam čakajo na odhod. 2. Podaljšanje nove trolcj-busne linije proti Tacnu. — Zadevo proučuje Električna cestna železnica in jo ho rešila skupno s prizadetimi volivci. % Isto velja za predlog podaljšanja proge proti Gunc-ljara. Predlog novih investicij za ureditev javnih tržišč 1. Ureditev javnega trga v Šiški. — Uprava tržišč bo začasno uredila obstoječi tržni prostor. Začela je že tudi zbirati lokacijo za zgraditev nove tržnice v tem območju. Kar sc tiče pritožb in predlogov glede vzdrževanja posameznih komunalnih naprav, so bili lc-ti odstopljeni prizadetim zavodom, da jih upoštevajo pri svojem tekočem delu še v letošnji jeseni, v kolikor jc na razpolago delovna sila. Svet za stanovanjske zadeve Na predlog Sveta za stanovanjske zadeve je bil dodeljen za dovršitev stanovanjskega bloka v Šentvidu (kopalnice, štedilniki) znesek 2,900.000 dinarjev. Za isti znesek sc znižajo sredstva, določena za novogradnjo v Javor-nikovi-Jesenkovi ulici, ki zaradi pomanjkanja gradbene operativc ne bo mogla biti izvršena v letošnjem letu v predvidenem obsegu. Svet za prosveto Pri prosveti sc jc znižal prvotno določeni znesek za preureditev bivšega doma Vide Janežič zn 1,800000 din, ker so stanovalci zgradbe privolili le v najnujnejša popravila. Iz tako prihranjenega zneska je bil dodeljen znesek Tudi poslopje sedanje gimnazije v Mostah bo služilo osnovnošolskim potrebam, brž ko bo zgrajena v Mostah nova gimnazija. Svet za kulturo Na predlog Sveta z.a kulturo je bila znižana postavka za gradnjo kina Vič za en milijon dinarjev. Iz tega zneska sc je dodelilo: Lutkovnemu gledališču za gradnjo odra 250.000 din, društvu »Svoboda«, Brdo, za dograditev doma 500.000 din, kulturnemu društvu »Prešeren«, Trnovo za dograditev odra 150.000 din ter društvu »Svoboda«, Bežigrad, z.a nabavo opreme v čitalnici 100000 din. Predlogov zborov volivcev za gradnjo kultur, domov za Bežigradom in v Mostah ni bi!o mogoče upoštevati, ker zanje še ni dijločcna lokacija niti niso izdelani načrti. Svet za kulturo jc nasvetoval terenu, naj prične z iskanjem prostora in pripravo načrtov. Svet zn zdravstvo Svet z.a zdravstvo predloga za ureditev novih balkonov, fasade in drugih popravil na Dečjcm domu v Ljubljani ni mogel upoštevati v letošnjem rebalansa plana, ker ni gradbene nperative, pač pa lio dela predlagal v planu za 1. 1955. Svet za socialno varstvo Svet zn socialno varstvo ni upošteval predlogu zn dotacijo 950-000 din Otroškemu okrevališču na Vranskem za gradnjo ležalne lope, ker ni finančnih sredstev. Po najno-vejšjh poročilih Poliklinika v letošnjem letu ne ho mogla izkoristiti vseh dodeljenih sredstev za nabavo opreme. Iz teh sredstev ho Svet za soc. varstvo naknadno predlagal prenos na Otroško okrevališče na Vranskem, tako da bo tudi ta predlog zborov volivcev še v letošnjem letu ugodno rešen. O predlogu so razpravljali odborniki: in?.. Ivo Klemenčič, Lojze Matelič, Viljem Vrhunc, Henrik Zdešar, Jože Hribar, Franc Sitar in Marijana Draksler. Predlog rebalansa jc bil soglasno sprejet. 0 Izdnjl dovoljenja za konstituiranje gospodarske organizacije »Pleskarstvo-šiška« Odbornik Franc Plazar je predlagal, da se sprejme odločba o izdaji dovoljenja za konstituiranje gospodarske organizacije »Pleskarstvo - Šiška«. Gospodarska dejavnost podjetja je pleskarstvo In sobno slikarstvo. Podjetju so dodeljena ornovna sredstva v I pa zvišala postavka »Poprav,- novih ^nih podjetij. Komi. In sol in domov« za nujna popravila na I. gimnaziji, osnovni šoli Lavrica, Barje Ud. V letošnjem planu investicij jc že predvidena tudi nadzidava osnovne šole v Mostah. S tem in z bodočo gimnazijo bo šolski okoliš Moste pridobil dovoljno število za pouk. Razen tega ho lahko osnovna šola v Mostni, sprejela del učencev, ki sedaj obiskujejo osnovno šolo v Jaršah. S tem bi pa odpadla potreba trn zidavi nove šole v Jaršah oziroma nadzidavi srednje šole. sija, ki je bila imenovana, da ugotovi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za začetek dela tega podjetja, je ugotovila, da so pogoji dani,- Predlog je bil soglasno sprejet. 