ŠTORE ZELEZAR ZDRUŽEVANJE PREDELOVALCEV ŽICE S SLOVENSKIMI ŽELEZARNAMI Leto XIII. — Št. 5 25. maj 1973 ZAOSTRENI POGOJI GOSPODARJENJA INFORMACIJA O STANJU LIKVIDNOSTI V PODJETJU Poslovanje letošnjega leta smo začeli v znamenju zastavljenega programa likvidnosti, ki je bil sprejet že jeseni preteklega leta. V prizadevanjih za stabiliziranje naše gospodarske situacije so vključeni vsi oddelki v tovarni, medtem ko skupna gospodarska gibanja zasleduje komisija za spremljanje likvidnosti na svojih rednih sestankih. Kot smo že poročali, letošnja zakonodaja zelo zaostruje pogoje gospodarjenja in terja od gospodarstva, da posluje samo v okviru razpoložljivih lastnih sredstev, težave pa potencira dejstvo, da nekateri predpisi, ki naj omogočijo razbremenitev gospodarstva, še vedno kasnijo. Tako smo še venomer prisiljeni svoje poslovanje financirati pretežno s kratkoročnimi krediti, ki pa so se medtem tudi podražili in nam znatno bremenijo predvideno akumulacijo. Drugo zelo pomembno področje — priznavanje povišanja cen črni metalurgiji na nivo inozemskih cen — je prav tako že pol leta brez odločitve in je razumljivo, da se togost v prilagoditvi predpisov že več let ponavlja. Ponovili so tudi že ugotovljeno zelo neekonomski ukrep zamrznitve cen zaradi česar nimamo možnosti sporazumevanja s kupci na področju livarskih izdelkov, če k tem bistvenim težavam letošnjega poslovanja prištejemo še podražitve nekaterih reproma-terialov, ki pa so bile od oblastvenih organov odobrene, nadalje posledice devalvacije, potem je razumljivo, da moramo iskati v podjetju vse razpoložljive možnosti, da obdržimo ravnotežje med dejanskimi sredstvi in planiranimi rezultati, ki jih mora dati letošnja proizvodnja. (Nadaljevanje na 2. strani) Potem, ko so se ipo integraciji železarn Jesenice, Ravne in Štore v ZPSŽ z večjo specializacijo in zboljšanim ekonomskim položajem pokazali prvi ugodni ekonomski rezultati, je vodstvo združenega podjetja začelo vzpodbujati širjenje poslovnega povezovanja tudi na področje porabnikov jekla. Sprejeto je bilo načelo, da naj bi se integracijska tvorba slovenske železarne v vertikalni smeri razširjala s tistimi zainteresiranimi organizacijami združenega dela, ki pri oskrbovanju z reprodukcijskim materialom na njo pretežno gravitirajo. Sprejeto je bilo tudi načelo, da naj bi se podjetja, ki so navezana Je na eno od železarn, praviloma tudi s to neposredno združevala, tista, pri katerih je oskrbovanje z reprodukcijskim materialom navezano na več železarn, pa naj bi se združila neposredno v ZPSŽ. Zasnove o širjenju slovenskih železarn so oživele zlasti potem, ko je CK ZKS sredi leta 1972 prevzel pobudo v integracijskem gibanju kovinske industrije. V smislu dogovora na poslovnem odboru so železarne pospešile prizadevnost za združevanje z določenimi podjetji kovinske predelave, združeno podjetje kot celota pa z grupo podjetij predelovalcev žice. Po predhodnih razgovorih leta 1971 in 1972 je na sestanku vodstvenih struktur 8. 1. 1973 v Ljub- Ugasnile so peči v samotami Ijani in v Lescah bila oblikovana zamisel, po kateri naj bi se podjetja predelovalcev žice: Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana in Žična Celje v ZPSŽ združila kot branžna skupnost samostojnih podjetij. Strokovno vodstveni delavci so se na omenjenem sestanku o postopku združevanja časovno opredelili, na sestanku 20. 4. pa sklenili, da bosta obe strani pričeli s postopkom združevanja: — grupa podjetij predelovalcev žice z razpisom referenduma, izpeljavo javne razprave in izvedbo referenduma; — ustanovitelji ZPSŽ z začetkom javne razprave — obravnavo v samoupravnih organih železarn, ki se bo sklenila z obravnavo na delavskem svetu ZPSŽ. Postopek je bil zamišljen tako, da bi se podjetja Veriga,' Plamen, Tovil in Žična združila v ZPSŽ najkasneje do sklenitve prvega polletja. V ZPSŽ je v izdelavi samoupravni sporazum o združevanju, ki bo v prihodnosti urejeval odnose med podpisniki tega sporazuma, reguliral delitev dela in se opredeljeval o optimalnosti združevanja, vodenja in odločanja. Obe strani pa sta ugotovili, da že obstoječa dokumenta — ustanoviteljska pogodba in statut ZPSŽ — dovoljujeta združevanje z drugimi organizacijami združenega dela in da naj se postopek uvede na podlagi sedanjih aktov. Končna združitev grupe podjetij predelovalcev žice pa bo lahko izvedena šele s pristopom k samoupravnemu sporazumu, pri oblikovanju katerega bo grupa podjetij predelovalcev žice neposredno aktivno sodelovala. I. MEDSEBOJNO PREDSTAVLJANJE 1. ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE Tradicija pridobivanja železa in jekla je v Sloveniji zelo stara in bogata. Železo so talili že v latenski dobi, predvsem na obronkih Julijskih alp in Karavank ter v nekaterih predelih Dolenjske in južne Štajerske. Osnova železarstvu so bile domača ruda, vodna energija ter les iz bogatih gozdov. Razdrobljene in zastarele fužine pa s časom niso mogle slediti hitremu napredku tehnike. V kritičnem času sredi 19. stoletja so posamezne fužine propadle, z zdru-žitviijo pa so nastali močni, za življenje sposobni obrati. Pogled na šamotarno pred zaključkom obratovanja Čeprav ima šamotarna v našem kraju dolgoletno — 100-letno tradicijo, je kljub temu prišlo do tega, da bo ta obrat prenehal s svojim delom. Ta ukrep so narekovali predvsem: zastarelost proizvodnih naprav in objektov, težki delovni pogoji za ljudi ter drugi ekonomski razlogi. Obrat in njegove naprave so že bile v takem stanju, da bi težko upravičili kakšna večja vlaganja. Tudi inšpektorat dela je večkrat zahteval ukrepe za izboljšanje pogojev dela, izdana pa je bila tudi odločba o ustavitvi obratovanja. V tej številki našega glasila objavljamo nekaj prispevkov, ki obravnavajo ta obrat in njegove ljudi. Razumljivo je, da je nemogoče z nekaj članki in fotografijami prikazati celotno prehojeno pot nekega obrata s tako dolgoletno tradicijo. Zato se v naprej opravičujemo vsem, ki so delali in vlagali svoj trud v tem obratu, če ne bomo povedali vsega, kar bi bilo potrebno povedati. Kljub temu pa upamo, da bo objavljeno gradivo vsaj delno prikazalo dejavnost naših Samotarjev. Na Jesenicah in v Mežiški dolini se s proizvodnjo jekla neprekinjeno bavijo že od sredine 16. stoletja; sredi 19. stoletja pa je bila osnovana železarna Štore. Slovensko železarstvo ima torej najstarejšo industrijsko tradicijo in je odigravalo pomembno vlogo v stari Avstro-Ogrski, kraljevini Jugoslaviji in prispevalo velik delež pri industrializaciji nove Jugoslavije. Ob osvoboditvi je dajalo 60% jugoslovanske proizvodnje (Nadaljevanje na 3. strani) ZAOSTRENI POGOJI GOSPODARJENJA (Nadaljevanje s 1. strani) Odlok o odpisu terjatev nam je v letošnjem letu povzročil zmanjšanje dobička, in sicer smo morali odpisati terjatve preko 90 dni 12,5 % na račun dobička iz leta 1972 1,394.000 din 25 % od dobička I. kv./73 1,933.000 din Skupaj odpisali 3,327.000 din. Ta znesek se bo sicer počasi vračal, kakor bodo pač dolžniki poravnavali svoje obveznosti in kolikor ne bo kateri od njih skozi likvidnostni postopek propadel. Naša budnost je stalno usmerjena v preverjanje subventnosti posameznih dolžnikov že od naročila naprej. Komisija smatra, da je za zdaj najbolj pereče stanje pri našem dolžniku Tvornici parnih kotlova Zagreb, kjer znaša naša terjatev 608.000 din in je v stečajnem postopku predvidena delna poravnava v dve hletih. Terjatve, stare preko 90 dni znašajo na dan 31. 3. 7,732.000 din, kar predstavlja znižanje nasproti stanju 1. 1. 1973, ko je bilo 11,152.000 din. Velik vpliv na višino teh terjatev ima trenutno še izvoz v Italijo, ker devizna nakazila za naše blago sicer prispejo v državo znotraj 90 dni, poslovanje skozi banko pa terja dodaten čas, ki nam povzroči prekoračitve. Tisti kupci, kateri so nam povzročili odpise od dohodka seveda ne dobivajo več naših izdelkov, dokler ne popravijo svoje finančne obveznosti, vendar pa se pojavljajo prekoračitve pri novih kupcih in tako obstaja stalna težnja, da je 10—15% vseh terjatev starejših od 90 dni. Naše akcije izterjave v prodaji in kompenzaciji finančne službe so dale v I. trimesečju 1973 le 89,5% plačane realizacije od skupnega fakturnega zneska (v letu 1972 je znašala ta 95 %). Struktura plačil ponovno potrjuje že zastavljeno orientacijo, da je namreč potrebno večati izvoz za izboljšanje deleža gotovinskih plačil, ker je domači trg pretežno odvisen od tujih (kreditnih) sredstev. Struktura plačil kupcev v 000 din Naziv I.—III. 73 % I.—III. 72 '% indeks kompenzacije, asignacije 43.901 71,2 76.172 73,5 174 čisti priliv 12.691 20,6 18.950 18,3 149 priliv po izvozu 4.088 6,6 7.560 7,3 185 plačila preko menic 1.000 1,6 1.000 0,9 100 vsega I. trimesečje 73 61.680 100 103.682 100 168 Na začetku vsakega leta je dejansko opravičljiv nekoliko nižji priliv plačil, kajti podjetja so zaposlena v tem času predvsem z bilanco za preteklo leto, nato pa s poračunavanjem svojih obveznih dajatev. Zato je potrebno, da v naslednjem obdobju do polletja ustavimo večanje kreditiranja kupcev, ki je od začetka leta narastlo za 23,4 % od skupnih obratnih sredstev pa nam vežejo kupci skoraj 56 % nasproti 51 % začetkom leta. Povečana vezava sredstev pri kupcih znaša od 1. 1. do 31. 3. 1973 78 dni, v istem obdobju lani pa 84 dni. Karakteristično za naša plačila dobaviteljem je ogromno naraščanje uvoza gredic, ki ga je potrebno pokrivati z gotovinskimi nakazili akreditivov, ki so znašali v I. četrtletju 16.338 tisoč din ali 25 % vseh poravnav naših dolgov pri dobaviteljih. Velik uvoz, ki ga je potrebno financirati vnaprej vpliva tudi na krajšanje časa, v katerem koristimo sredstva naših dobaviteljev. V lanskem I. četrtletju je znašala vezava pri dobaviteljih 75 dni, letos pa samo še 49 dni. Omenjena gibanja izterjave in plačil zelo ožijo naš likvidni pro-prostor obratnih sredstev in dovoljujejo sklep, da smo v teku I. četrtletja uspeli poravnati ves naš povečan uvoz (16.338 tisoč din) ter redno izplačati OD (22.412 tisoč din) in ostala direktna plačila dobaviteljem (1.480 tisoč din); vsega skupaj smo poravnali gotovinsko 40.230 tisoč din gotovinskih prilivov pa smo prejeli le 27.510 tisoč din, torej celotno razliko smo poravnali na račun kratkoročnih uvozno-izvoznih kreditov, poleg tega pa imamo še angažirana sredstva za nove obveznosti. Naše poslovanje smo v tem času koncentrirali na dve banki, Jugobanko Ljubljana ter Ljubljansko banko in znaša pri obeh stanje odprtih koriščenih kreditov na dan 31. 3. 39.272 tisoč din. Poudariti je potrebno, da zelo dobro sodelujemo z direkcijo ZPSž, ki nas podpira s širšimi finančnimi povezavami. Ves čas je bil naš žiro račun odprt — torej likviden, će hočemo našo likvidnost hitreje popraviti na račun zniževanja vezave sredstev pri kupcih, potem je povsem pravilna že začeta močnejša komercialna orientacija v izvozu, kajti trenutno stanje cen na evropskem trgu betonskega jekla je ugodneje, kot na domačem, dosežemo lahko krajše plačilne roke, plačilo v gotovini, poleg tega obračamo še najete kredite za plačevanje uvoznega blaga. Povpraševanje po naših izdelkih na domačem trgu nekoliko popušča ter bomo z izvozom lahko boljše izkoristili vse razpoložljive kapacitete nove valjarne, podobno pa velja tudi za nekatere livarske izdelke. Bilanca obratnih sredstev Stanje v 000 din AKTIVA 1.1.73 31.3.73 % delež indeks material (razred 3) 52.183 54.136 28,0 103,7 polizdelki 16.529 9.226 4,7 55,8 gotovi izdelki 1.522 8.618 4,5 566,2 kupci 86.488 106.760 55,2 123,4 ostala aktiva (kto 19,16) 12.554 14.839 7,6 118,2 169.276 193.579 100,0 114,3 PASIVA poslovni sklad 38.230 38.412 18,8 100,4 dobavitelji 33.382 53.049 27,4 160,8 dolgoročni krediti 25.746 26.732 13,8 103,8 kratkoročni krediti 71.918 75.386 39,0 104,8 169.276 193.579 100,0 114,3 Druga plat naših stabilizacijskih ukrepov, ki prav tako bistveno vplivajo na likvidnost podjetja, izhaja iz notranjega poslovanja in naše uspešnosti proizvodnje. Rezultati poslovanja I. četrtletja 1973 Stanje v 000 din Plan doseženo indeks 1. celotni dohodek 129.249 126.325 97,7 2. realizacija 129.000 121.260 94,0 3. dohodek 37.293 31.638 84,8 4. dobiček (pred odbitkom terj.) 6.108 2.432 39,8 5. osebni dohodki 24.000 23.041 96.0 6. povprečni OD neto 2.100 2.080 99,0 7. amortizacija 8.772 8.414 95,5 8. odpisi terjatev preko 90 dni 1.933 Kot že omenjeno, nam težave zunaj podjetja venomer zmanjšujejo dosežne uspehe in je potrebno iskati novih pobud in oblik za racionaliziranje rezultatov dela. Zato je sedaj tudi v teku odločna akcija vseh činiteljev v podjetju, tako strokovnih kot političnih, da vsak sektor do vsakega delovnega mesta izvede akcijski program, ki nam bo omogočil iz obstoječih razmer poslovanja izbiti maksimalne rezultate. Omenjeni program presega okvir pričujoče informacije, vendar pa groba ocena povečanja dohodka na račun akcije uliva zaupanje v popolno uspešnost. Težišče celotne izvedbe programa je brez dvoma v dobri organiziranosti posameznih ukrepov in v zagotovitvi, da bo vsak član kolektiva doprinesel takšen delež, kot ga lahko nudi. Komisija za spremljanje likvidnosti ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 27. 12. 1972) — Tisk: AERO, , kemična in grafična industrija Celje. Združevanje predelovalcev žice (Nadaljevanje s 1. strani) jekla. Kljub temu, da je z nastankom novih železarn delež padal, so v zadnjem četrtstoletju železarne Jesenice, Ravne in Štore dosegle svoj največji napredek. Pomembna sta kvantitetni premik ter pretežna preusmeritev v proizvodnjo kvalitetnih in plemenitih konstrukcijskih, orodnih in posebnih vrst jekel ter relativno visoka stopnja predelave osnovnih metalurških proizvodov v finalne jeklarske izdelke. Današnji tehniški in tehnološki razvoj tako v svetu kot doma zahteva vedno ožjo specializacijo, večjo delitev dala in koordinacijo proizvodnje ter s tem najoptimalnejše izkoriščanje kapacitet in večji gospodarski efekt poslovanja. To, kot tudi -nujna potreba enotnega načrtovanja in skladnega nadaljnjega razvoja, enotnega nastopa na tržišču, plodnejše vključitve v mednarodno delitev dela in združevanje intelektualnega potenciala, je rodilo potrebo po združitvi itreh -slovenskih železarn. Tako je bila leta 1969 — sto let po prvi združitvi gorenjskih fužin v enotno podjetje — -izpeljana integracija v Združeno podjetje slovenske železarne s sedežem v Ljubljani, ob tem pa je vsaka od železarn — Jesenice, Ravne in Štore — zadržala svojo poslovno samostojnost. Integracija slovenskih železarn je nov mejnik v zgodovini slovenskega železarstva. Omogoča mu ne le obstoj, temveč tudi krepitev mesta in vloge v Jugoslaviji in v svetu. Sedanja zmogljivost slovenskega železarstva znaša okrog 750.000 ton surovega jekla letno ali 30% vseh jugoslovanskih potencialov. Proizvodni pro-gram obsega predelavo surovega železa in jekla v osnovne metalurške izdelke — valjano in kovano jeklo, jekleno in sivo litino ter večstopenj-sko pradela-vo -dela -teh v finalne jeklarske proizvode. Delež posameznih železarn je naslednji: 1.1 železarna Jesenice izdeluje: valjano jeklo, pri čemer -so -težišče te proizvodnje ploščati profili (pločevina); valjano in vlečeno žico; hla-dno predelano (vlečeno, luščeno in brušeno -jeklo); hladno valjane trakove; hladno oblikovane profile ter žične izdelke (varilne elektrode, žeblje in bodečo žico). V asortimanu prevladujejo kvalitetna in v manjši meri navadna konstrukcijska in gradbena jekla. Leta 1972 je ta železarna ZPSŽ prispevala 58,5% blagovne proizvodnje in 54% -realizacije. 