9 pripojitvi gospodarske organizacije »»Modna oblačila« gospodarski organizaciji »»Obrtnik« Odbornik Franc Plazar je v_ ____a_, _ predlagal, da se sprejme od-določijo, katera zemlja posa- ločba o pripojitvi gospodarske organizacije »Modna oblačila« h gospodarski organizaciji »Obrtnik«, Ljubljana. Pripoji-tej naj se izvrši na predlog delavskih svetov obeh podjetij, ker ima podjetje »Obrtnik« primerne poslovne prostore za bodočo razširitev dejavnosti in je s tem dana možnost za prehod na industrijsko izdelavo težke konfekcije (moške obleke, plašči vseh vrst, kostumi itd.). Predlog je bil soglasno sprejet. Personalne zadeve Odbornik Lojze Fortuna je predlagal v imenu komisije za izvolitve in imenovanja: da se zaradi prezaposlenosti na lastno prošnjo razreši odb. Milan Skcrlavaj funkcije predsednika komisije za družbeni plan in proračun zbora proizvajalcev in funkcije člana komisije za revizijo imen ulic, trgov in firm gospodarskih organizacij; da se imenuje Franc Švab član zbora proizvajalcev, za predsednika komisje za družbeni plan in proračun: da se razreši Milan Mehle kot direktor podjetja »Turistični biro«, ker je bil imenovan za stalnega predstavnika Turistične zveze Jugoslavije na Dunaju; da se na lastno prošnjo razreši Julija Kari* kot direktor trgovskega podjetja »Šišenski vrh«; da se imenujejo v komisijo za pregled dela direktorja trgovskega podjetja »Umetnina« odborniki: Vukadin Nedeljko-vič, Jože Humar in Bernard Rode. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Odbornik Lojze Fortuna je nato predlagal, da se imenuje stalna komisija za razpis mest direktorjev, upravnikov in poslovodij gospodarskih organizacij. Soglasno je bil sprejet sklep, da se taka kombija imenuje, komisija za izvolitve in imenovanje pa naj v to komisijo predlaga odbornike, in sicer tiste, ki nbo preveč zaposleni z drugimi funkcijami. Odbornik Leo Kovačič predlaga v imenu komisije za pravne predpise in organizacijska vprašanja, naj komisija za revizijo imen ulic in firm gospodarskih organizacij v bodoče izvaja le revizijo imen ulic in trgov na področju mesta Ljubljane, za revizijo firm gospodarskim organizacijam pa naj se pooblasti Tajništvo za gospodarstvo MLO, ' ker je komisija za pravne predpise mnenja, da spada revizija imen firm v pristojnost Tajništva za gospodarstvo. Predlog je bil soglasno sprejet. Odbornik Ciril Skok je predlagal v imenu izvoljene komisije za razpis mest direktorjev: da se imenuje za upravnika samostojnega gostišča »Stari Tišleiv tovariš Janez Bučar, in za upravnika samostojnega gostišča »Operna klet« tovariš Milenko Lozic. Goa predloga sta bila soglasno sprejeta. Odbcmlk Lojze Ocepek je predlagal v imenu komisije za razpis mesta direktorja, da se imenuje Tone Cerar za direktorja podjetja »Oprcma-ser-vis«. Predlog je bil soglasno sprejet. Dnevni red je bil izčrpan in predsednik je zaključil sejo. Vodja zapisnika: Silvo Šivic, e. r. Predsednik: dr. Marijan Dennastia, s. r. Overitelja zapisnika: Joško Gorjanc, s. r. Tone Polajnar, s. r. Po seji je odbornik Franc Sitar objavil, da bo v sredo, 20. oktobra zvečer, sestanek Članov kluba odbornikov MLO s temo: Vprašanje bodoče ljubljanske komune. Poročilo o delu komisije za kmetijski zemljiški sklad Dne 27. V. 1953 je bil objavljen zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in c dodeljevanju zemlje krnelijskim organizacijam (Ur. list FLRJ št. 22-150/53). V uvodu tega zakona je rečeno, da je bil izdan zaradi tega, da se izpolni ustavno načelo, da zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje, da se delovni kmet zavaruje pred izkoriščanjem, da se zagotovi razvoj kmetijstva v skladu s socialističnimi družbenimi razmerji in da se zavaruje delovnemu kmetu lastninska pravica do zemlje, ki jo sam osebno obdeluje. V 1. členu zakpna je določeno, da sc ustanovi kmetijski zemljiški sklad splošnega ljudskega premoženja, v katerega pride vsa kmetijska zemlja, ki je last splošnega ljudskega premoženja. Važno določilo pa je v 3. členu, kjer je določeno, da pride v kmetijski zemljiški sklad in da postane splošno ljudsko premoženje kmetijska obdelovalna zemlja nad 10 ha. V zakonu je tudi določeno, da se formirajo posebne okrajne komisije za kmetijski zemljiški sklad, ki imajo nalogo, da meznih kmetijsTcih gospodarstev. ki imajo nad 10 ha obdelovalne zemlje, se izloči v kmetijski zemljiški sklad. Okrajna komisija za kmetijski zemljiški sklad šteje pet članov, vsak član pa ima namestnika. Mestni ljudski odbor v Ljubljani je takoj po objavi zakona imenoval 5-člansko komisijo. Ta komisija je zbrala katastrske in zemljiškoknjižne podatke glede onih kmetijskih gospodarstev na teritoriju "Mestnega ljudskega odbora, ki bi prišla v poštev za izločitev obdelovalne zemlje v kmetijski zemljiški sklad. V delo je bilo vzetih 151 kmetijskih gospodarstev, ki so po katastrskih in po zemljiškoknjižnih podatkih imela okrog 10 ha obdelovalne zemlje. Po zaslišanju lastnikov in solastnikov posameznih kmetijskih gospoda,-štev, po primerjanju zbranih podatkov v zemljiški knjigi in katastru s posebnimi listi posameznih kmetijskih gospodarstev ter po ogledu posameznih parcel na kraju samem, je komisija izdelala 70 odločb, s katerimi je hit posameznim kmetijskim gospodarstvom izločan del ob- delovalne zemlje V kmetijski zemljiški sklad. Delo komisije je bilo zelo zamudno predvsem zaradi tega, ker se dejansko stanje posameznih parcel ni ujemalo s stanjem po katastrskih podatkih. Po pregledu posameznih parcel na terenu je komisija odločila, če je določena parcela obdelov. parcela ali ne, oz. da se le del parcele smatra za obdelovalno, del pa za neob-delovalno zemljo. Hkrati z odločbo, s katero je bilo določeno, koliko in katere parcele posameznega kmetijskega gospodarstva se izločijo za kmetijski sklad, je komisija določila tudi višino odškodnine za izločena zemljišča. Odškodnina se je določevala na osnovi bonitetnih razredov posameznih izločenih zemljišč, in sicer od 1 do 10 dinarjev za kv. m zemljišča v posameznem bonitetnem razredu. Zoper izdane odločbe komisije za kmetijski zemljiški sklad je imel lastnik zemljišča pravico tožbe na Okrožno sodišče v Ljubljani v roku 30 dni po prejemu odločbe. S tožbo je lahko zahteval spremembo odločbe samo glede vprašanja, ali so podani pogoji za izločitev zemljišča, glede velikosti zemljišča, ki je bilo izločeno in glede določene višine odškodnine. Lastnik pa je imel zoper odločbo komisije tudi pravico pritožbe na republiško komisijo za kmetijski zemljiški sklad, vendar samo glede zahteve, da se namesto izločenega zemljišča izloči drugo zemljišče istega lastnika. Pritožbo je moral vložiti v roku 15 dni po prejemu odločbe. Zoper izdane odločbe komisije