1.2 Železarna Ravne izdeluje: toplo valjano in hladno predelano paličasto jeklo, kovano jeklo in odkovke ter jekleno litino kot osnovne metalurške proizvode. Del teh predeluje -dalje v vzmeti (listnate in -spiralne) -ter mehansko obdelane proizvode -koit so: obdelani odkovki in ulitki, stroji in sestavljeni strojni deli, pnevmatski -stroji in orodje ter rezilno orodje. V asortimanu prevladujejo kvalitetna i-n plemenita orodna, kon-.-strukoij-ska in posebna jekla. Ravne so v ZPSŽ prispevale 20 odstotkov blagovne proizvodnje in 30 odstotkov realizacije. 1.3 železarna Štore izdeluje: valjano in hladno predelano paličasto jeklo, sivo in nodulirano litino v mehansko obdelanem ali neobdelanem stanju. štore so v ZPSŽ prispevale v blagovni proizvodnji 21,5%, v realizaciji -pa 16%. 2. PODJETJA PREDELOVALCEV ŽICE 2.1 Tovarna verig Lesce Tovarna verig Lesce je bila ustanovljena leta 1922 -kot delniška družba. Izdelovala je verige manjših dimenzij ter poljedelske naprave in orodje. Podjetje je zaposlovalo skupno največ do 150 delavcev in uslužbencev. Med okupacijo je bila tovarna večkrat delno porušena in je prenehala obratovati. Po osvoboditvi je bila tovarna v celoti obnovljena in modernizirana. Opuščena je bila proizvodnja poljedelskega orodja in naprav. Danes izdelujejo Lesce tri osnovne grupe izdel-kov, in sicer: — vse vrste navadnih in kali-briranih verig in opreme za verige, in sicer: sidrne verige do premera 90 -po predpisih domačega in -vseh inozemskih iladij-skih klasifikacijskih registrov; -verige za dvigala; -transporterje, verige za avtomobile in druge vrste verig manjših dimenzij; — vijake s šestoglato glavo in matice do premera 12,5, -lesne vijake različnih izvedb in dimenzij, specialne Hamger-vijake in vijake za salonitne plošče, zakovice, podložne plošče; — žeblje različnih izvedb in dimenzij. Proizvodnja v letu 1972 je znašala 12.500 -ton v vrednosti 140 milijonov din. Okrog 70% od navedene proizvodnje je bilo -prodane na domačem -tržišču, okrog 30% pa v izvozu. Približno polovico izvoza je bilo realiziranega na -konvertibilnem, polovico pa na klirinškem področju. Za predvideni obseg proizvodnje v iletu 1973 potrebuje Veriga okrog 17.000 ton vložnega materiala — predvsem valjanega in vlečenega paličastega jekla in žice. Okrog 12.000 ton bodo oskrbele s-lovenkse železarne Jesenice, Ravne in Štore, ostanek ca. 5.000 ton pa je vezan na uvoz. 2.2 Tovarna vijakov PLAMEN — KROPA Fužinarstvo 'je tudi v Kropi zelo staro. Potem, ko so postopoma v dragi -polovici preteklega stoletja prenehale obratovati številne fužine v Kropi, Kamni gorici in bližnji okolici, ije bila leta 1895 v Kropi Ustanovljena zadruga — sedanja tovarna vijakov Plamen. Zadrugarji so bili bivši -lastniki fužin in kovačnic za žeblje, kakor tudi vsi zaposleni delavci in delavke. Proizvodni program je obsegal izdelavo -najrazličnejših vrst vijakov. Večji razmah svojega razvoja je Kropa doživela podobno kot vsa naša industrijska podjetja po končani -drugi svetovni -vojni. Obseg proizvodnje se je zlasti razširil po končani rekonstrukciji celotne -tovarne v letih 1959—1961, ko je bila nabavljena nova strojna oprema. Od tega časa dalje se obseg proizvodnje stalno povečuje i-n z uvajanjem -sodobne tehnologije izboljšujejo delovni pogoji. Vsa osnov-na sredstva so bila zgrajena iz lastnih sredstev, le okrog 20% obratnih sredstev izvira iz bančnih kredito-v. s ZPSŽ V letu 1972 je znašala proizvodnja okrog 10.000 -ton vijakov in matic. Glavni proizvod predstavljajo vijaki s šestoglato glavo od M4 do M20 in matice od M2 do M20. Preko polovice svoje proizvodnje Plamen izvaža in ito predvsem v Sovjetsko zvezo, Poljsko in Madžarsko, le manjši del pa v Zahodno Nemčijo ki ZDA. Za predvideni obseg proizvodnje v iletu 1973 potrebuje Plamen okrog 15.000 ton vložnega materiala — pretežno valjane žice in paličastega ijekla. Okrog 45% -teh potreb bodo pokrile slovenske železarne, od tega železarna Jesenice 4.500 ton in železarna Ravne 2.000 -ton. Ostanek -v količini 8.500 ton po pokrit z uvozom. Žico uvaža Kropa predvsem iz Sovjetske zveze na podlagi blagovne menjave. V naslednjih letih je predviden nadaljnji porast proizvodnje in razširitev proizvodnega asortimana, predvsem izdelava visoko kvalitetnih -termično obdelanih vijakov. 2.3 Tovarna vijakov Ljubljana Tovarna vijakov v Ljubljani s sedanjim imenom TOVIL je bila ustanovljena leta 1922. Po osvoboditvi je bila razširjena. V obdobju med letom 1964—1970 so bile zgrajene nove tovarniške hale s 5.200 mä površine. Z izgradnjo, -praktično nove tovarne, se je spremenil prvotni proizvodni program. Danes predstavlja v glavnem le izdelavo kovinskih vijakov in viijakov za pločevino v dimenzionalnem območju od 2 do 6 mm in zakovic do 6 mm premera. Blagovna proizvodnja vijačnega blaga v navedenem asortimentu je znašala v letu 1972 okrog 1.250 -ton ali 1 milijardo komadov v skupni vrednosti okrog 38 milijonov din. Svoje izdelke je -tovarna plasirala predvsem na domačem tržišču, medtem ko je izvoza le okrog 10% od dosežene realizacije. Izvoz je bil realiziran predvsem na klirinškem področju. Za sedanji obseg -proizvodnje potrebuje tovarna ca. 1.500 ton vložka — isvetlo vlečene žice. Od slovenskih železarn ije edini dobavitelj Železarna Jesenice, ki pokriva ca. 47% ali 700 -ton potreb, ostalih 53% ali okrog 800 ton pa Tovil uvaža. V letu 1972 so uvažali iz Italije in Poljske ter okrog 200 ton celo iz Japonske. Vzroik za tak relativno visok uvoz so omejene kapacitete na Jesenicah in kvalitetno neustre-zajoča žica iz Zenice. Do leta 1975 se predvideva z dokončno dopolnitvijo strojne opreme porast proizvodnje na 2 milijardi vijakov (ca. 2.500 ton), kar predstavlja dvakratno povečanje dosedanjega obsega -proizvodnje. Danes absorbira jugoslovansko tržišče okrog 1 milijardo komadov vijakov -njihove proizvodnje. Ta potrošnja pa se bo do leta 1975 povečala na predvidoma 1,5 milijarde kom. vijakov. Tako se predvideva, da bo -v tem obdobju znašala prodaja v državi med 70 do 75% in izvoz med 25—30% celotne predvidene proizvodnje. 2.4 Žična Celje Sedanja tovarna žičnih izdelkov Žična v Celju je bila ustanovljena leta 1930. Vzporedno z raz-(Nadaljevanje na 4. strani) Delovni kolektiv šamotarne v letu 1954. V ospredju v sredini pokojni Rukavina Dane, takratni asistent za proizvodnjo. Na sliki ni obratovodje tov. OsvinaPečarja. Združevanje predelovalcev žice s ZPSŽ (Nadaljevanje s 3. strani) vojem podjetja se je širil tudi proizvodni program, 'ki obsega danes izdelavo vzmetnih vložkov, vse vrste žičnega pletiva, žične gradbene armature, žično tkanino, transportne trakove in sita. Za predvideni obseg proizvodnje v letošnjem letu potrebuje tovarna ca. 16.000 ton vložka — valjane in vlečene žice. Z vsem potrebnim vložkom se tovarna oskrbuje iz domačih virov. Slovenske železarne Jesenice in Štore so udeležene z okrog 6.000 tonami ali 37%, 10.000 ton ali 63% potreb pa krije Zenica. Svoje izdelke plasira tovarna v glavnem na jugoslovanskem 'tržišču. Izvaža predvsem žično tkanino. Na podlagi razvojnih programov bodo slovenske železarne v prihodnosti nadaljevale le s povečevanjem proizvodnje, kvalitetno izboljšavo asortimana in daljnjo notranjo predelavo jekla. Na tej poti bodo s posredno in neposredno povezavo sodelovale na takem razvoju porabe, ki bo prilagojena s proizvodnim programom železarn. V naslednjih petih letih se bo predvideni obseg blagovne proizvodnje dvignil na okrog 800 tisoč ton. Po morebitni pridružitvi podjetij Veriga, Plamen, Tovil in Žična v ZPSŽ se bo izvršil skupen pristop k izdelavi proizvodnih programov in finančnih konstrukcij, ki naj bi porabo jekla v teh tovarnah približali asotimanu izdelkov železarn združenega podjetja. II. MOTIVI ZDRUŽENJA A. Skupni: — doseganje osnovnega smotra: približevanje in usklajevanje porabe s proizvodnjo jekla; — enotno načrtovanje proizvodnje in usklajen razvoj proizvodnih zmogljivosti; — širša možnost blagovne izmenjave z državami SEV, kar mora biti v prihodnosti pomemben vir napajanja s polizdelki; — vertikalno povezovanje z vsemi kvalitetami do vključno širše možnosti za zbiranje sredstev, namenjenih za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti, ki bi pomenila strukturalno prilago-jevanje in širjenje proizvodnje; — povečanje tvorbe ZPSŽ bo povečalo ugled in vpliv na reševanje poslovne problematike, zlasti na področju razširjene reprodukcije; — širša možnost za ustanavljanje predstavništev in drugih skupnih institucij izven ZPSŽ v državi in inozemstvu; — večja varnost zaposlenih. B. še posebej za grupo podjetij predelovalcev žice: — usmerjevanje specializacije proizvodnje; — enotno usmerjanje razvoja ter prilagajanje reprodukcijskega materiala in končnih izdelkov; — izboljšanje oskrbovanja z vložkom iz železarn in drugih virov; — povečanje možnosti za plasma izdelkov, zlasti v blagovni izmenjavi z državami SEV. V smislu ustanovitvene pogodbe in statuta so vse organizacije združenega dela v ZPSŽ povsem samostojne pravne O'sebe, med katerimi ni subsidiarne odgovornosti, razen za skupne posle, za katere se posebej dogovorijo. To pomeni, da se notranji medsebojni ekonomski odnosi urejajo dogovorno. Znotraj ZPSŽ imajo vse organizacije v sestavi ZP ob enakih pogojih prednostno pravico pri prodaji in nakupu izdelkov in storitev v ZPSŽ. Vsaka organizacija združenega dela v sestavi ZPSŽ ohranja polno pravno in ekonomsko samostojnost. Zato je tudi realizacija naštetih potencialnih prednosti integracije odvisna od duha vzajemnosti in sposobnosti, da se dejansko izkoristijo. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI Veriga, Plamen, Tovil in Žična se v ZPSŽ sedanjim ustanoviteljem pridružujejo kot samostoj- S podatki o proizvodnih uspehih v marcu in prvem četrtletju pričenjamo redno poročanje o proizvodnji v okviru Združenega podjetja slovenske železarne. Namen je, da bi bili po tej poti seznanjeni z dosežki in tudi s problematiko v železarnah v ZPSŽ, da bi sproti, preko vsega leta vedeli kaj se dogaja. S tem, da imate pregled o rezultatih dela v prvem četrtletju, bomo imeli zajeto celo koledarsko leto. Ker ste o problematiki v svoji železarni itak tekoče seznanjeni, vam bomo napisali predvsem, katere težave so ovirale proizvodnjo drugih dveh. Upajmo, da se bo letos uresničil pregovor: »Slab začetek, dober konec«. Težave, katere smo imeli v vseh treh železarnah zaradi redukcij električne energije in pomanjkanje plina propan butana, so bile uvod v letošnje leto. Zaradi tega tudi januarski rezultati zaostajajo za pričakovanji. Uspehi v februarju in predvsem marca, nam pa vendar odpirajo možnosti, da pričakujemo prihodnje mesece z več optimizma. Proizvodnja surovega železa ima v preteklem mesecu svojo posebno značilnost. Jeseniški plavži so dali še za malenkost višjo proizvodnjo, kot je to predvideval načrt. Skupna proizvodnja je znašala 17.155 ton in to je več, kot je bilo kdajkoli doseženo in za 1.508 ton več, kot v najboljšem mesecu preteklega leta. železarna Štore je zaostala za 475 ton za proizvodnim načrtom zaradi redukcij električne energije in je tako izvršila mesečni načrt proizvodnje surovega železa z 89 %. Proizvodni uspeh prvih treh mesecev v proizvodnji surovega železa je manj razveseljiv. Načrtovali smo 51.000 ton, izvršitev znaša 44.235 ton, lani pa smo v istem obdobju proizvedli 47.131 ton. Nasproti načrtu zaostajamo za 6.765 ton ali 13 % in za 6 % za proizvodnjo v prvem četrtletju lani. Pri jeklu so proizvodni uspehi boljši in je 63.327 ton za 3% več, na podjetja z lastnimi žiro računi. V ZP bodo tvorila branžno skupnost, ki bo enotno zastopana v organih vodenja in samoupravljanja. Z združitvijo bodo imela združene organizacije združenega dela vse pravice in dolžnosti kot izhajajo za železarne. Pravice in dolžnosti bodo vsebovane v samoupravnem sporazumu o združevanju v ZPSŽ, pri katerem bodo podjetja predelovalcev žice ustvarjalno sodelovala. Združitev bo dokončno izvršena na podlagi predhodne odobritve delavcev podjetij oziroma temeljnih organizacij s sprejemom in podpisom samoupravnega sporazuma. KORISTI ŠIRŠE INTEGRACIJSKE TVORBE V prizadevanju za večjo integralnost na področju kovinskopredelovalne industrije je bil z kot je znašal načrt in je to doslej najvišje dosežena mesečna proizvodnja. Lani je bila naj višja proizvodnja aprila, 59.852 ton. Železarna Jesenice je izvršila proizvodni načrt z 101%, železarna Ravne z 111% in železarna Štore z 97%. Zaostanek v Štorah je posledica predčasnega remonta peči. Če ne bi bilo izpada proizvodnje jekla na elektro pečeh, zaradi redukcij električne energije, bi bil rezultat lahko še boljši. V prvem četrletju je proizvodnja surovega jekla za 5% večja od istega obdobja lani, vendar pa zaostajamo za 3.240 ton za načrtom ali 2%. Pri proizvodnji jekla v SM pečeh smo praktično na načrtovani tonaži, ves zaostanek je torej na elektro jeklu in kot posledica redukcij električne energije, zaradi izpadov kalorične centrale Šoštanj. Tudi v blagovni proizvodnji smo dosegli marca doslej najvišjo mesečno proizvodnjo, saj je uspešno izvedenim referendumom v Plamenu Kropa že dosežen prvi rezultat. Delavci te delovne skupnosti so preko 83'% svojih glasov dali za pridružitev k ZP slovenske železarne. To nam daje upanje, da se bodo tudi delavci Verige, Tovila in Žične odločili za združitev. Z optimizmom pričakujemo, da bo že v letošnjem letu povečano združeno podjetje predelovalcev žice doseglo obseg blizu 3,8 milijard din celotnega dohodka. Združeno podjetje bo s tako razširitvijo predstavljalo ekonomsko moč, ki bo imela svoj vpliv pri usmerjanju razširjene reprodukcije na področju proizvodnje in predelave jekla. S širšim asortimanom se bo povečal obseg blagovne izmenjave in zunanjetrgovinskega poslovanja celotne integracijske tvorbe. To je brez dvoma interes zaposlenih, saj odpira večjo možnost načrtnemu razvoju in večjo varnost vseh delavcev. znašala 58.503 ton, kar je 13% nad načrtom. Prejšnje leto smo dosegli tudi marca najvišjo mesečno blagovno proizvodnjo z 53.944 tonami. Letošnje leto je v vseh treh mesecih blagovna proizvodnja nad lanskoletnim najvišjim dosežkom, kar je gotovo razveseljivo, saj je bila lani samo v dveh mesecih blagovna proizvodnja nad 50.000 ton. Mesečni načart so izpolnili: Jesenice z 101%, Ravne z 102% in Štore so dosegle rekordno proizvodnjo z 14.343 tonami ali 74% nad mesečnim načrtom. V prvem četrletju znaša izvršitev blagovne proizvodnje na Jesenicah 99% ali 1% več kot v istem obdobju lani. Na Ravnah zaostajajo za 1.268 ton za načrtovano proizvodnjo ali 4%, pri tem pa so naredili 12% več kot v lanskih prvih treh mesecih. Da je skupen uspeh ZPSŽ v prejšnjem mesecu za 13% nad načrtovanim in v prvem trimesečju za (Nadaljevanje na 5. strani) Proizvodni uspehi ZPSŽ marca lai v prvem četrtletju Proizvodni uspehi slovenskih železarn v aprilu Mesec april ne moremo šteti med najuspešnejše, vendar ne moremo biti z rezultati nezadovoljni. Jekla je sicer 3.146 ton manj kot meseca marca, vendar še vedno več kot 60.000 ton. Največji zastoj je nastal v Železarni Štore zaradi pomanjkanja vložka za novo valjarno. Čeprav je železarna Ravne dobavila obljubljeno količino gredic 1.610 ton, so morali zaradi zaostalih dobav iz uvoza ustaviti delo v novi valjarni od 14. do vključno 24. aprila. Proizvodni rezultati slovenskih železarn so bili naslednji: Surovo železo ____mesečno______ indeks kumulativno I-IV indeks načrt izvršitev načrt izvršitev Jesenice Štore 13.000 4.100 12.369 4.196 95 102 52.000 16.100 46.254 14.546 89 90 Skupno 17.100 16.565 97 68.100 60.800 89 Železarna Štore je mesečni načrt presegla, železarna Jesenice pa zaostanek povečala na 5.746 ton. Ker imajo iz pretečenih mesecev zaostanek tudi v Štorah, kar pa lahko nadoknadijo, je ob koncu četrtega meseca skupen zaostanek 7.300 ton. Na Jesenicah so morali aprila menjati na visokih pečeh deset zračnih šob, imeli so zastoj zaradi popravila poševnega dvigala in zastoj na visoki peči št. 2 zaradi varjenja počenega zvara na plašču. Surovo jeklo mesečno indeks kumulativno I-IV indeks načrt izvršitev načrt izvršitev Jesenice 37.200 40.672 109 162.300 162.207 100 Ravne 16.250 16.140 99 65.000 65.305 101 Štore 3.400 3.369 99 11.200 11.079 99 Skupno 56.850 60.181 106 238.500 238.591 100 Čeprav so bili tudi lansko leto prvi meseci v proizvodnji jekla zelo uspešni, je letošnja proizvodnja za 4% višja. Proizvodnja jekla bi bila še višja, če ne bi bil kvalitetni program na Jesenicah zelo zahteven in če ne bi ustavili na Ravnah 40 t elektro peč zaradi montaže nosilcev za odpraševalno napravo. Skupno proizvodnjo so izvršili na Jesenicah s 107 %, na Ravnah s 101 % in v Štorah z 94 % v čemer se odraža tudi 10-dnevni zastoj obratovanja nove valjarne. Blagovna proizvodnja mesečno indeks Mmulativno HV indcks načrt izvršitev načrt izvršitev Jesenice Ravne Štore 29.510 11.242 12.296 31.463 11.062 9.315 107 98 86 125.855 44.967 44.342 127.207 43.519 49.443 101 97 112 Skupaj 53.048 51.840 98 215.164 220.169 102 Dober rezultat blagovne proizvodnje v aprilu na Jesenicah je ublažil 10-dnevni zastoj v novi valjarni železarne Štore, kar sicer popravlja skupen rezultat slovenskih železarn, ne pa tudi rezultata železarne Štore. Visoka proizvodnja valjarn v mesecu marcu in visoka blagovna proizvodnja se v zbirni proizvodnji še vedno zrcalita, saj ima železarna Štore napram načrtu še vedno zaznaven naskok. Kumulativni načrt prvih štirih mesecev presegajo še vedno za 12%. Na Ravnah je ostala blagovna proizvodnja približno na ravni pretečenih mesecev in jim sorazmerno nizek zaostanek ne bo težko nadoknaditi v prihodnjih mesecih. Če malo podrobneje pogledamo stanje izvrševanja načrta blagovne proizvodnje, po grupah proizvodov, vidimo naslednje: Pri gredicah sta železarna Jesenice in Ravne presegli mesečni načrt. Zaradi popravila 1800-tonske stiskalnice na Ravnah, kar je trajalo 480 ur, je ostalo več ingotov za bluming. V proizvodnji valjanega jekla so v Štorah izvršili mesečni načrt le z 87 % in tudi na Ravnah so izvršili mesečni načrt z 4 % zaostankom. Kljub 6 % presežka načrta na Jesenicah, je skupna izvršitev 99%. Zelo uspešni so rezultati hladne predelave. Na Jesenicah znaša presežek 8 %, na Ravnah pa celo 21 %. Kako važen je ta uspeh za realizacijo pove podatek, da je v skupni odpremi blagovne proizvodnje iz železarne Jesenice hladna predelava udeležena s 37 %, v realizaciji pa s 43%. Pri jeklolitini na Ravnah niso izvršili mesečnega načrta zaradi zelo razdrobljenega sorti-menta naročil. Drugo predstavo pa dobimo, ko pregledamo vrednost izdelane jeklolitine, ki je kar za 22,4 % nad načrtovano vrednostjo. Pri sivi litini so v Štorah mesečni načrt izvršili. Zaradi izpada štirih valjev za železarno Zenica, pa niso izvršili načrt proizvodnje mehansko obdelanih valjev. V mehanski obdelavi se zaostanek nadalje povečuje tako na Ravnah, kot tudi v Štorah. Mesečni načrt so izvršili na Ravnah z 92 % v štirih mesecih zaostajajo že za 13 %, v železarni Štore so pa izvršili mesečni načrt z 88 %, zaostajajo pa v kumulativi za 26 %. Za obrat strojev in strojnih delov na Ravnah primanjkuje še nadalje naročil. Posebno je treba za pretekli mesec omeniti visok izvoz, saj so ga vse tri železarne izvršile po tonaži z 11.131 ton, po vrednosti pa z 2,142.000 $. Indeks izvršitve kumulativnega načrta je tako po tonaži 154% in po vrednosti 130%. V izvozu ima konvertibilno področje delež 92%. V eksterni realizaciji so železarne skupno dosegle načrtovano vrednost, v tem pa Jesenice 109%, Ravne 108 % in Štore 95 % mesečnega načrta. V zbirnem rezultatu za prvi štiri mesece sta železarni Jesenice in Ravne nad načrtovano realizacijo, železarna Štore pa zaostaja za 7%. Skupen rezultat je še vedno 100%, je pa za 20% višji, kot je znašala realizacija v istem obdobju lani. Čeprav imamo za 1 % več zaposlenih kot lani, je povprečna produktivnost na zaposlenega po tonaži blagovne proizvodnje za 5 % višja od lanske, po vrednosti prodanega blaga na zaposlenega pa celo za 18%. Če že dosežena realizacija ni v celoti rezultat prizadevnosti, je pa povečana storilnost po tonaži, gotovo uspeh, katerega ne moremo spregledati. Milan Marolt, dipl. inž. PRIPIS: V zvezi z, v članku navedenim zastojem v proizvodnji, je potrebno dodatno pojasniti še, da je v času zastoja v valjarni II bila opravljena revizija obrata (remont). Še vedno pa so problemi v nezadovoljivi in nepravočasni oskrbi valjarne II z gredicami tako iz domačih, kakor tudi tujih virov. Nedvomno se bo to odražalo v proizvodnih uspehih, v kolikor ne bo v čimkrajšem času ustreznih izboljšanih pogojev. PROIZVODNI USPEHI ZPSŽ MARCA IN v prvem Četrtletju (Nadaljevanje s 4. strani) 10% je predvsem zasluga železarne štore, kjer so tudi četrtletni načrt prekoračili za 25% in so proizvedli za 31% več kot v istem času lani. Od izvršene blagovne proizvodnje ije odpremljeno na Jesenicah 97%, na Ravnah vse ali 100% in v Štorah 87%. V izvozu vse tri železarne izvršujejo isvoje načrtovane obveznosti in jih presegajo tako po količini, kot tudi po vrednosti. Doslej smo izvozili 45% izdelkov več, kot smo predvidevali, kar je tudi 19% več od načrtovane vrednosti. V izvrševanju načrta eksterne realizacije smo dosegli prejšnji mesec 104% načrtovane vrednosti. V tem je izvršitev na Jesenicah 104%, na Ravnah 110% in v Štorah 98%. Četrtletna izvršitev je na Jesenicah 100%, na Ravnah 99% in v Štorah 92%. Skupna eksterna realizacija v prvem četrtletju znaša 98%, kar pa je za 18% več kot lani v istem času. Načrtovano poprečno prodajno ceno smo v prejšnjem obdobju presegli samo na Ravnah, Jesenice so malenkost pod načrtovanim poprečjem, v Štorah pa zaostajajo za približno 8%. Vse tri železarne imajo nekaj več zaposlenih kot lani, zaradi dohrih proizvodnih uspehov je produktivnost na zaposlenega v poprečju za 13% večja od lanske in dosežena eksterna realizacija je za 16% višja, kot v istem obdobju lani. Kljub dobrim proizvodnim dosežkom je bilo Ile precej težav, ki so nastale v vseh treh železarnah ponovno zaradi izpada kalorične centrale v Šoštanju, kar je povzročilo redukcije električne energije. Z novo zgrajenimi kapacitetami preskrba z elektroenergijo ni zagotovljena in vzrokov za to je več. Poleg sušnega obdobja, niso urejeni odnosi cen za premog, katerega uporabljajo kalorične centrale. Zaradi nelikvidnosti central in njihove slabe plačilne sposobnosti je to vzrok, da je npr. centrala v Trbovljah brez potrebnih zalog premoga. Zaradi tehničnih pomanjikljivosti so na kaloričnih centralah nepričakovani zastoji, zato večina od njih obratuje precej pod normalno zmogljivostjo. Vsak ponoven izpad centrali nam lahko povzroči redukcije in s tem znižanje proizvodnje jekla, katerega tako primanjkuje na domačem in svetovnem trgu. PROBLEMATIKA PROIZVODNJE ŽELEZARNA JESENICE Pri proizvodnji surovega železa so že v januarju zaostali za 3.069 ton in februarja za 2.076 ton. V januarju se jim je podrl cevovod plavžnega plina in so morali zaradi pomanjkanja pare za vetrila večkrat ustavljati visoke peči. Plavž št. 1 je imel zaradi tega 15 ur št. 2 pa 16 ur zastoja. Zaradi pomanjkanja električne energije je izpadla proizvodnja 3.000 ton aglomerata, zaradi česar so morali dodajati vsipu več surove rude. Februarja so imeli na plavžu št. 1 ob prehodni odprtini predor grodlja in peč ni zaradi tega obratovala 23 ur. Na visoki peči št. 1 se je pokazala posledica večkratnega ustavljanja v januarju in so se naredile nasedline. Od-streljevanje nasedlim je povzročilo 2Ì ur zastoja in izpad proizvodnje. V železarni Jesenice so pri proizvodnji jekla na SM pečeh na planirani količini. Pri elektro jeklu zaostajajo za 3.250 ton, kar je v celoti posledica zastojev povzročenih z redukcijami električne energije. V železarni Ravne so kljub izpadom proizvodnje zaradi redukcije električne energije proizvedli v prvem četrtletju 415 ton jekla več kot so načrtovali, kar je predvsem rezultat uvedene četrte izmene pri 40-tonskih pečeh. Medtem ko so v skupni proizvodnji presegli načrt, zaostajajo po prvih treh mesecih 1.268 ton za načrtovano blagovno proizvodnjo. (Nadaljevanje na 12. strani) NAGRAJENA ZVESTOBA V četrtek, 26. aprila opoldne, so napolnili dvorano kulturnega doma v Štorah jubilanti dela železarne, predstavniki organov u-pravljanja, uprave podjetja, strokovnih služb in številni člani kolektiva, da bi prisostvovali proslavi obletnice ustanovitve Osvobodilne .fronte in praznika dela — 1. maja. Član amaterskega gledališča »Železar« Franjo Krznar je uvodoma recitiral Mileta Klopčiča »Balado o kurjačevih očeh«, nakar je mladinski mešani pevski zbor osnovne šole zapel tri pesmi, potem pa je učenka osnovne šole čestitala članom delovne skupnosti železarne in vsem občanom k praznikom. Za njo je povzel besedo predsednik delavskega sveta podjetja tov. dipl. inž. Feliks Černak, ki je poudaril pomen praznovanja obletnice OF in praznika dela, zatem pa je pojasnil sklep DS tovarne o nagrajevanju jubilantov dela. Po tem sklepu z dne 16. februarja letos se jubilantom dela, ki so v železarni dosegli 15 let neprekinjene zaposlitve tudi v prihodnje izroči praktično darilo (ročna ura), tistim jubilantom, ki so dosegli v našem podjetju 25 let neprekinjene zaposlitve, se podeli nagrada v višini 50% povprečnih OD podjetja, doseženih v prejšnjem letu, a najmanj 1.000 din. Poleg denarne nagrade se slednjim ob proglasitvi izroči tudi spominsko pismeno priznanje. V imenu članov delavskega sveta in ostalih organov upravljanja je čestital letošnjim nagrajencem. Med drugim je dejal: Začeli ste z delom pred 25. in 15. leti v pogojih, ki so bili v glavnem za vse slabši in težji kot pa so današnji. S svojim delom pa ste se razvijali in rastli z in za napredek proizvodnje, žrtvovali ste veliko časa in moči, bili nerazdružno stalno povezani z delovno skupnostjo in njenim razvojem. Skupno s sodelavci ste premagovali številne težave in ovire, ki so bile stavljene na pot razvoja podjetja. Skupaj s samoupravnimi organi in sodelavci ste se pravilno odločali o bodoči perspektivi podjetja. Na račun tega razvoja je nujno prihajalo do vašega osebnega finančnega in tudi drugačnega odrekanja in to v cilju lepše in boljše prihodnosti za naš kolektiv. ■ Družba vam je z vzpostavitvijo novih družbenoekonomskih odnosov, to je z uvedbo in razvojem samoupravljanja zaupala, dala odgovornost, pravico in dolžnost neposrednega gospodarjenja, u-stvarjanja dohodka in njegove delitve. Svojo resnično pripadnost na- šemu kolektivu ste izrazili z vašo stalnostjo dela in zaposlitve v železarni. To dejstvo, vaša prizadevnost in vaš vloženi trud ter delo narekujejo, da se vam za vse dosedanje delo iskreno zahvalimo in vam k jubileju čestitamo. Za njim je spregovoril še glavni direktor železarne tov. Tugomer Voga. Poudaril je pomen 'takega nagrajevanja jubilantov dela, navedel nekaj podatkov o razvoju podjetja v zadnjih 25 letih, ker je sam med nagrajenci pa se je v imenu jubilantov zahvalil vsem, ki so pripomogli do takega sklepa delavskega sveta tovarne, ob tem pa poudaril, da bo tako nagrajevanje prav gotovo še bolj vspodbudilo člane delovne skupnosti k prizadevnemu delu in vlaganju še večjih naporov za čim boljši napredek delovne skupnosti. Nato so bile razdeljene spominske nagrade za 15-letno neprekinjeno delovno dobo v železarni naslednjim članom kolektiva: Konradu Mastnaku, Antonu Pajku, Francu Pertinaču in Bogomilu Pestivšku z elektroplav-ža; Ivanu Arzenšku in Janezu Brinu iz jeklarne; Matiji Brglezu, Stanku Čuježu, Janezu Gračnerju, Ivanu Grosu, Jožetu Hrvatiču, Karlu Johanu, Jožetu Kum-pergerju, Francu Pantnerju, Francu Romihu, Ivanu Smoletu, Edvardu Šešku, Antonu Štarklu, Jožetu Štoru, Valentinu Žalerju in Francu Borovšaku iz valjarne I; Francu Vogi in Štefanu Žavskemu iz valjarne II; Stanku Čavžu iz jeklovleka; Martinu Mastnaku, Francu Rezecu, Alojzu Šturbeju, Ferdinandu Virantu iz šamotarne; Cvetu Vrečarju iz priprave proizvodnje; Francu Avžnerju, Milanu Paviču, Viktorju Šprajcu, Ivanu Trebovcu in Ivanu Verhovšku iz livarne valjev; -Danijelu Mlakarju, Alojzu Dorniku, Ivanu Kramperšku, Blažu Planku, Ludviku Turnšku in Ivanu Zupancu iz livarne sive litine; Julijani Buletovi in Ivanu Kumpergerju iz sklopa mehanske obdelave; Alojzu Šramlu, Jožetu Pušniku in Konradu Sikole-tu iz obdelovalnice valjev; inž. Stanetu Gajserju in Veri Kamenikovi iz priprave vzdrževanja; Rupertu Likavcu, Srečku žibre-tu in Ivanu Žumru iz mehanične delavnice; Mihaelu Tovorniku iz avtooddelka; Ivanu Romihu, Francu Vodebu in Stanku Ocvirku iz prometa; Viktorju Matjažu in Antonu Užmahu iz energetskega obrata; Ferdinandu Vraži-ču iz UOS; dipl. inž. Petru Kne-' zu iz ekonomsko organizacijskega sektorja; Ljudevitu Leljaku, gasilcu; Ivanu Godiclju iz konstrukcijskega biroja; Jožetu Kresniku iz OTK; Kristini Ger-kešovi, Nikolaju Mogilnickiju in Ivanu Pajku iz kemijskega laboratorija; Antonu Gradiču, Antonu Ocvirku, Francu Ocvirku in Francu Uršiču iz ekspedita; Vincencu Kolarju in Karlu Mlakarju iz skladišča; Anici Djurdjevi-čevi, Ljudmili Korentovi, Mariji Medvedovi, Tereziji štorovi, Mariji Volmutovi in Ivanki Vrani-čevi iz finančnega sektorja; Mariji Lamutovi iz kadrovskega sektorja; Jožefi Štravsovi in Alojzu Vrabiču iz nadzorne službe; Marti Seličevi iz gostinske enote ter Marčen Štefaniji iz komunale. Denarne nagrade in spominska pismena priznanja za 25-letno neprekinjeno delo pa so bila podeljena naslednjim članom delovne skupnosti: Antonu Kumpergerju, Ivanu Mlakarju, Fricu škorniku, Antonu Šmidu, Ivanu Vrhovšku, Francu Črešnarju, Antonu Križanu, Stan- ku Malkarju, Jakobu Rezmanu in Francu Vajdiču iz elektroplav-ža in anglomeracije; Jožetu Renč-lju, Mihaelu Dečmanu, Viktorju Gorjancu, Petru Grdini, Francu Kresniku, Jožetu Kolarju, Karlu Koširju in Borisu Malecu iz jeklarne; Ivanu Centrihu, Francu Cmoku, Vladu Crniču, Francu Čatru, Francu Černoši, Ivanu Čoklu, Ani Čoklovi, Ignacu Hol-cingerju, Francu Horjaku, Francu Jerebu, Vinku Leskošku, Jožetu Palirju, Vidu Palirju, Martinu Pevcu, Stanku