pri Mestnem ljudskem odboru je bilo vloženih 7 tožb V tožbah je skupina tožnikov uveljavljala zahtevek, da naj bi se odločbe komisije za kmetijski zemljiški sklad razveljavile predvsem iz razloga, ker je barjanski svet mnogo slabši od ostalega sveta na mestnem teritoriju in da bi se jim pustilo najmanj 15 ha obdelovalne zemlje. Druga skupina tožnikov pa je uveljavljala razveljavitev odločb zaradi tega, ker so bile izločene za kmetijski zemljiški sklad, odnosno upoštevane v obseg določenega kmetijskega gospodarstva tudi parcele, ki jih je lastnik dejansko izročil v last tretjim osebam, niso pa bile te parcele zemljiškoknjižno preknjiženi na nove lastnike. Od vloženih 7 tožb sta bili dve tožbi zavrnjeni (od. katerih pa je ena še v reševanju), dvema tožbama je bilo ugodeno in sta bili odločbi komisije za kmetijski zemlji- ški sklad razveljavljeni, tri odločbe pa je komisija sporazumno s tožniki spremenila v korist tožiteljev. Tožbam je oilo zlasti ugodeno v onih primerih, ko so posamezni lastniki uveljavljali razveljavitev odločb zaradi tega, ker se ni upoštevala pri določitvi obsega njihovega kmetijskega gospodarstva slaba kvaliteta barjanskega sveta. Zoper izdane odločbe pa je bilo na republiško komisijo vloženih 30 pritožb. V pritožbah so pritožitelji navajali predvsem to, da so z odvzemom določenih parcel njihova posestva preveč prizadeta, ker se jim je odvzela zemlja, ležeča v bližini njihovega posestva, medtem ko se jim je pustila bolj oddaljena zemlja. Komisija je sama rešila 16 pritožb in je pritožiteljem delno ugodila ter jim je izločila druga zemljišča, kakor v prvotnih odločbah. Naknadno je sporazumno z republiško komisijo ter po ponovnem pregledu posameznih parcel pritožiteljev rešila še 8 pritožb, medtem ko je bilo 6 pritožb zavrnjenih. Komisija pa je po naknadno izvedenih dokazih in po ogledu na kraju samem še sama razveljavila 4 odločbe, ker ni bilo zakonite osnove za izločitev zemljišč v kmetijski zemljiški sklad. V celoti je bilo izdanih torej 64 odločb, s katerimi je bilo izločenih v kmetijski zemljiški sklad splošnega ljudskega premoženja l okoli 230 ha zemljišč. Od navedenih zemljišč je bilo izločenih v kmetiiski zemljiški sklad splošnega ljudskega premoženja okoli 67 ha njiv in 163 ha travnikov. času razširilo kot dopolnilo industriji, zaradi česar je moralo zamenjati nekatere zastarele organizacijske oblike z novimi, naprednejšimi. Na podlagi točnega pregleda obrti so šele možni pravilni ukrepi za nadaljnji razvoj in ' napredek te važne gospodarske panoge. Popis je zajel vsa obrtna podjetja in delavnice, tako samostojne kot tiste, ki so v sklopu podjetij (obrtnih in drugih) ali ustanov. Popisali smo delavnice, ki gospodarijo s sredstvi družbene, kakor tudi privatne lastnine. Pri popisu smo upoštevali dva pogoja: prvi pogoj je bil, da popisana enota opravlja dejavnost, ki se smatra po zakonskih predpisih za obrt, drugi pogoj pa je bil, da popisana enota posluje s tretjimi osebami (odprti tip delavnice) ter se zato niso popisale obrtne delavnice, ki poslujejo le za potrebe svojih ustanoviteljev (podjetij in ustanov). ' Popis je bil v dneh od 1. do 12. oktobra letos in je prikazal stanje na dan 30. septembra 1954. Pri popisu je sodelovalo 29 popisovalcev, večina uslužbencev Mestnega ljudskega odbora, 9 honorarnih, dva uslužbenca obeh obrtnih zbornic v Ljubljani ter dva uslužbenca Občinskega ljudskega odbora Šentvid. Na tem mestu moremo priobčiti le skope predhodne rezultate, medtem ko bodo podrobni podatki obdelani in objavljeni šele čez več mesecev. V Ljubljani smo našteli vsega 