Pinterju, Blažu Pušniku, Jakobu Rabuzi, Leopoldu Sajbertu, Jožetu Sivki, Štefanu Strašku, Vinku Šeligi, Ferdinandu Škorcu, Francu Štaiite- tu, Ignacu šušterju, Ludviku U-lagi, Viktorju Zupancu in Francu Žganku iz valjarne I; Janku Ar-čanu, Jožetu Centrihu, Stanku Hrovatu, Martinu Lubeju, Silvu Ostrožniku, Ivanu Perčiču in Vr-hovšek Martinu iz valjarne II; Ignacu Čepinu iz kalibrirnice; Mariji Gajškovi, Ivanu Gračnerju, Jožetu Klanjšku, Stanku Koj-niku, Mariji Močnikovi, Francu Štarlekarju, Ernestu Vrečku, Faniki Vrenkovi, Ivanu Vrenku in Kristini Žibretovi iz šamotarne; Ignacu Korošcu, Angeli Lončarjevi, Karlu Čanžeku, Juriju Čehovinu, Alojzu Jagru, Vladimirju Jazbinšku, Stanku Jerovšku, Stanku Joštu, Mariji Jungerjevi, Slavku Kočarju, Francu Koku, Karlu Kumerju, Ludviku Lipovšku, Francu Majorancu, Ivanu Ojsteršku, Antonu Šketu, Ivanu Štefančiču, Benjaminu Trbovcu, Ivanu Žabrlu in Alojzu Žibretu iz livarne valjev; Francu Kraj-šku, Cirilu Lubeju, Zofki Novakovi, Karlu Planku, Jakobu Rezarju, Stanku Senici, Mariji Šo-linčevi, Avgustu Vodišku in Edvardu Vogi iz livarne II; Ludviku Držanu in Jakobu Trebovcu iz modelne mizarne; Juriju Žoharju iz sklopa MO; Francu Gajšku, Francu Gorišku, Emilu Jagru, Jožetu Kocmanu in Franji Vukovi iz obdelovalnice valjev; Antonu Štoru iz priprave vzdrževanja; Karlu Korenu, Francu Platovšku, Leopoldu Rozmanu, Gabrijelu Vorini in Frideriku Žoharju iz mehanične delavnice; Alojzu Belcerju, Mirku Šumeju in Ivanu Gorniku iz avtooddelka; Avgustu Gabru, Jožetu Križniku in Jožetu Zavšku iz prometa; Vladu Renčlju, Ivanu Hrastniku, Kristijanu Rozmanu in Ivanu Štoru iz elektroobrata; Vladu Goduncu, Alojzu Jagru, Mariji Meheličevi, Ivanu Seliču, Francu Šetu in Francu Zupancu iz energetskega obrata; Tugomerju Vogi iz direkcije; Jožetu Majerlu in Rudolfu Seliču iz UOS; Dušanu Gregorinu in Erni Goriškovi iz ekonomsko organizacijskega sektorja; Francu Ambrožu iz priprave proizvodnje 114; Francu Rozmanu iz varnostne službe; Frideriku Jernejšku iz razvojnega oddelka; dipl. inž. Pavlu Bergerju, Ivanu Osetu in Jožetu Sivki iz OTK; Francu Mlakarju in Martinu Žoharju iz priprave pro-(Nadaljevanje na 9. strani) Priznanja in nagrade za več kot 25-letno delovno dobo v železarni je izročil predsednik delavskega sveta tovarne, dipl, ing. černak Feliks. Na sliki eden od jubilantov dela Franc Platovšek iz mehan. delavnice Med jubilanti dela je tudi glavni direktor tov. Tugomer Voga Med predelovalci žice ugodna klima za pridružitev k ZPSŽ Na pobudo generalnega direktorja Združenega podjetja slovenske železarne Gregorja Klančnika, so se v petek, 18. maja sestali na Bledu predsedniki delavskih svetov, sindikalnih organizacij, organizacij ZMS in sekretarji ZKS vseh treh slovenskih železarn oziroma Združenega podjetja slovenske železarne ter podjetij za predelavo žice: Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana in Žična Celje. Sestanek je vodil predsednik DS ZPSž dipl. politolog Tomaž Ertl, v odsotnosti generalnega direktorja pa je o združevanju v ZP slovenske železarne spregovoril direktor ZPSŽ dipl. inž. Ivan Zupan. Našim bralcem je že znano, da se je delovni kolektiv tovarne Plamen iz Krope 11. maja na referendumu že izrekel za pridružitev k ZPSŽ, medtem ko v ostalih treh tovarnah teče družbeno-poli-tična akcija za pridružitev k ZPSŽ oziroma za izvedbo referenduma. Generalni direktor ZPSŽ Gregor Klančnik je v svojem pozdravnem pismu vsem zbranim predstavnikom, ki je bilo obenem opravičilo, ker je moral kot predstavnik ZP odpotovati v Beograd, najprej označil skoraj štiriletno skupno pot slovenskih žejezarn. Poleg uspehov, ki se kažejo v urejenem ekonomskem položaju ustanoviteljev ZP, ugledu', ki ga je slovensko integrirano železarstvo pridobilo in postalo kreativen faktor gospodarskega in splošno družbenega dogajanja je omenil tudi težave, ki se kot otroška bolezen kažejo v nasprotnikih vzajemnosti in samoupravne solidarnosti. Ügodno je ocenil vlogo družbeno-politič-nih organizacij v dosedanjem razvoju združenega podjetja in poudaril pomen napredne miselnosti pri povečevanju združenega podjetja z novimi podjetji, kar bo celoti še bolj dvignilo ugled in odprlo nove razsežnosti. Dejstvo je, nadaljuje v pismu, da kvantiteta' na določeni ravni pogojuje in povzroča tudi kvalitetne spremembe ki bodo dosežene v medsebojnih, na samoupravni vzajemnosti in solidarnosti zgrajenih odnosih ter z združevanjem sredstev in umskih potencialov. Vse to pa bo prinašalo koristi vsem pridruženim organizacijam zdruežnega dela. Ko je navajal nujnost neprestanega posodobljanja poslovne organizacije, proizvodnih potencialov, tehnološkega postopka, izdelkov in storitev, kar je imperativ obstanka in napredka današnje družbe je poudaril, da to lahko optimalno dosegamo le v velikih sistemih, v večjih poslovnih tvorbah, ki lahko združijo sredstva za racionalno koriščenje pameti in znanja. Naša ustavna dopolnila, je v pismu nadaljeval generalni direktor, z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela sproščajo pravice in iniciativo delavcev hkrati pa spodbujajo združevanje v večje poslovne skupnosti, ki lahko prevzemajo načrtovalne, usmerjevalne in širše medsebojno usklajene razvojne naloge. »V dzruženem podjetju«, je v pismu ugotavljal Gregor Klančnik, »smo del prednosti velikega sistema že zajeli. Izvedena je bila specializacija, uvedeno enotno načrtovanje z letnimi, srednje in dolgoročnimi načrti, poenoteno je raziskovalno delo, uveden sistem pospeševanja medsebojnega blagovnega prometa in zlasti vzajemno koriščenje sredstev za financiranje redne in razširjene reprodukcije. Pri delitvi dela pa še vedno ni dosežena zadostna koncentracija umskih potencialov, kar bi posebno ustrezalo manjšim pridruženim organizacijam. Izdelava in sprejem takega samoupravnega sporazuma, ki bo omogočil združevanje sredstev, razvoj skupnih storitvenih dejavnosti in inženiringa, konzultant-stva, razvojne službe do denarnega in blagovnega prometa, bo naša prva skupna naloga.« Ob sklepu svojega pisma je generalni direktor omenjal tudi kot pogoj za funkcioniranje mehanizma velikega sistema razvito informacijsko službo, ki mora krepiti medsebojno zaupanje in vezi, kar vse je potrebno za oblikovanje optimalnih enotnih poslovnih odločitev. Svoje misli je sklenil z besedami: »Združeni v metalurški predelovalni kombinat (zamisel za preimenovanje ZPSŽ po predvideni pridružitvi Metalurškega instituta in nekaterih podjetij predelovalne industrije) bomo postali moč, ki bo vsem delavcem dajala večjo delovno in socialno varnost.« ZDRUŽEVANJE ZARADI LAŽJEGA DOSEGANJA SKUPNIH CILJEV V uvodnem referatu ki je sledil, je direktor dipl. inž. Ivan Zupan najprej dejal, da v ta čas sovpadata dva momenta in sicer bo v okviru ZPSŽ v skladu z ustavnimi spremembami potrebno izvesti določeno reorganizacijo, hkrati pa je to pričetek procesa priključevanja k ZPSŽ novih partnerjev. Le-ti, je nadaljeval, pomenijo koalicijske partnerje ki zadržijo svojo samostojnost, suverenost, svoje žiro račune in ki se združujejo z nekimi določenimi cilji, ki jih vsak zase ne more doseči. Podjetja imajo sicer različne cilje, vendar bomo z dogovarjanjem morali najti istovetne cilje in jih povezati v skupni cilj, pri čemer se bomo sicer odpovedali nekim določenim samostojnostim z namenom, da bi jih skupaj lažje reševali. Govornik je poudaril, da pri tem misli samo na tiste skupne cilje, za katere se bomo samoupravno dogovorili da jih bomo reševali skupaj. Kakšne skupne službe in servisne organizacije bomo imeli na nivoju združenega podjetja je stvar dogovora. Pri tem pa moramo že vnaprej vedeti, je poudaril direktor Zupan, da so skupne službe mesto za oblikovanje predlogov neke politike, ki jo bomo v podjetjih usklajevali in dokončno izoblikovali ter potem skupaj izvajali. Funkcija ostalih servisnih organizacij na nivoju ZP npr. Metalurškega instituta, interne banke itd. pa je, da uresničujejo dogovorjeno politiko. Na nivoju ZP ni nobenih operativnih funkcij ali dirigiranja. Vse operativne funkcije se izvajajo na nivoju koalicijskih partnerjev. Inženir Zupan je zelo razumljivo ponazoril nekaj primerov in še enkrat poudaril, da se koalicijski partnerji povezujejo zato, da bi lažje dosegli določene in dogovorjene cilje in zato so potrebni tudi nekateri skupni organi. V načinu dela združenih koalicijskih partnerjev ni nikakršnega podrejanja ali preglasovanja temveč samo dogovarjanje. Vsi partnerji so med seboj enakopravni ne glede na število zaposlenih v kolektivu, skupni dohodek in podobno. Sistemska povezanost pomeni večjo medsebojno trdnost, odpravljanje stihije in večjo socialno varnost zaposlenih. Pri tem pa je potrebna zelo jasna in natančna opredelitev katere funkcije oziroma pristojnosti bodo na posameznem nivoju — TOZD— podjetje—združeno podjetje. Podjetje, je nadaljeval govornik, je organizacijska celota, organizacijska raven in ne seštevek TOZD, z gospodarskim sistemom, v katerem se izvaja optimalni proizvodni proces. Tudi združeno podjetje je organizacijska celota, širši organizacijski sistem sestavljen iz suverenih koalicijskih partnerjev. Inž. Zupan je še enkrat poudaril, da je v načinu dela suverenih koalicijskih partnerjev bistvo dogovarjanje. Vsak partner bo imel delegacijo, pri čemer število ni pomembno, pomembno je soglasje, ki mora biti doseženo zato tudi ni možnega preglasovanja. Govornik je menil da bo težko skočiti iz sedanje kože zato bodo morale na pomoč priskočiti določene analitične metode. Notranji medsebojni ekonomski odnosi se bodo urejali dogovorno. Zato prednost pristopa v združeno podjetje ni zaradi nekega avtomatizma ki bo sam reševal vse temveč zaradi medsebojnega dogovarjanja. Vstop v združeno podjetje pomeni pravico da se usedemo in dogovarjamo. Med eno prvih nalog združenega podjetja je govornik uvrstil ureditev sistema informacij. V njem bo potrebno opredeliti način izmenjave informacij oziroma opredeliti, katere informacije morajo dobiti vsi trije nivoji (TOZD —podjetje—ZP) in katere samo določen nivo, da bodo vedeli kaj reševati, se dogovarjati in odločati. Sistem informacij bo potrebno poenotiti, da bi informacije lahko izmenjavali tudi med posameznimi koalicijskimi partnerji. Direktor Ivan Zupan je svoj zelo nazoren in prepričljiv uvod zaključil s podrobno obrazložitvijo funkcije marketinga, raziskovalne dejavnosti in pravne pomoči. Uvodni razlagi je sledila še kratka informacija o delu ZK, sindikata in ZMS na nivoju Združenega podjetja Slovenske železarne zatem pa je predsednik DS ZPSŽ pozval navzoče k razpravi. Najprej se je k besedi priglasil predstavnik tovarne Plamen iz Krope, ki je poudaril potrebe in koristi združevanja tako za tovarno kot združeno podjetje in družbo kot celoto, kakor tudi za posameznika. V razgibanem političnem delu so v Plamenu z živo besedo vse to predočili kolektivu in zato tudi uspeh pri referendumu ni izostal. Predstavnik tovarne Veriga Lesce je dejal, da se o pridružitvi k ZPSž v političnih organizacijah že dalj časa pogovarjajo. O tem je bila seznanjena tudi konferenca ZK in delavski svet, delovni kolektiv pa bodo seznanili s pismeno informacijo in ustno na sestankih. Ker o tem v Verigi že dalj časa teče beseda, dogovarjanje in usklajevanje so politične organizacije mnenja, da bodo z referendumom o priključitvi k ZPSŽ uspeli. Z razpravami o priključitvi k ZPSŽ pred delovni kolektiv še nismo prišli, je dejal predstavnik tovarne Vijakov v Ljubljani (TOVIL). O tem pa smo govorili že v samoupravnih organih in prišli do spoznanja da je to prav in potrebno. Pred nami je vrsta sestankov na katerih bomo s kolektivom predelali in razpisali referendum. Na splošno prevladuje mnenje da je prav da se združimo in ni pomislekov. Sam ekonomski interes nas sili, da gremo v te integracijske procese, je nadaljeval razpravo predstavnik tovarne žičnih izdelkov Žična Celje. Vse družbenopolitične organizacije so v podjetju angažirane pri uresničevanju ustavnih dopolnil in v pripravah za integracijo. O tem vprašanju smo imeli seminar in več sestankov na katerih smo ugotovili, da je koncepcija sprejemljiva. Če vemo kaj in zakaj, potem referendum, ki ga predvidevamo do 20. junija, mora uspeti. Seveda pa je to precej odvisno od aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Razpravo je zaključil inž. Ivan Zupan, ki je dejal, da mora celotno gradivo med čim širši krog ljudi pri čemer je potreben širok krog komuniciranja. Politična odgovornost je po teh vprašanjih naložena sindikatu, ZK in ZM, strokovna odgovornost pa strokovnim službam. Zelo uspel sestanek so zaključili s potrditvijo naslednjih sklepov: — posredovana izhodišča (pismena, ki so jih navzoči prejeli že z vabilom na sestanek in ustna, ki jih je podal direktor Zupan) so solidna osnova za združitev. S temi izhodišči naj se seznanijo vsi delovni kolektivi, uresničijo pa naj se v predlogu samoupravnega sporazuma; — osnutek samoupravnega sporazuma bo z razlago v desetih dneh dostavljen vsem navzočim predstavnikom; — v razprave o združevanju se morajo aktivno vključiti politični in strokovni organi; — sestanejo se predstavniki vseh družbeno-političnih organizacij vseh sedmih tovarn, da izdelajo koncept delovanja na nivoju bodočega kombinata. J. V. Mladinska knjiga in papirnica sporoča, da bo v času od 11. 5. do 11. 6. v njenih prostorih prodajna razstava založbe Tehnička knjiga Zagreb in vabi na ogled. Knjigarna je odprta od 7. do 19. ure. DELO Delavski svet Združenega podjetja slovenske železarne se je sestal na svoji 12. seji dne 23. aprila 1973 v Domu Železarjev na Te-harjih. Na 'tej seji so obravnavali najprej pregled realizacije sklepov 11. seje in poročilo o delu poslovnega odbora združenega podjetja. Osrednje teme ite seje pa so bile: poročilo o poslovanju združenega podjetja v letu 1972, poročilo o finančnem poslovanju na ravni združenega podjetja in sicer ločeno za dirdkcijo in interno banko, obravnavanje in gospodarski načrt združenega podjetja za poslovno leto 1973, nadalje poročilo o izvajanju ustavnih dopolnil na ravni ZPS2. Delavski svet je obravnaval še spremembe in dopolnitve Pravilnika o nadomestilu stroškov za službena potovanja ter problematiko v zvezi z oskrbovanjem z železovo rudo iz Gvineje. Delavskemu svetu je bila posredovana tudi informacija o prizadevanju za širjenje integracije tudi na predelovalni kompleks. Največji interes za neposredno povezovanje z združenim podjetjem slovenskih železarn so do sedaj pokazala tista podjetja, pri katerih je oskrbovanje odvisno predvsem od slovenskih železarn. S posebno pozornostjo so k temu pristopila podjetja,^ katerih proizvodnja bazira na žici in sicer »Veriga« Lesce, »Plamen« Kropa, »Žična« Celje in »Tovit« Ljubljana. Več o iteh integracijskih gibanjih je razvidno iz posebnega članka, objavljenega v tej številki. Pri obravnavanju poročila o poslovanju v letu 1972, katerega smo v celoti objavili v prejšnji številki našega glasila pod naslovom: »Ocena poslovanja v letu 1972 v ZPSŽ« je bila podana tudi obrazložitev trditve, češ da j e^ Železarna Štore v letu 1972 začela zaostajati v poslovnih dosežkih. Ni pa v poročilu pojasnjeno, kje so vzroki oziroma na podlagi katerih ugotovitev je bila ta trditev postavljena. V zvezi is tem je treba pojasniti, da v Železarni Štore, še ni dograjena elektro-jeklar-na, podjetje pa je vezano na nabavo razmeroma 'dragih gredic, tako domačih, -kot iz uvoza. Rentabilnost se bo bistveno spremenila, ko bo pričela obratovati elektro-jeklama in ko bodo lahko prešli na kvalitetni program valjanih izdelkov. Po obširni razpravi po vseh točkah dnevnega reda je delavski svet ZPSŽ sprejel naslednje sklepe: SKLEPI DS ZPSŽ 12. seje delavskega sveta Združenega podjetja slovenske železarne, ki je bila 23. aprila 1973 v Štorah. 1. Delavski svet je vzel na znanje poročilo generalnega direktorja o izvrševanju sklepov prejšnje saje in se s poročilom strinja. 2. Delavski svet je 'obravnaval poročilo o delu poslovnega odbora med obema sejama in se s poročilom strinjal. 3. Delavski svet je obravnaval poročilo o poslovanju združenega podjetja slovenske železarne za leto 1972 in ga sprejel z naslednjimi pripombami poslovnega odbora: 3.1. prikazovanje poslovanja direkcije v ožjem pomenu, je treba SAMOUPRAVNIHORGANOV v bodoče ločiti od poslovanja interne banke; 3.2. direkcija je proračunska enota Združenega podjetja slovenske železarne in je obračun njenega poiSlovanija v 'tem smislu treba prilagoditi in prikazovati«; 3.3. še nadalje ise mora prizadevati, da bi s smotrno notranjo blagovno menjavo železarne optimalno izkoriščale svoje kapacitete. Poslovni odbor ZPSŽ je dolžan nenehno delovati v tej smeri; 3.4. še nadalje je potrebno selektivno zbirati kupce zaradi visokega dolgovanj a Ob koncu leta; 3.5. pri delitvi dohodka na «sklade je potrebno skrbeti, da se primerno možnostim povečujejo tudi postavni skladi «posameznih železarn; 3.6. direkcija Združenega podjetja je dolžna izdelati izvozno strategijo, pri čemer mora upoštevati izvoz višje predelanih proizvodov; 3.7. delavski svet združenega podjetja sprejme opozorilo poslovnega odbora, «da je treba skrbeti za «takšne pogoje dela v združenem podjetju, da «se ne bi povečevale razlike «v ekonomskem položaju «posameznih tovarn. Zato je treba z enotnim nastopom ob sprejemanju novih cen še «nadalje zagotoviti dosledno vpeljavo mehanizma cen in postopno odstranjevanje «neskladja ki izhaja iz linearnih ipovečanj. 4. Delavsiki «svet je sprejel go«s«po-darski načrt združenega «podjetja sloivensike železarne za poslovno leto 1973 kot je bil «predlagan. 5. Potrdi «se predlagani «načrt stro«ško«v in njihova delitev «za skupne službe združenega «podjetja v višini 3,400.000 «din za leto 1973. Prav tako «se sprejme predlagana soiudeležba posamezne železarne «pri njihovem «pokrivanju, ki znaša: železarna Jesenice 1.816.000 din; železarna Ravne 986.000 din; železarna Štore 598 tisoč din; skupaj 3,400.000 «din. 5.1. Delovna skupnost skupnih služb združenega podjetja se je dolžna pri svojem delu ravnati v duhu štednje in v Okviru objektivnih možnosti zagotoviti, da bo njeno poslovanje pomenita za železarne čim manjše finančno breme. 5.2. Delavski «svet in postavni odbor združenega podjetja bosta redno spremljala tudi «stroškovno plat poslovanja direkcije Združenega podjetja slovenske železarne in «sprejemala potrebne ukrepe, iki bodo na tem «področju zagotavljali «ustrezno racionalnost in eko«nomki so natančni, pazljivi in dobri delavci, pa vendarle se je ne odrekajo in jo še manj razglašajo za »policijsko«. Isto velja za kontrolo samoupravnih »procesov« oziroma odnosov, čeprav smo se je doslej največkrat odrekali, kljub temu da smo hočeš nočeš delali napake in prihajali v konflikte; —• precej razširjeno je mnenje, da je kontrolno funkcijo moč nadomestiti z informiranjem. Še več! Trdili so: informiranje je kontrolla. Ni dvoma, da je informiranost pogoj za kontrolo, kot je pogoj za odločanje. Če bi tako povezovali posamezne številne funkcije samoupravljanja in nadomeščali drugo z drugo, bi naredili samo zmedo. Kontrola po posebnem postopku, s primerjanjem itn. lahko kontrolira vse, tudi informacijo (ki je lahko lažna, površna, nepopolna itd.). Odnos- med funkcijami oziroma opravili ne trpi poenostavljanja; — neustrezno razlaganje funkcij strokovne kontrole (kontrola proizvodnih procesov, kvalitete itd.) in njeno enačenje s samoupravno delavsko kontrolo. Očitno je — toda ne tudi dobronamerno — da so v tem primeru izenačeni proizvodni proces in -proizvodni odnosi. Odtod mnenje, da je kakršna koli samoupravna delavska kontrola odveč, ker to funkcijo že po službeni dolžnosti opravljajo posamezne službe in direktor delovne organizacije; — mnenje, da je treba razvijati in krepiti zunanjo, to je državno kontrolo, ki je edina lahko učinkovita, strokovna in upoštevana (avtoritativna). V tem primeru torej ne gre za iskanje odnosa med tako imenovano zunanjo in notranjo kontrolo, marveč gre za argument, ki ukinja notranjo kontrolo ali pa se ji odpoveduje; — nerazvita kontrola je ostala ponekod tudi kat posledica »pomanjkanja strokovnih kadrov« ali celo kot posledica »pomanjkanja denarnih sredstev« za njen razvoj in podobno. Argumente za delavsko kontrolo in proti njej lahko strnemo v ugotovitev, da smo dopustili vsakemu posebej, da je razlagal tako cilje kot vsebino samoupravne delavske kontrole. Ker nismo razvili generalnega koncepta notranje kontrole niti v političnih dokumentih in ker smo tudi v zakonih označili kontrolo samo kot delavčevo pravico in dolžnost, so bile svojevoljne razlage možne in precej pogosto v skladu s — rekli bi — prirojenim človekovim odporom do kontrole, kakršno pozna doslej: to je do kontrole, s katero je pretežen del delavnih ljudi v položaju kontroliranih, manjšina ali celo posameznik pa je nad njimi v vlogi nekontroliranega kontrolorja. Odpor proti samoupravni delavski kontroli, proti kontroli, ki spremlja reprodukcijo odnosov in cirkulacijo presežnega dela povsod in na vsakem koraku v interesu vseh, lahko Sloni edinole na protiustavni želji po odtujevanju osnovnih pravic, na želji po 'koncentraciji ekonomske iin ob njej tudi politične moči v izdvojenih centrih. V samoupravljanje integrirana kontrola pomeni kontrolo vseh nad uveljavljanjem novih družbenoekonomskih odnosov, kontrolo nad reprodukcijo in razpolaganjem z rezultati živega in minulega dela. Kontrola pospešuje in zagotavlja uveljavljanje v ustavi zapisanih družbenoekonomskih odnosov in je torej sankcija samo proti tistim, ki se uveljavljanju takih odnosov upirajo. Torej želimo kontrolo vseh v združenem delu povezanih delavcev, usmerjeno proti objektivnemu ali subjektivnemu (posameznemu ali grupnemu) zanikanju z ustavo razglašenih odnosov. V tem smislu bi lahko povzeli po Leninu, da je tudi delavska kontrola oblika diktature proletariata. kdo mora koga informirati in o čem. Ponekod smo predvideli tudi sankcije za posameznika, ki svojih obveznosti glede informiranja ne bo izpolnil. Z eno besedo: informiranje (in tudi drugo) smo institucionalizirali; informacijo nudimo kot pravico tudi takrat, ko jo posameznik še ne sprejme in zanj »biti informiran« še ni tudi dolžnost. Povsem ista stvar je z kontro- lo. Če bi sprejeli tezo, da vsi in vsak čas vse kontroliramo in da je vsakršna institucionalizacija kontrole odveč, bi se naprej odrekli vsakršni kontroli. Tako vsesplošno, toda v bistvu anarhično hontrolo, si nekateri seveda želijo, ker ni učinkovita oziroma je enostavno ni. Organizacija kontrole in organi kontrole morajo omogočiti vsem delavcem kontrolo; torej jim morajo ponuditi tiste podatke, ki bodo pomembni za ocenjevanje uspešnosti gospodarjenja, dobrega ravnanja z obratnimi in osnovnimi sredstvi, racionalnosti pri uporabi namenskih sredstev, zakonitosti v odnosih iz delovnih razmerij itn. In obratno, seveda, je vsak delavec tudi »^kontrolor«, in ima pravico in dolžnost iniciative, če ugotovi, da se katerikoli odnos oddaljuje od sprejetih samoupravnih in družbenih norm. Kontrola mora spremljati vse odločitve in na vseh področjih delovanja samoupravnih organov in samoupravljavcev sploh. Kontrola je sestavni del vsake odločitve. Šamotama — sušenje velikih fazonskih opek Ali je potrebna institucionalizacij a? Razvoj samoupravljanja v dvajsetih letih nas je naučil, da je učinkovitost samoupravljanja odvisna tudi od njegove ustrezne organiziranosti. Vsi nikdar ne bodo vsak čas odločali in delali vsega, toda vsem mora biti omogočeno, da sodelujejo in razmišljajo, se do vsega opredeljujejo. Biti informiran, če vzamemo za primer, je pravica in dolžnost vsakega delavca. Toda zato še nismo sprejeli teze, da se morajo vsi o vsem informirati. Informiranje smo organizirali; poverili smo nalogo posebnim kolektivnim izvršilnim organom; v statutih smo določili, Pri tem je še zlasti pomembno spremljanje tistih odločitev, ki so časovno raztegnjena v mesece ali celo leta. To so ponavadi najbolj pomembne odločitve o razširjeni reprodukciji. V naši praksi pa je prav spremljanje takih odločitev in kontrola nad njimi najbolj površno. Kontrola mora biti potem takem vtkana v celoten sistem samoupravljanja, kajti en sam organ tako celovite in vse odnose spremljajoče kontrole ne more obvladati. Kontrolo in evidenco nad delom moramo zato naložiti vsem organom samoupravljanja, delavskim svetom in drugim kolektivnim pa tudi individualnim (Nadaljevanje na 16. strani) SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA (Nadaljevanje s 15. strani) izvršnim organom. (Za primer: uresničevanje samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov mora spremljati in kontrolirati predvsem skupni organ podpisnic samoupravnih sporazumov. Seveda ne bo odveč, če samoupravni kontrolni organ pri posamezni podpisnici spremlja, kako se uresničujejo pravice, ki so s sporazumom dane delavcem; na primer nadomestilo za nočno delo, dopuste, nadure itd. In drug primer: delavski svet bi moral praviloma sam kontrolirati uresničevanje sklepov in izvajati sankcije proti tistim, ki sklepov ne uresničujejo. Kontrolni organi bi morali na tak sistem dela navajati vse organe in terjati kontrolo, kadar bi ugotovili, da ie-iti samo to ignorirajo). Zaradi tega bomo morali izpolniti tudi vse samoupravne akte, ki tako institucionaliziranje kontrole zanemarjajo. Očitno je, da moramo samoupravno delavsko kontrolo graditi in izpopolnjevati na enakih osnovnih izhodiščih (položaj in vloga organov kontrole, volitve, osnovna smer in vsebina dela, pravice in dolžnosti organov kontrole itn.). Vendar pa bo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD.) ta v organizacijah združenega dela (OZD) kontrola zelo različna v podrobnostih, odvisno od sedanjih in že uveljavljenih postopkov. Torej . enaka načela, ne pa tudi uniforma za vse! Zakaj naj bi na primer v Savi Kranj kontrolni organ kontroliral uresničevanje sklepov delavskega sveta, če to že nekaj let dokaj natančno in z organizirano - evidenco opravlja delavski svet sam; predsednik mora začeti sejo z analizo uresničevanja dogovorov. Zakaj naj bi se v železarni na Jesenicah kdo drug ukvarjal s kontrolo potnin doma in na tujem, is kontrolo kilometrin itn., če to opravlja zelo odgovorno in tudi brezkompromisno in v skladu z internimi akti ustrezen finančni kolektivni izvršilni organ, ki tudi redno poroča o svojem delu, itd.). Sestav, volitev in mandat kontrolnih organov V V dosedanjih razpravah je bilo o tem veliko povedanih besed in mnenja so bila v začetku tudi močno deljena. Nekateri so menili, da morajo kontrolne organe sestavljati samo ustrezni strokovnjaki; v posameznih primerih so razmišljali celo o posebnih delovnih mestih »samoupravnih kontrolorjev«. Zlasti slednje bi pripeljalo do kontrole, ki bi bila nad vsemi, nekakšen notranji organ pregona, ali pa bi se taka kontrola še prej zlila s strokovno-tehničnim vodstvom. Dileme o sestavu kontrole so nastale tudi zaradi tega, ker smo podlegli mnenju, da mora biti organ sposoben sam opravljati finančno-administrativne revizije poslovanja, bilanc, investicijiskih projektov ipd. Kontrolni organi naj bi potem takem nadomestili ali vsaj dopolnili delo deviznih in drugih finančnih inšpektor jev in finančnih služb. 'Takih organov velikokrat seveda ne bi bilo moč sestaviti tudi, če bi bilo to razumno in potrebno. Take naloge bi jim naložili tisti, ki bi delavsko kontrolo radi razorožili (tudi in celo usposobljen delovni inšpektor je npr. marsikdaj »razorožen« ). Kontrolni organ mora imeti možnost in pravico, da po potrebi terja strokovne ekspertize in ana- . liže finančnega poslovanja. Kandidati za volitve v samoupravne kolektivne organe delavske kon- -troie so vsi delavci, razen individualnih izvršilnih organov in vodilnih delavcev. Praviloma bi morali biti v organih v absolutni ve- . -čini,.-če že ne vsi, delavci iz proizvodnih obratov in ne iz skupnih služb. (Predlog sklepov o delavski kontroli komisije sveta ZSJ za. samoupravljanj e je, naj bi bilo v organih delavske kon/trole najmanj tri četrtine delavcev iz proizvodnje.) Organe delavske samoupravne kontrole volijo vsi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Ker gre za kolektivni organ, ki naj bo za svoje delo odgovoren volivcem in delavskemu svetu v skladu z določili v statutih in sporazumih, je v razpravah prevladovalo mnenje, da bi verjetno potem takem neposredno volili tudi vse kolektivne izvršilne organe. Ker vsak organ na svojem področju opravlja pomembne naloge in ker v okviru sprejetih norm in programov dela tudi odloča, bi ne bilo odveč, če uveljavimo načela neposred- šamotarna — prostor za sušenje gline nih volitev za vse organe in ne le za delavski svet. Za organe kontrole, ki bodo sestavljeni pri organizacijah združenega dela, v združenih podjetjih in podobnih asociacijah, pa naj bi uveljavili delegatsko načelo volitev oziroma enako, kot ga uveljavljamo s sporazumi o združevanju za druge kolektivne organe. Enotnost v načinu voljenja samoupravnih organov je pomembna, ker volitve izražajo tako raven njihove odgovornosti kot tudi pristojnosti. Z različnimi nivoji volitev ločujemo organe samoupravljanja na bolj ali manj pomembne, samostojne in odgovorne. Mandat članov kontrolnih organov pa naj bo enak mandatu vseh drugih organov. Odnos organov samoupravne delavske kontrole do delavskega sveta in drugih organov samoupravljanja Organi kontrole so samostojni pri svojem dein v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki so zapisane v splošnih aktih ali ,pravilih. Njihovo delo je javno (nekateri predlogi govore tudi o izjemnih zaprtih sejah, kar je povsem nesprejemljivo) in dostopno vsem delavcem. Samostojnost organov kontrole se izraža tudi v pravici do iniciative; v pravici pritegniti k sodelovanju strokovnjake in službe za pripravo ocen, ki so ji s statutom ali sporazumom. poverjene; za organe kontrole morajo biti dostopni vsi dokumenti o poslovanju temeljne organizacije združenega dela. Organi kontrole imajo pravico do iniciative tudi navzven. Toda tudi ta mora biti praviloma institucionalno urejena s statutom, oziroma sporazumom, kajti delavski svet mora vedeti prej in ne potem, kakšne ukrepe ali zahteve naslavlja kontrola na zunanje kontrolne, organe (SDK, inšpekcije, tožilstva ipd.). Neposredno obračanje navzven bi morala biti pravica organov kontrole v vseh primerih, če notranji