137 obrtnih podjetij. Obrtnih delavnic (v sklopu teh podjetij in samostojnih delavnic) s sredstvi družbene lastnine smo našteli 320, medtem ko je bilo privatnih obrtnih delavnic 1776. Ti podatki se nanašajo na celotno področje mesta in obeh občin. Od teh ima občina Polje 3 obrtna podjetja, 23 obrtnih delavnic družbene lastnine in 82 privatnih obrtnih delavnic; občina Šentvid (ki je po številu prebivalstva manjša) pa ima 9 obrtnih podjetij, 15 obrtnih delavnic družbene lastnine in 159 privatnih obrtnih delavnic. Za primerjavo navajamo nekaj podatkov iz popisa z dne 31. XII. 1951. Tedaj smo v mestu Ljubljani imeli 1578 pbrtnih obratov. Od teh je bilo 126 obratov družbene lastnine, 1452 pa privatnih. Pri tej primerjavi moramo upoštevati dve okoliščini: 1. Mesto Ljubljana se je leta 1952 povečalo s priključitvijo nekaterih naselij: Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, Medno, Stanežiče, Podutik, del občine Polje južno od Ljubljanice, Orle, Srednja in Daljna vas. Pripominjamo, da so to pretežno kmetijski predeli in glede obrti šibkejši. 2. Za primerjavo s številom socialističnih obratov v letu 1951 smemo porabiti le število delavnic družbene lastnine iz letošnjega popisa (brez podjetij, ker so le-ta istočasno prikazana kot delavnice). Torej je število socialističnih obrtnih enot naraslo od 126 na 320, ali za 154*/*; število privatnih obrtnih enot pa od 1452 na 1776, ali za 227«. Porast obrti bi seveda bolje ponazorili, če bi primerjali število zaposlenega osebja v obrtnih enotah v obeh letih popisov. To primerjavo pa moramo odložiti za prihodnjič. ODLOK Vsa ta zemljišča so že v tekočem letu koristila državna kmetijska posestva: »Jesen- kovo«, »Bokalci«, »Podgora«, »Zadobrova«, »Log« in ekonomija »Vič«. Posamezni lastniki so še koristili le ona zemljišča, ki so jih posejali v preteklem letu, predno so bile izdane odločbe o izločitvi teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad. Odločbe, s katerimi so bila posamezna zemljišča izločena v kmetijski zemljiški sklad, so zemljiškoknjižno prenesena na splošno ljudsko premoženje. Le v onih primerih, v katerih so bili posameznim lastnikom izločeni za kmetijski zemljiški sklad le deli parcel, ti deli še niso bili preneseni v splošno ljudsko premoženje, ker ni bilo doslej napravljenih delilnih načrtov. V letošnjem Dolet ju pa so odmerili te dele parcel na terenu geometri in bodo preknjiženi na splošno ljudsko premoženje, brž ko bodo napravljeni delilni načrti. 0 POGOJIH ZA SKLEPANJE Prebivalci mesta Ljubljane so bili s krajšimi časopisnimi poročili v glavnem že obveščeni o vsebino odloka, ki ga je sprejel Mestni ljudski odbor v Ljubljani na svoji 39. in 42. skupni seji odbornikov mestnega zbora proizvajalcev. Zaradi važnosti objavljamo danes celotno vsebino tega odloka, da se z njo seznanijo vsi prebivalci mesta Ljubljane in spoznajo predpise, kal določajo vse potrebne pogoje za pravilno sklepanje stanovanjskih pogodb. Besedilo odloka se glasi: 1. člen Na območju mesta Ljubljane sklepajo stanovanjske pogodbe hišni sveti, za stanovanja v hišah, ki se .vključijo v družbeno upravljanje, in lastniki hiš, za stanovanja v hišah, ki se na vključijo v družbeno upravljanje, z najemniki in sostanovalci, ki na dan sklepanja pogodbe adostijo pogojem tega odloka. STANOVANJSKIH POGODB skega organa alt s kakim drugim veljavnim naslovom. 3. člen Stanovanjska pogodba za družinsko stanovanje se sklepa Te z najemniki in sostanovalci, ki imajo družino. Samska oseba sklene lahko stanovanjsko pogodbo le za samsko sobo, za sobo v sklopu družinskega stanovanja pa le pod-najemno pogodbo. Izjemno lahko samska oseba sklene stanovanjsko pogodbo največ za enosobno stanovanjc z običajnim pritiklinami, če ji je iz zdravstvenih ali starostnih razlogov potrebno lastno gospodinjstvo. Kot družina se štejeta tudi zakonca brez otrok ali sorodniki, Icl žive v skupnem gospodinjstvu. Z osebami, ki živijo v nedo-‘ voljenem razmerju (divjem zakonu), se ne sklene stanovanjska pogodba za družinsko stanovanje. Nekaj o popisu obrti Urad za statistiko in evidenco pri MLO Ljubljana je pravkar zaključil popis obrti na območju našega mesta. Namen popisa Je bil ugotoviti sedanje stanje obrtništva in s tem seveda tudi razvoj obrtništva od zadnjega popisa obrti dalje (t. J od 31. III. 1951). Nujnost pop3/124-52). Hišniška stanovanja so tista stanovanja, ki se kot taka upo--abljajo ali so za to določena V primeru, da hlinlško stano- vanje ni določeno, a je hišniška služba določena, določa, katero bo hišniško stanovanje, na prvi stopnji hišni svet, na drugi stopnji pa svet za stanovanjske skupnosti. 5. člen Z delavci ln uslužbenci, id stanujejo v hišah, ki so jdb zgradile gospodarske organizacije, ustanove tn uradi, katere pa pridejo v družbeno upravljanje, se sklepajo začasne stanovanjske pogodbe, če delavci in uslužbenci na dan sklepanja pogodbe z njimi niso več v delovnem razmerju, če je delovno razmerje prenehalo po njihovi krivdi, ali po njihovi volji. 6. člen Z najemniki in sostanovalci, ki stanujejo v stanovanjih, ki so jim pravnomočno odpovedana oziroma odvzeta, se sklepajo začasne stanovanjske pogodbe. 7. člen Z lastnikom hiše, ki preide V družbeno upravljanje, se n» sklene stanovanjska pogodba. Hišni svet sklene pismeno pogodbo s takim hišnim lastnikom o pravicah in dolžnostih iz 7< poglavja uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš in drugih ve-ljavnih predpisov. Določba 1. odstavka tega člena velja tudi za tiste osebe, KI se z veljavno listino izkažejo, da jim pritiče pravica do brezplačnega stanovanja (užitek). 8. člen Stanovanjske pogodbe, za katere pristojni organ mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane ugotovi, da so sklenjene v nasprotju z določbami tega odloka, razglasi zš neveljavne. 9. Men Za hiše, za katere je dvomljivo ali preidejo v družben® upravljanje, sklepa stanovanjske pogodbe hišni lastnik. 10. člen Spore, ki nastanejo pri sklepanju stanovanjskih pogodb, rešuje na predlog prizadete stranke tajništvo za stanovanjske zadeve MLO Ljubljana. Pri reševanju predlogov 1° pritožb je treba strogo čuvati pridobljene pravice na podlaS* odločb stanovanjskega o^gan* in načela tega odloka. Zoper odločbo tajništva za stanovanjske zadeve MLO je dopustna v 15 dneh pritožba n® Komisijo ljudskih odbornikov, ki je dokončna. 11. člen Prekršek stori in se kaznuj6 z denarno kaznijo do 5000 din; 1. kdor od pogodbenih stran*1 ;z 1. člena tega odloka noč6 skleniti stanovanjske pogodbe * drugo stranko, ki izpolnjuje P°' goje za sklenitev stanovanjsK6 pogodbe po tem odloku; 2. Usti hišni lastnik ln član Slišnega sveta, ki določijo ni*!6 ali višjo najemnino, kot jo d n' Soča odlok o stanovanjski ta riti' ki izplačalo hišnemu lastnih*1 višji ali nižji znesek, kot ga d o' loča v 4. in 5. členu odlok o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin tn skladih MLO L j uh1 Ijana. Enako se kaznuje z denari1** kaznijo do 5000 din tisti zasebiv lastnik in člani hišnega sveta, k; ne odvedejo, ali odvedete rti*' ji znesek, kot Je to določeno ’ X, 7.. 8., 9. in 10. členu odloka 6 stanovanjski tarifi, razdelttV najemnin In skladih MLO LJU**' ijana.