organi in tudi delavski svet ne bi podvzeli predlaganih ukrepov ali postopkov. Te pravice in medsebojni odnosi morajo biti dobro urejeni, ker pomnijo uresničevanje načela, da je delavska samokontrola integralni del samoupravnih odnosov in mehanizem samoupravljanja. (Čeprav bodo za urejanje tega odnosa zelo pomembne šele delovne izkušnje in je nemogoče predvideti vsa vprašanja in zaplete, opozarjamo na nesprejemljivo idejo v vzporednih pravicah delavskega sveta in kontrolnega organa. Gre za predlog, naj bi pomembne odločitve in akte spremljala oba organa na ločenih sejah. Odločitve bi bile veljavne šele potem, ko bi bile sprejete v enakem besedilu. To bi pomenilo uvajanje nekakšnega »dvodomnega parlamentarizma« v samoupravni mehanizem. Argument za to je, da se je mnogo delavskih svetov zlilo s strokovno vodstveno tehnokratsko skupino in dela mimo avtentičnih interesov delavcev. Očitno je problem v takih primerih drugje in ne v kontroli). Končno bi morali funkcijo kontrole graditi na načelu, da morajo organi o svojem delu obveščati delavce (na zborih ali na drug način) in tudi organe samoupravljanja ter zlasti delavski svet, ki Slej ko prej ostaja najvišji izvršilni organ samoupravnega mehanizma. (Nesprejemljivi so predlogi, da organ kontrole sam ocenjuje, kdaj bo in če bo v svojem delu in ugotovitvah obvestili delavski svet. To direktno navaja na »tajno poslovanje« in »kuhinjo za zaprtimi vrati«, na nenehno sumničenje in v položaj organe pregona. Edina izjema, toda tudi ta zapisana v statutu, so morebiti lahko primeri, ko bi bila nakazana ali ugotovljena poneverba, kraja in podobna dejanja ter bi javnost dela lahko preprečila delo kriminalističnim organom in drugim uradnim organom pregona. Toda to ni v osnovi delovanje organov kontrole, kajti tatove, kriminalce, je dolžan prijeti vsak samoupravljavec). Imuniteta članov samoupravnih kontrolnih organov V naši republiki so se razpravljavci izrekli proti imuniteti članov kontrolnih organov. V nekaterih republikah si sindikati zavzemajo za imuniteto članov kontrolnih organov zaradi večje svobode izražanja mnenj. Argumentov za tako stališče je dovolj: kritični odnos do odločitev, poslovanje in razpolaganje s sredstvi itd., morajo imeti vsi člani samoupravnih organov. Prisotnih posledic in šikaniranja za kritiko ne bomo preprečili, če bomo zaščitili samo nekaj članov kontrolnih organov. Po 'tej logiki bi morali imeti imuniteto vsi votjeni člani samoupravnih organov (teh je na primer v jeseniški železarni vsakokrat skupaj 900!), sicer bi se kritika in brezkompromisnost v boju za samoupravne odnose postopoma, če ne celo zelo hitro, preselila v en sam organ — v organ kontrole. Končno velja zaščita, če hočete, »imuniteta« za vse delavce, ki tako ali drugače kritizirajo odnose ali poslovanje. Odnos je treba obrniti. Sankcije in šikaniranje za kritiko neustreznih samoupravnih odnosov in odločitev bomo preprečevali za vse člane različnih organov in za vse samoupravljavce sploh, če bomo najostreje (tudi z odpustom) kaznovali tiste posameznike ali skupine, ki zaradi kritike izvajajo sankcije nad posamezniki ali nad skupinami delavcev. Razumljivo, da gre za zaščito kritikov neuresničenih pravic^ in dolžnosti samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in da ne gre za zaščito nediscipliniranih, lenih, nesposobnih itd. delavcev.) Samoupravna zaščita vseh delavcev bi morala biti v statutih določena veliko bolj oprijemljivo, kot je to storjeno doslej. Svoboda izražanja pa je ustavna pravica vseh občanov. Mimo ustavnih norm, ki omogočajo učinkovitejšo zaščito 'samoupravnih družbenih odnosov, bo še zlasti pomembna politična zaščita članov samoupravne delavske kontrole, ki jim'jo morajo zagotoviti politične organizacije — Zveza komunistov in sindikati v delovni organizaciji. Taka vloga bi morala biti njihova statutarna dolžnost, kajiti osamljeni in brez mcralno-politične »imunitete« člani ne bi uspevali v svoji aktivnosti. Sindikati pa bodo tudi (Nadalievanie na 17. strani) SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA (Nadaljevanje s 16. strani) z ustavo zavezani, da prek »branilca samoupravljanja«, kot posebne družbene službe, zaščitijo samoupravne odnose in razumljivo tudi ljudi, ki te odnose uresničujejo. Odnos med »notranjimi« in »zunanjimi« organi samoupravne družbene kontrole Učinkovitost kontrole v TOZD in OZD je odvisna od sodelovanja in dela zunanjih organov kontrole (skupščinskih organov, inšpekcij SDK, itd.) in narobe. Delavska in družbena kontrola se dopolnjujeta. V bistvu bi morala biti vsaka kontrola delavska, pomeni v službi delavcev, pa čeprav lahko in včasih dela oziroma ukrepa proti interesu posameznika ali posamezne organizacije združenega dela. Zato najbrž ni umestno še vedno prisotno ločevanje kontrole na »samoupravno« in »državno kontrolo«. Če izpustimo tiste posebne kontrole, ki bodo še dolgo ostale tudi funkcije socialistične države, so nedvomno komisije za družbeni nadzor pri skupščinah, službe družbenega knjigovodstva in bank, v funkciji natačne finančne evidence (drugo vprašanje je banka kot ustanova za »koncentracijo presežnega dela« v denarju. Tu je banka sama potrebna delavske kontrole) in različne inšpekcije (inšpekcija dela in higiensko tehnične varnosti, davčne inšpekcije itd.) šansa delavcev in organov kontrole, da dobe objektiven in natančen vpogled v poslovanje in gospodarjenje z dohodkom, SDK ne more biti in ne sme biti samo orodje države, da na osnovi njenih podatkov zaje: ma svoj obulus, ampak mora biti tudi služba .samoupravne notranje kontrole. Vse bolj se mora uveljaviti prav ta vidik njenega delovanja in v zadnjem času se SDK v Sloveniji v to tudi usmerja- Ker samoupravna kontrola kot posebna funkcija samoupravljanja doslej praviloma ni bila razvita, bo treba odnose s tako imenovano zunanjo kontrolo šele razviti in utrditi. Te odnose bi morali v začetku in s sedanjimi pičlimi izkušnjami vsaj deloma in v najosnovnejših potezah urediti tako v samoupravnih aktih organizacij združenega dela kot tudi v dokumentih služb in zlasti skupščinskih organov. V tem smislu bomo morali izpopolniti zlasti statute občin in natančneje opredeliti odnos komisij za družbeni nadzor v odnosu do notranje samoupravne kontrole. Koordinacija, dela kontrolnih organov bo omogočila tudi usposabljanje enih in drugih, toda v začetku bo to predvsem opora članom notranjih organov kontrole. Končno moramo pri institucionalizaciji kontrole upoštevati, da njeno organiziranje ne bo več fakultativno (pomeni: da lahko organizirajo organe, če to hočejo — glej 9. člen sedanje ustave!) namreč ustavno obvezo. Vprašanje torej ne bo: da ali ne, marveč kako kontrolo institucionalizirati, da bo ustrezna samoupravnim odnosom in interesom delavskega razreda. Interesu delavcev bo z razvojem notranje kontrole zadoščeno tudi zato, ker bo kontrola zaostrila odgovornost posameznika, ki predlaga ali uresni- čuje sklepe. Kontrola bo silila v zakonitost poslovanja -in bo pravilno opredeljena predvsem preventiva (preprečevala bo napačne sklepe, odločitve in odnose) in šele za tem kurativa (popravljanje storjenih napak, napačnih odločitev itd.). Zveza komunistov in Zveza sindikatov se bosta morali posvetiti tudi predlogu teze o notranjih kontrolnih organih, ki je vključena v drugo fazo ustavnih sprememb. Na teh osnovah bi lahko predlagali spremembe in dopolnila teze, ki bodo celoviteje zajele vso širino samoupravne kontrolne funkcije. Samuopravna kontrola in sankcije Samoupravni kontrolni organi praviloma ne morejo sami izrekati kazni (sankcij) niti organom niti posameznikom. V samoupravnih aktih (v statutih, v sporazumih ali pa v pravilnikih o delu samoupravne kontrole, če jih bodo imeli) pa bo treba natančno določiti komu, kdaj in kakšen ukrep (sankcije) predlaga samoupravni kontrolni organ proti organom ali posameznikom,. ki bi kršili samoupravne dolžnosti ali omejevali samoupravne pravice delavcev. Kritiko delavskega sveta, predloge za spreminjanje že sprejetih odločitev ali predloge za odpoklic bo na primer moral organ kontrole uresničiti prek zborov delavcev, kritiko in predloge za ukrepanje proti posameznikom pa prek delavskega sveta. Učinkovitost postopkov in doslenost v tem pogledu bosta nedvomno pomembni za uveljavljanje samoupravne delavske kontrole. Zato bo v osnutku zapisana, ustavna teza ki govori o osebni odgovornosti delavcev pri opravljanju samoupravnih funkcij, osnova za oblikovanje novih, boljših norm o odgovornosti in osnova za ukrepanje proti neodgovornosti. V tej tezi je namreč kot načelo postavljena odgovornost članov izvršilnih organov, individualnih izvršilnih organov itd. tistemu organu ali vsem delavcem, ki so jih volili ali imenovali. Kontrolni organi bodo — upoštevajoč to načelo — terjati od posameznih orga- nov, naj le-ti ukrepajo, ikadar bodo ugotovili, da so bili prekršeni samoupravni dogovori, sporazumi, statutarne norme itd. Kontrolni organi bodo morali biti s statutom (sporazumom) zavezani, da predlagajo ukrepe proti organom ali posameznikom (za le-te tudi materialne!), ki bi s svojimi netočnimi ali lažnimi informacijami ter s prikrivanjem objektivnih dejstev navajali druge na nepravilno odločanje. Toda kljub tem notranjim razmerjem pri ukrepanju bodo morali imeti kontrolni organi pravico in dolžnost obračati se tudi na zunanje organe kontrole ali na druge organe, npr. svete za reševanje sporov iz samoupravnih odnosov pri občinskih skupščinah, na samoupravna sodišča itd. Ta možnost je nujna zato, da bi preprečili neustrezno ukrepanje ali celo ignoriranje predlogov organov samoupravne delavske kontrole. Pri utrjevanju samoupravnih odnosov, pri oblikovanju ukrepov in pri uveljavljanju delavske kontrole sploh bo zlasti pomembna tudi iniciativa sindikatov tako v organizacijah združenega dela kot tudi na drugih ravneh. (Ustavna dopolnila, ki jih pripravljajo, predvidevajo oblikovanje omenjenih organov in tudi druge norme, ki naj bi pomenile dosledno zaščito samoupravljanja in družbene lastnine. Vsebina, predmet samoupravne delavske kontrole Zelo pomembno je vprašanje, kaj je vsebina dela kontrole sploh in še posebej kontrolnih organov. Mnenja o tem so enotna, čeprava jih spremlja tudi poenostavljanje. vsebine dela. So namreč taki, ki menijo, da je vse, kar naj bi kontrola storila-; nadzor nad uresničevanjem sklepov samoupravnih organov. Praktična in učinkovita kontrola Ko opredeljuj erno vsebino dela; samoupravne; kontrole, se moramo najprej sporazumeti o tem, kakšna je dobra samoupravna kontrola. Ni dovolj, da kontrolo institucionaliziramo (postavimo organe, določimo način volitev itd.); najmanj tako pomembno oziroma še bolj pomembno je, da kontrolo tudi operacionaliziramo (po domače: da določimo njene naloge in dello). Kontrola bo usmerjena k čiliju, to je k razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov le talkrat in šele takrat, ko bodo ustrezno določene in domišljene ter tudi normirane njene naloge. Če tega ne bomo storili, bomo sicer imeli samoupravne kontrolne organe, toda le-ti ne bodo delovali. Neučinkovitost, ki je posledica pomanjkljive operacionalizacije, je obsodba kontrole, (spomnimo se nadzornih odborov). Lenin je pred delavsko kontrolo nenehno postavljal dve načeli, ki ju moramo tudi danes, petdeset let pozneje, z vso resnostjo upoštevati: Predvsem mora biti praktična, pomeni uporabna, priročna in itsika, da bo gradila na dejstvih; in mora biti učinkovita, kar pomeni dosledna, brezkompromisna in odločna. Sicer pa, če kontrola ne bo praktična, bo neučinkovita. Učinkovitost in praktičnost gresta v tem primeru z roko v roki. Res, da je vsebina kontrole vse tisto, kar je vsebina samoupravnega odločanja. Toda praktična kontrola terja, da jo razdelimo (če že ni) tudi na različne nosilce in, da izberemo oziroma pod-vržemo kontroli, ki jo bo opravljal tudi poseben organ, najpomembnejše odločitve. Najpomembnejše so 'tiste odločitve, ki so v medsebojni zvezi odločujoče (pomembnejše je spremljati in kontrolirati milijonsko investicijo, ki vpliva na mnoge stvari, kot pa na primer vrtati po upravičenosti do nakupa pisalnega stroja). Bolje manj, toda tisto temeljito in zato učinkovito! Splošna statutarna določila o tem, da kontrola kontrolira vse in ima pravico pogledati vse, je lahko splošno načelo, toda praktično ni. (Za utrjevanje samoupravnih odnosov in pravic delavcev bo storil več tisti organ, ki bo npr. vsake tri mesece pregledal, kako se uresničujejo pravice delavcev, zapisane v samoupravnih sporazumih o delitvi, dohodku in osebnih dohodkih, kot tisti, ki bo vrtal v vse in zato lahko tudi v nič.) Tudi pri tem, kaj naj bo predmet kontrole, ni za vse enaka uniforma, pač pa so skupna vsebinska področja kontroie. (Nadaljevanje na 18. strani) Samotama — ročno oblikovanje težkih fazonskih opek Samotama — oblikovanje kanalske opeke JUNIJSKA AKCIJA Statistični podatki zadnjih nekaj let nam očitno kažejo porast števila nezgod v mesecu juniju. Kako to preprečiti? V čem naj bo naša skupna akcija? Kako vpliva utrujenost na počutje delavca? Vse to so vprašanja, na katera bom skušal odgovoriti. Utrujenost je zelo neprijeten telesni občutek, ki delavcu ne dovoljuje, da bi začeto delo dobro in enako hitro nadaljeval. Strokovno pojmujemo utrujenost kot obrambni refleks organizma, ki preprečuje pretirano obrabo organov in hkrati čuva energetske rezèrve človeka. Utrujenost tako nastane, kot posledica prehitrega tempa dela, če je ciklus dela predolg in če delavec opravlja delo, ki je zanj pretežko. Utrujenosti so raznovrstne in puščajo negativne posledice, saj zmanjšujejo odpornost človeškega telesa proti boleznim in povzročajo prezgodnjo onemoglost. Zaradi utrujenosti pada tudi storilnost dela, tako po količini, kakor po kakovosti. V takih primerih je zelo težko dosegati normo, kar ima za posledico, da postane delavec nezadovoljen, nemiren ali celo razdražen. Tem hujše se ta pojav odraža tam, kjer je delo organizirano po skupinah in vsak posameznik predstavlja člen verige v proizvodnem procesu. Že prekinitev enega člena predstavlja resne motnje v normalnem delovnem procesu. Med primeri utrujenosti je zelo značilna izčrpanost, ki nastane po enkratnem težkem fizičnem delu, ker so izčrpane energetske rezerve v organizmu. Zaradi prevelike izčrpanosti lahko nastopijo hude posledice (tipično pri nekaterih športnih veličinah, kjer je nastopila celo smrt). Naveličanost se pojavlja zaradi enoličnega ponavljajočega dela in premajhnega zanimanja za to delo. Ta vrsta utrujenosti ni tako pomembna, vendar močno vpliva na efekt dela in samo počutje delavca. Posebno pozornost obravnave pa zasluži preutrujenost, ki nastane zaradi kopičenja utrujenosti po daljšem delovnem času (delo v tovarni in nato še razna dela doma). Delavec se kl jub rednemu počitku (spanju) ne more samoupravna delavska kontrola (Nadaljevanje s 17. strani) Kaj kontroliramo? Predvsem moramo organizirati kontrolo nad dohodkom, ki je namenjen za enostavno ali razširjeno reprodukcijo. Zagotoviti momo kontrolo nad združenimi sredstvi tako v asociacijah temeljnih organizacij združenega dela v vseh oblikah združevanja sredstev za določene namene (poslovne banke, zavarovalnice, interesne skupnosti). Če govorimo o kontroli dohodka, so to tudi obvezni in različni namenski skladi in najrazličnezši izdatki; gre Skratka za kontrolo nad tem, kaj se dogaja z rezultati, ki jih je dalo živo delo, in še posebej, kaj je z minulim delom. Velik del dohodka, na katerega nismo dovolj pozorni, so stroški. Tudi tu bo kontrola neizogibna. Dosledno izpeljana kontrola nad dohodkom postavlja na drugo mesto (preprečevanje ekscesov (okoriščanja, prisvajanja, korupcije itn.), ker so le-ti predvsem posledica pomanjkljive kontrole poslovanja. Torej posledica in ne vzrok. Vedeti moramo, da je največji eksces odtujevanja dohodka, še posebej presežnega dela izpod kontrole delavcev. Kontrola nad tistimi sredstvi,, ki »krožijo ali se delijo« v organizaciji združenega dela, kot kontrola nad tistimi sredstvi, ki cirkuliralo kot družbena akumulacija — so pa delavčev proizvod (kontrola nad »presežnim delom«) — bo podpora v prizadevanjih, da premagamo odtujevanje, ki trga delavcu iz rok ekonomsko in s tem itudi politično oblast. Zato je kontrola nad gospodarjenjem in kroženjem »presežnega dela« postavljena v središče vsebine dela kontrolnih organov in delavske kontrole sploh. To pa seveda ne pomeni, da prav v ta odpočiti in tako se iz dneva v dan v njem kopiči preutrujenost. V kolikor v določenem času ne poskrbimo za temeljit odmor, lahko to stanje privede do resnih motenj, ki povzročajo padec storilnosti, nevarnost poškodb, razna obolenja, nemir in negotovost, apatičnost in podobno. Zelo zmotno je mišljenje, da je mogoče z raznimi poživili (alkohol, nikotin, kava in podobno) pregnati preutrujenost. Človeški organizem ni sposoben v tako kratkem času nadomestiti izgubljene energije, ki je potrebna za normalno funkcijo. Vsa ta poživila so namreč »hud bič« za živce. okvir nè spada .tudi kontrola uresničevanja samoupravno sprejetih norm, kontrola nad uresničevanjem sklepov ter njihove skladnosti z določili samoupravnih aktov. Tudi kontrola postopkov in odločitev s področja delovnih razmerij (sprajern na delo, odpust) so pravice, iki izvirajo iz dela in ustvarjanja presežnega dela. Obsežen ije spisek nalog, ki so lahko predmet kontrole. V učinkovito in praktično kontrolo ga bodo izoblikovale izkušnje, zato tudi nestrpnost ne bi prispevala k oživljanju doslej preveč zanemarjene funkcije samoupravljanja. (Napotke za praktično delavsko kontrolo; napotke, ki bodo opozorili na podatke, ki jih je koristno, če ne že nujno spremljati, in tudi na odločitve in postopke, ki bi jih morali spremljati, bomo natisnili v posebni brošuri. Gradivo basita pripravila služba družbenega knjigovodstva — centrala za Slovenijo — in republiški svet ZSS. V tem gradivu bo mimo drugega upoštevana med drugim tudi pobuda komisije za družbenoekonomske odnose občinskega sveta Zveze sindikatov Celje, ki je pripravila posebne formularje o dohodku ter njihovi delitvi. Predlagatelji priporočajo tako zbiranje in primerjanje gospodarsko pomembnih podatkov, ki so lahko vsem razumljivi in obenem pomenijo možnosti za uspešno in učinkovito kontrolo nad gospodarjenjem in nad socialno skladnostjo v medsebojnih odnosih. V predlogu bodo tudi napotila za kontrolo odnosov na področja delovnih razmerij ipd. Pri operacionalizaciji pa kaže uporabljati tudi že objavljena priporočila o stališčih medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko.) BRAZILIJA gradi tri nove naprave za peletiziranje železne rude, od tega eno z italijanskim, drugo pa z japonskim sovlaganjem. — JAPONSKA. Japonska firma Nippon Steel Corp. je razvila nov postopek za izdelavo nerjavečega jekla. Princip postopka je vpihovanje kisika v vakumsko ponovco. Leta 1972 so izdelali 72.000 ton jekla po tem postopku. — ANGLIJA. Angleška družba Magnesium Electron, Manchester, se ukvarja s poskusi raz-žveplevanja grodlja z magnezijem, ki ima, po mnenju njihovih strokovnjakov veliko možnosti, da spodrine vse druge postopke. — ANGLIJA. Angleške državne železarne so podražile jeklo v povprečju za 9,5 %:, kar ustreza porastu cen, do katerega je prišlo v zadnjem času povsod po svetu. — ZSSR. V ZSSR, v Karaganda je pričela z obratovanjem največja valjarna za hladno valjanje pločevine v Sovjetski zvezi. Pričakujejo proizvodnjo 8 milij. ton ali 25 % celotne pločevine v državi. — JUGOSLAVIJA. Ameriška firma ARMCO je sklenila z Železarnami Skopje in Smederevo pogodbo o tehnični pomoči v vseh fazah proizvodnega procesa. — POLJSKA. Za rekonstrukcijo Leninovih železarn bodo vložili letos več kot 98 milij. dolarjev, od tega 10,7 milij. za zaščito okolja. Valje za kontinuirano progo za široke trakove so naročili v Angliji pri Davy Roll Co. Naša skupna akcija v borbi proti utrujenosti naj bo v tem, da bomo z uvežbavanjem, dobrim uvajanjem, vajami za dosego večje spretnosti, omogočili lahkotnejše izvajanje dela. Z uvedbo primernejšega ročnega in drugega orodja ter raznih pomagal, lahko dosežemo ugodnejše rezultate, kakor tudi z racionalizacijo raznih postopkov. Pri delu je potrebno uvesti takšen tempo dela, ki ne bo povzročal prehitre utrujenosti delavca. Tudi mehanizacija sredstev za delo in avtomatizacija dela bosta preprečili preveliko utrujenost, saj naporna dela opravljajo stroji in naprave. Naštel sem le nekaj momentov, ki bi lahko s skupno akcijo preprečili poškodbe pri delu. Na drugi strani pa bi zagotovili dobro počutje na delovnem mestu. — ZDA. V laboratorijih družbe Titanicum Metalo Corporation, Ohio, so odkrili zlitino, imenovano Nitinol ali »Zlitina s spominom«. Material namreč privzame po toplotni obdelavi prvotno obliko, čeprav je bil predtem zaradi postopka ali konstrukcijskih zahtev močno deformiran. — ČSSR. V železarni VSKG bodo prvič na Češkoslovaškem u-porabljali v valjarni pločevine »on-line computer«, to je računalnik, ki ne samo izračunava, temveč tudi na podlagi izračunanih podatkov avtomatično upravlja tehnološki proces. — JUŽNA KOREJA. V okviru vladnega programa investicij je predvideno povečanje proizvodnje jekla od sedanjega 1 milijona ton na 10 milijonov ton v letu 1980. Šamotarna — v modelni mizami Delavki in delavci samotne tovarne v letu 1940 Desetič mladinski pevski festival v Celju Največja letošnja kulturna prireditev Celja Mladinski pevski festival je manifestacija mladine zborovske pesmi in mednarodno srečanje pojoče mladine. Namen festivala ze medsebojno spoznavanje, zbliževanje in tekmovanje pojoče mladine ter prikaz dosežkov mladinskega zborovstva in mladinske pesmi pri nas in po svetu. Zaradi velikega zanimanja za letošnji festival, vam priporočamo, da pravočasno rezervirate vstopnice za koncerte. Novost letošnjega festivala je uvedba tekmovalnih koncertov z mednarodno udeležbo. Razen najboljših zborov iz vse Jugoslavije, ki so se v predtekmovanjih kvalificirali za nastop v Celju, bodo letos nastopili še naslednji zbori iz zamejstva: Coral de copii Bukarešta — Romunija, Haags Matrozenkoor — Den Haag — Nizozemska, Predstavitelen hor — Kanzalak — Bolgarija, Seve-raček — Liberece — CSSR in La cigale de Lyon — Lyon — Fran-' cija. Razen tega bodo izven konkurence sodelovali še: Kraški slavček — Devin-Nabrežina — Italija, Dekliški zbor —*■ Segedin — Madžarska, Kammerchor — Wien — Avstrija in Musikgymnasium — Avstrija. Iz inozemstva je prispelo toliko prijav, da so bili organizatorji prisiljeni odkloniti 5 tujih zborov. V tekmovalnem delu festivala mora vsak domači zbor zapeti obvezno pesem (ena izmed naslednjih: Kogoj — April, Adamič — Večerna, Šček — Koledniki) in tri pesmi po prosti izbiri. Ena izmed njih mora biti narodna ali partizanska. Jugoslovanske zbore ocenjuje zvezna žirija, v mednarodni žiriji pa sta dva zamej ca in trije Jugoslovani. Zadnji dan festivala bo na Muzejskem trgu v Celju po že ustaljeni tradiciji množični koncert združenih mladinskih zborov naslednjih osnovnih šol: vse celjske, Dobrna, Polule, Rimske Toplice, Spodnja Hudinja, Šempeter, Šmarje pri Jelšah, Štore, Vojnik, Vinska gora, Zreče in Žalec. V PREGLED SPOREDA FESTIVALSKIH PRIREDITEV 31. MAJ ob 17. uri v Muzeju NOB OTVORITEV MEDNARODNE RAZSTAVE MLADINSKE GLASBENE LITERATURE ob 19.30 v Narodnem domu SLAVNOSTNI KONCERT — otvoritev festivala Sodelujejo: otroški zbori glasbene, II., III. osnovne šole Celje, osn. šole Komen, Solkan in Velenje 1. JUNIJ ob 9. uri v Pionirskem domu POSVETOVANJE glasbenih pedagogov. Problemi intonacije u radu sa zborom — prof. Slavo ZLATIC, ob 17.00 in 19.30 v Narodnem domu ZVEZNO TEKMOVANJE jugoslovanskih mladinskih zborov (A): Beograd, Bitola, Kranj, Kotor, Maribor, Niš, Novi Sad, Senovo, Sežana, Titograd, Zagorje ob Savi, Zagreb. 2. JUNIJ ob 9.00, 10.30 in 12. uri v Narodnem domu KONCERTNA MATINEJA Sodelujejo: dekliški zbor Segedin, mešani mladinski zbor slovenske gimnazije Celovec, Ka-mmerchor Musikgymansium Wien, mladinski zbori Beograd, Bitola in Niš ob 17.00 in 19.30 v Narodnem domu ZVEZNO TEKMOVANJE jugoslovanskih mešanih (B) in dekliških (C) zborov: Beograd, Celje, Celovec, Koper, Ohrid, Ptuj, Sarajevo, Velenje, Zagreb in Zrenjanin. 3. JUNIJ ob 10. uri na Muzejskem trgu MNOŽIČNI KONCERT združenih mladinskih zborov ob 15. uri v Narodnem domu MEDNARODNO TEKMOVANJE PREDMUTACIJSKIH ZBOROV ob 20. uri ZAKLJUČNI KONCERT najboljših zborov s podelitvijo festivalskih plaket, odličij in nagrad. »Zelezar« na medobčinski dramski reviji V sobcito, dne 29. aprila 1973 je naše amatersko gledališče nastopilo na medobčinski dramski reviji, ki je bila,, kakor vsako leto v Vojniku. Naši gledališčniki so se na tej prireditvi predstavili s komedijo »VDOVA ROŠLINKA« v režiji Cvetka Vernika. Vojniška publika je prisrčno komedijo toplo sprejela. Premiera na domačem odru je bila predvidena v petek, dne 11. 5. 1973. Družbeno-poiliitične organizacije so v dogovoru z gledališčem sklenile, da bo ta predstava podarjena ženam, članicam našega kolektiva kot nadomestilo za ob osmem marcu izpadli kulturni program. No, tudi tokrat je prišlo do manjšega zapleta: zaradi bolezni v ansamblu so morali predstavo preložiti za en teden. Izvedeli smo, da bo naše gledališče, če ne bo posebnih tehničnih ovir, izvedlo letos ob občinskem prazniku in kXMetnici kmečkih uporov, predstavo na prostem. Edina ovira je zaenkrat še nedokončana adaptacija besedila, ki bi jo po dogovoru morala posredovati ZKPOS Ljubljana. čič-ko Po planinskih poteh Po celomesečnem prisilnem odmoru zaradi deževnega vremena, smo se 27. aprila namenili na Goro Oljko in Vinski vrh, da »zavzamemo« dva nova vrha za našo »Savinjsko pot«. Že v Celju, ko smo čakali na avtobus, je po malem škropilo. Med vožnjo proti Letušu se je vlila ploha, da se je kar kadilo, vendar smo se v Letušu junaško izkrcali. Menili smo, da bo nekdo že popustil, ali vreme, ali mi. Jože nas je na križpotju še ovekovečil za slučaj, da nam ne bi verjeli in junaško smo jo mahnili proti Šmartnemu. In res, predno smo prišli do podnožja Oljke, je deževati prenehalo, prenehalo za ves dan. Dom na Oljki je bil odprt in lepo ga urejajo. Tudi vreme nam je streglo, saj so se oblaki pretrgali sedaj tu, sedaj tam, tako smo proti pričakovanju ujeli še kak pogled v soseščino. Ogledali smo si tudi obe starinski cerkvi. Z Oljke smo jo ucvrli navzdol, v gozdu zgrešili markacijo, na Sicer sta se naša planinca po naših predvidevanjih res izgubila, potem pa našla postojanko z njuno neuničljivo iznajdljivostjo, s katero sta nam ves dan pripravljala prijetna presenečenja. Naša naslednja obvezna točka je bila Creta. Ker planinska koča tu še ni dokončana, smo dobili žig pri sosednjem kmetu. Casa smo imeli dovolj in sklenili smo skočiti še na Tolsti vrh — prvi tisočak na tej poti. Do podnožja je še nekako šlo po markacijah. Potem smo jo mahnili kar počez med grmovjem, kotanjami snega in obilico pomladanskega cvetja, ter na vrhu ujeli skrinjico z žigom. Nadaljevali smo v smeri Krešic in pri Svetem Joštu dobili še njen žig — drugi tisočak. Ker zaradi 'izredno vetrovnega vremena nismo smeli počivati na prostem, planinskih zavetišč pa na poti ni, smo se po hitrem postopku in masovno odločili, da nam zadnja dva žiga tega dela poti res ne smeta danes manjkati in tako smo se z vetrom Planinci na poti na Tolsti vrh na Dobrovljah cesti jo zopet ujeli, ter po poti mimo polj, skozi gozdove in mimo vinogradov srečno pristali na Vinskem vrhu. Ker je bilo za poležavanje prehladno, prezgodaj pa še za domov in med nami pet planincev, ki še niso obiskali postojanke na Založah, smo se namenili na Korbarjevo domačijo po tretji žig. Poleg žiga smo bili tu postreženi še s pristnimi domačimi dobrotami in proti 17. uri smo odšli domov. Že 29. aprila smo se odpravili na Dobrovlje po dva nova žiga »Savinjske transverzale«. Vreme je bilo tako — tako. Deževalo zjutraj ravno ni in tako smo jo zopet iz Letuša mahnili v nasprotno smer Oljke, na Bezovc. V grupi smo imeli dva novinca, ki muhastih markacij Savinjske poti še nista vajena. Ušla sta nam naprej že kar v začetku pohoda. Trdno smo bili prepričani, da ju bomo vsaj zvečer v Vranskem še ujeli, aìi pa vsaj čez štiri dni v tovarni. A kako smo bili presenečeni, ko smo prišli do braslovške lovske koče, kjer je prvi žig tega dela poti, pa sta nas že pričakala in to z vročim čajem, ki sta ga skuhala sama. Ta se nam je razgretim odlično prilegel, prav tako smo bili iznenađeni nad prijaznim sprejemom braslovških lovcev. vred zapodili navzdol do meje med Dobrovljami in Menino planino. Navzgor na Predkovico je šlo sicer bolj počasi, a šlo je s posebnim zadovoljstvom, saj smo plan za ta dan presegli kar za 200 %, Tudi lovska koča na Orehovcu, zadnja postojanka ni bila odprta. Njen žig smo dobili na Vranskem. Na ta dan smo ujeli čudovito prvo pomlad planin. Videti je bilo, da je sneg komaj pred nekaj dnevi izginil, saj smo ga po senčnih krajih še pošteno gazili — in tako so bili travniki in gozdovi dobesedno posuti s prekrasnim pomladanskim cvetjem. Pa tudi živahni ptičji koncert smo imeli ves dan zastonj. Med potjo smo šli mimo treh zgodovinskih cerkvic, ki pa so bile seveda zaprte. Videli smo tudi dva spomenika NOB, tretjega Šlander—Krajger nismo našli, čeprav so nam domačini dopove-dovaii, kje naj bi bil. Prva skupina naših planincev želi in namerava v maju končati Savinjsko transverzalo. S tem bo tudi PD Štore pridobilo že prve vodiče za to pot. Udeleženci pohodov pa si bodo pridobili dovolj kondicije za vzpone v sred-njegorstvo, ki bo verjetno v juniju že dostopno. NEZGODE PRI DELU V mesecu aprilu 1973 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 2, jeklarna 2, valjarna I. 1, kalibrirni oddelek 1, obdeloval, valjev 1, obdeloval, litine 2, livarna I. 3, livarna II. 3, mehanična delavnica 2, elektro-obrat 1, ekspedit 1, skupaj 19. Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati in oddelki: Valjarna II., jeklovlek, modelna mizama, samotama, energetski obrat, merilna služba, promet, razvojni oddelek, OTK in ostalo. Na poti z dela in na delo so se poškodovali: LESJAK Franc — jeklarna, VOGRINC Rudi — valjarna I. in ČEPIN Miloš — valjarna II. Pri delu so se poškodovali: ELEKTROPLAVŽ: VINKOVIČ Anton (8 let — 2. nezgoda). Pri potiskanju ročnega vozička si je poškodoval mišico pod kolenom. ZDOVC Emil (2 meseca — 1. nezgoda). Pri zapenjanju posode mu je veriga stisnila kazalec leve roke. JEKLARNA: GROBELŠEK Franc (5 mesecev — 1. nezgoda). Iz prekucnika mu je padel kos FeMn na peto desne noge. LAMPRET Jože (8 let — 2. nezgoda). Zdrsnilo mu je na tračnici in si je zvil desno nogo v kolenu. VALJARNA I.: HERCOG Franc (6 mesecev — 1. nezgoda). Sodelavcu so zdrsnile klešče in je zadel ponesrečenca v arkado levega očesa. KALIBRIRNI ODDELEK: KOVAČIČ Jože (1 leto — 1. nezgoda). Sodelavcu je pomagal pri nameščanju valja na stružnico. Pri tem mu je padel pokrov li-nete na palec desne roke. OBDELOVALNICA VALJEV: TACER Stane (1 leto — 1. nezgoda). Pri odlaganju materiala iz vozička mu je drobec s tal prebil arkado. (Nesmotrn način dela!). OBDELOVALNICA LITINE: BOBEK Mirko (2 meseca — 1. nezgoda). Vpenjalna glava mu je padla na kazalec desne roke. NOVAK Aleksandru (10 mesecev — 1. nezgoda) je v garderobi spodrsnilo in je z desno roko zamahnil ob oster rob omare in si poškodoval palec. LIVARNA L: ARLIČ Marjan (6 mesecev — I. nezgoda). Sodelavec mu je spustil kos zlomnine na drugi prst desne roke. (Nekoordinirano delo!). TADIČ Blaž (10 dni — 1. nezgoda). Pri potiskanju vozička mu je kos zlomnine stisnil tretji prst desne roke. VRES Stanko (3 mesece — 1. nezgoda). Pri delu v livni jami mu je padel tujek v desno oko. LIVARNA II.: ČRETNIK Martin (4 leta — 3. nezgoda), šel je mimo stresalke za izpraznjevanje kalupnih okvirjev. Okvir se je odpel in mu padel po peti desne noge. OBREZ Dominik (11 mesecev — 2. nezgoda). Pri obračanju ulitka si je na peresu porezal podlaket desne roke. ZAVRŠEK Ivan (1 leto — 2. nezgoda). Pri prevozu form z vozičkom mu je spodnji rob vozička stisnil gleženj desne noge. MEHANIČNA DELAVNICA: GALIČ Milan (1 mesec — 1. nezgoda). Pri demontaži linete mu je stisnilo mezinec desne roke. PAHER Dimitrij (1 leto — 1. nezgoda). Pri zapiranju jaška mu je zdrsnil pokrov in poškodoval sredinec desne roke. ELEKTROOBRAT: GORIŠEK Franc (20 let — 2. nezgoda). Pri transportu delovne mize mu je na spolzkih tleh spodrsnilo in je padel v jašek. Poškodoval si je prsni koš. EKSPEDIT: PERČIČ Karl (20 let — 7. nezgoda). železna plošča mu je padla na nart leve noge. (Slaba organizacija dela v skupini). SLUŽBA VARSTVA PRI DELU Nekaj naših izdelkov POT ALKOHOLA V RAZNIH FAZAH ALKOHOLNE BOLEZNI Pivska zgodovina alkoholika poteka po poti od stanja, ko v raznih fazah svojega alkoholnega razvoja ruši vse mostove za seboj, preko usodnih konfliktov, zdravljenja v bolnišnici, do povratka nazaj na delovno mesto. Začnimo torej z obdobjem, ko delavec pije že na način, ki kaže, da je odvisen od alkohola — se pravi, da je že tako odvisen, da mora piti, če hoče opravljati svoje delo. Za naše okolje je značilna velika strpnost do pitja in zato se nihče ne vznemirja, če delavec pije, a zaradi tega ne zamuja dela. Če pa ga kdaj, se mu običajno to spregleda in se mu omogoči, da zamujeno nadoknadi. Nihče ga še nima za bolnika, ampak za človeka, ki včasih malo preveč pogleda v kozarec; drugače je pa kar v redu fant. On da bi bil alkoholik?! Kje pa! Za alkoholika imamo vendar samo tistega, ki je popolnoma propadel, ki prosjači, vsak dan meri cesto in leži po jarkih. In kako bi se potem upali reči temu človeku alkoholik, ki' dela ter je močno pijan samo včasih, če ni alkoholik in falot je eno in isto, duševna bolnica in zapor prav tako. Kdo bi si torej upal reči, da je ta moj sodelavec alkoholik? Nič več, kot zabaven, vesel človek. Alkoholna bolezen se tako razvija naprej ter uničuje delavčevo zdravje, njegovo osebnost. Vedno slabši je njegov čut za odgovornost, na delo prihaja pijan ali sploh ne pride. Iz prej pridnega in sposobnega delavca nastaja nezmožen lenuh, ki je razdražljiv in popolnoma slep za svoje pomanjkljivosti. Še več! Precenjuje se in živi v prepričanju, da so mu vsi krivični, da ga nihče ne razume. V nekdanjih prijateljih vidi prikrite sovražnike, v nadrejenih brezobzirne in nečloveške tirane. Prihaja iz konflikta v konflikt, ki ga spravljajo v stisko in osamljenost. Edino uteho še najde v pijači in svoji pivski družbi, kjer v brezkončnih pijanskih modrovanjih krpa svoje raztrgano samospoštovanje. In nenadoma tisti, ki so ga prej imeil za veselega človeka, ugotovijo, da je pijanec, falot, ki ga je treba spraviti s poti, ker moti ljubi red. čimprej ga je treba strpati v duševno bolnico, o kateri se kaj dosti ne ve. Gre za to, da bodo imeli mir pred njim; da bi se kaj spremenil, to nihče ne upa. No in nesrečni človek gre v bolnico, nekaj mesecev ga ni. Skoraj pozabi se nanj in ko se vrne, ga ni človeka, ki bi bil pripravljen verjeti, da to ni stari pijanec. Nadrejeni ga gledajo z nezaupanjem, sodelavci pa kot da bi se spominjali samo tistih časov, ko so ga imeli za pavliho in ga zopet zapeljujejo, da bi imeli spet pavliho. Zdravljeni alkoholik pa se čuti izgubljenega. V bolnici se je dodobra streznil, bolj ali manj spoznal, da je bolnik in napravil iskren sklep, da ne bo več pil, da bo postal drug človek. Pravzaprav tega čisto do kraja niti sam sebi ne more verjeti, zato si poskuša dokazati včasih kar na hlasten način. Dosti pri- čakuje od delovnega okolja in mesta. Cuti, da se je spremenil in domišlja si, da bodo to vsi opazili ter ga jemali kot drugačnega človeka. Ima polno lepih namenov, načrtov in prav v službi mu bo po njegovi sodbi najlaže pokazati, da ni več tak kot je bil. Rad bi si zopet pridobil nazaj spoštovanje drugih, da bi lahko sam sebe spoštoval. Dobro se zaveda, da mu bo uspeh na delovnem mestu utrdil položaj tudi v družini in soseski. Skratka, od uspešnosti vključitve na delovnem mestu je videti vse odvisno. Žal pa za ta pričakovanja zdravljenega alkoholika . tisti, ki bi to morali vedeti, skoraj nič ali prav malo vedo. Da bi bilo za zdravljenega alkoholika še huje, so njegova pričakovanja pogosto celo pretirana, ker doživlja abstinenco kot hudo odpoved in zato pričakuje nagrado za to svoje dejanje, med drugim tudi na delovnem mestu. Ker je ne dobi, ker je dostikrat tudi telesno že oslabel in ga deio močno utruja, postane potrt, notranje napet in nezadovoljen. Vse to težko prenaša in kaj hitro se lahko spet zateče k preizkušenemu, dobremu tolanžiku. Stara pesem se ponovi, mi pa si operemo roke in čez človeka naredimo križ. Malokomu pride na misel, da bi se čutil krivega. Zakaj bi se pa, saj pijanec je pijanec! KAJ STORITI? Imela sem priložnost, da sem spoznala sodbe in sklepanja ljudi, ko sem jih vprašala: »Kakšno mnenje imate o alkoholikih?« — Ne prenesem pijancev. — Do konca življenja se jih bom ogibal. — Slabiči. — Od takih ljudi ne moreš pričakovati ničesar. — Osamljenost? Veste, koliko je na svetu ljudi. — Na kaj pomislim? čakajte? Kako se ga lahko tako svinjsko nažre. — Revež ubogi! Ljudje buljijo vanj in nihče mu ne pomaga. — Seveda se mi smili. — Da bi jim pomagal? Ne, o tem nisem razmišljal. Sploh kako? Mišljenje je bilo skoraj pri vseh enako. Pa tisto vprašanje — kaj storiti? Odgovor je preprost in sicer zato, ker vemo, da očitno razpadanje človeških duš ni preračunano. Klub zdravljenih alkoholikov je »pribežališče«, kjer se tedensko sestajajo in vztrajajo drug ob drugem zaradi skupne usode, ker si jo želijo olajšati, izboljšati, spremeniti, da bo njihova nesreča in nesreča njihovih družin manjša. (Povzeto po referatu predstojnika nevropsihiatričnega oddelka Splošne bolnišnice Celje — Vojnik; dr. Lamovca na I. letni skupščini KZA »Železar« Štore.) Bralcem se opravičujemo, ker ta številka našega glasila ni izšla v običajnem roku. Do zakasnitve je prišlo zaradi selitve klišarne v tiskarni. Uredništvo ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Ekipa v odbojki — valjarna II + jeklovlek (spredaj: Selič in Križnik, stojijo: Kavčič, Vrečar, Bogdanovič, Valant) Ekipa v odbojki — Uslužbenci (spredaj: Kaluža, Veber in Kavka F.; stojijo: Franulič, Držan, Gerkeš in Potočnik) Ekipa v odbojki — Kalibrirnica in Valjarna I (Zorc, Pilih, Ramšak, Robič, Rozmarič, Kujan) Ekipa v odbojki — Livarna (spredaj: Škoberne, Gračner, šprajcer; stojijo: Šlatau, Pajk, Grubenšek in Bule) Ekipa v odbojki — Obdelovalnica (spredaj: Karmuzelj in Bobek Mirko; stojijo: Ramšak, Žohar Vlado in Grajžl) Pestra športna dejavnost Medobratna tekmovanja v raznih športnih panogah so v širokem razmahu. Pohvaljujoče je veliko zanimanje in množičnost v sodelovanju. Doseženih je bilo tudi nekaj dobrih rezultatov. V nekaterih panogah so medobratna tekmovanja že zaključena ter so razvrstitve ekip že poznane. V nadaljnjem navajamo tako e-kipne rezultate, kakor tudi rezultate posameznikov. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo rezultate posameznikov samo za prvih pet mest v vsaki ekipi. STRELJANJE V tej športni panogi je nastopilo skupaj 187 posameznikov v devetih ekipah, ki so se razvrstile takole: 1. livarna — 950 krogov; 2. elektro-energetski — 885 krogov; 3. uslužbenci — 841 krogov; 4. valjarna II. in jeklovlek — 825 krogov; 5. kalibrirnica in valjarna I. — 817 krogov; 6. mehanična — 785 krogov; 7. obdelovalnica — 771 krogov; 8. jeklar-.na in elektroplavž — 733 krogov; 9. OTK — laboratorij — 636 krogov. Najboljši posamezniki v ekipah so bili: Livarna: Dečman Vili 171, 2. Založnik Anton 168, 3. Bulej Vinko 165, 4. Leban inž. Jože 151, 5. Roman Zapušek 148 krogov. Elektro-energetski: L Milorado-vič Rajo 147, 2. Krajnc Srečko 146, 3. Vindiš Anton 146, 4. Maček Franc 143, 5. Centrih Milan 140 krogov. Uslužbenci: L Kavka Lidija 159, 2. Kralj Gabriela 144, 3. Štefančič Pavel 143, 4. Veber Tine 139, 5. Ivačič Katja 130 krogov. Valjarna II + jeklovlek: 1. Ocvirk Polde 148, 2. Centrih Jože 147, 3. Kolar Marjan 139, 4. Felicijan Alojz 133, 5. Pugelj Milan 132 krogov. Kalibrirnica + valjarna I: 1. Krajnc Emil 143, 2. Goršak Franc 141, 3. Zorc Franc 138, 4. Škerl inž. Ivan 133, 5. Čehovin Boris 131 krogov. Mehanična delavnica: 1. Dečman Miha 159, 2. Štor Alojz 131, 3. Korent Rado 127, 4. Rozman Franc 127, 5. Oblak Vlado 124 krogov. Obdelovalnica valjev: 1. Baumgartner Zdenko 141, 2. Ramšak Marjan 131, 3. Kačičnik Alojz 130, 4. Stotnik Drago 130, 5. Jager Emil 121 krogov. Jeklarna + elektroplavž: L Ma-lec Boris 138, 2. Renčelj Jože 134, 3. Logar Zdravko 121, 4. Mežnar Milan 119, 5. Vodušek Miha 114 krogov. OTK + laboratorij: L Golob Jože 125, 2. Kavčič Jože 115, 3. Šturber mg. Alojz 109, 4. Kragelj Ivan 101, 5. Urleb Stanko 96 krogov. KEGLJANJE V kegljanju v disciplini 100 lučajev (5Ö na polno, 50 na čiščenje) je nastopilo v 9 ekipah skupno 158 posameznikov. Ekipni vrstni red je naslednji: 1. OTK — laboratorij — 1194; 2. livarna — 1182; 3. elektro-energetski — 1174; 4. uslužbenci — 1134; 5 obdelovalnica — 1077; 6. kalibrir- nica + valjarna I. — 1072; 7. mehanična — 1041; 8. jekalrna + elektroplavž — 996; 9. valjarna II + jeklovlek — 870 podrtih kegljev. Najboljši posamezniki v ekipah so bili: OTK + laboratorij: 1. Golob Jože — 224, 2. Sivka Jože — 221, 3. Perper Milica — 203, 4. Go-dunc Ladi — 190, 5. Kovačič Jože — 183 podrtih kegljev. Livarna: 1. Gračner Ivan — 218, 2. Škoberne Franc — 209,3. Drobne Albin — 200, 4. Lubej Ciril — 191, 5. Grubenšek Franc — 118 podrtih kegljev. Elektro-energetski: 1. Kavka Marjan — 211, 2. Stante Rudi — 207, 3. Rozman Dušan — 193, 4. Kovač Janko — 193, 5. Veselak Slavko — 186 podrtih kegljev. Uslužbenci: L Ludvik Eva — 200, 2. Pušnik Karl — 198, 3. Veber Tine — 197, 4. Kajba Anton — 182, 5. Franulič Tone — 180 podrtih kegljev. Obdelovalnica: L Baumgartner Zdenko — 197, 2. Kačičnik Alojz — 189, 3. Grozdnik Ljubo — 181, 4. Karmuzelj Drago — 175, 5. Urbanc Alojz — 168 podrtih kegljev. Kalibrirnica + valjarna I: 1. Zorc Franc — 207, 2. Krajnc Emil — 201, 3. Robič Branko — 173, 4. Ramšak Srečko — 165, 5. Kunstek Milan — 165 podrtih kegljev. Mehanična: 1. Felicijan Marjan — 202, 2. Dobršek Peter — 183, 3. Žumer Ivan — 176, 4. Klinar Božo — 166, 5. Korent Rado — 165 podrtih kegljev. Jeklarna + elektroplavž: L Križan Jože — 196, 2. Petkovič Pavel — 173, 3. Janžekovič Srečko — 161, 4. Vodeb Vinko — 159, 5. Malec Boris — 157 podrtih kegljev. Valjarna II + jeklovlek: 1. Kolar Marjan — 162, 2. Slapnik Srečko — 154, 3. Bogdanovič Vlado — 145, 4. Trafela Franc — 139, 5. Križnik Ignac — 138 podrtih kegljev. V ostalih športnih panogah so se ekipe iz posameznih obratov razvrstile v naslednjem vrstnem redu: SMUČANJE: L uslužbenci, 2. mehanična, 3. livarna, 4. OTK-la-boratorij, 5. obdelovalnica, 6. kalibrirnica + valjarna I, 7. elektro-energétski in 8. valjarna II + jeklovlek. ODBOJKA: 1. valjarna II -f jeklovlek, 2. OTK — laboratorij, 3. uslužbenci, 4. kalibrirnica + valjarna I, 5. livarna, 6. elektroenergetski, 7. obdelovalnica in 8. mehanična. NAMIZNI TENIS: L mehanič-na, 2. elektro-energetski, 3. livarna, 4. obdelovalnica, 5. uslužbenci, 6. valjarna II -F jeklovlek, 7. OTK — laboratorij in 8. kalibrirnica + valjarna I. Po do sedaj dokončanih tekmovanjih, je vrstni red ekip v skupnem plasmanu naslednji: L livarna 58 točk, 2. elektro-ener-. getski 52 točk, 3. uslužbenci 51 točk, 4.—5. OTK — laboratorij 44 točk, 4.—5. obdelovalnica 44 točk, 6, mehanična 43 točk, 7. valjarna II -I- jeklovlek 39 točk, 8. kalibrirnica + elektroplavž 14 točk. Šolska telesna vzgoja v Štorah Hiter razvoj na vseh področjih dela pušča za seboj nevarne posledice. Vsi ljudje čutimo tako ali drugače to hitenje. Raziskovalci trdijo, da je tak hiter tempo življenja avtomatizacija dela, motorizacija pa tudi ogromno sedenja ob učenju, morda tudi ob televiziji, škodljiv in bolj nevaren kot si mislimo. Nezgode, slabo zdravstveno stanje, duševne stiske, pa tudi velik odstotek nesposobnih mladih ljudi za služenje vojaškega roka povzročajo, da se tudi odgovorni forumi v Sloveniji intenzivneje ukvarjajo z nastalimi spremembami. Nevarnost za človekov bio-psiho-socialni razvoj je še večji, če upoštevamo dejstvo, da ta hiter razvoj prinaša tudi dobrine, katerim se ne bomo radi odpovedali. Zato je področje telesne kulture v zadnjem času postalo vse bolj aktualno. Začnimo pri telesni vzgoji predšolskih otrok! Vzgojno varstvena ustanova zajema le majhen odstotek predšolskih otrok. Zasedajo staro stavbo, ki ne odgovarja normativom sodobne vzgoje in o kakem posebno načrtnem delu na področju telesne vzgoje ne moremo predvsem zaradi prostorske stiske govoriti. Bolj na- REZULTATI, KI OBETAJO S tekmo Kovinar:Drava Ptuj se je začela v Štorah košarkaška sezona. V času od aprila od konca junija :se nam obetajo v Štorah zanimive tekme, saj se je vodstvo košarkaške sekcije odločilo, da sodeluje v tekmovalnem delu s tremi moštvi: s pionirji v medobčinski pionirski ligi, s člani »B« (mladinci) v medobčinski ligi ter »A« moštvom, ki nastopa že tretje leto v II. slovenski košarkaški ligi — vzhod. PIONIRJI: žalec:Kovinar 39:50 v Žalcu, Kovinar : Kovinotehna 52:48 v Štorah. Pionirji so z dosedanjo igro potrdili pričakovanja vodstva sekcije in košarkaških delavcev na celjskem področju, ki so že pred prvenstvom ugotovili, da vzgajamo v Štorah najboljše pionirje — košarkarje. Že rezultati v lanskem letu, ko so se pionirji uvrstili v polfinale košarkaškega prvenstva SRS, so potrdili pravilno usmeritev sekcije, da posveča največ pozornosti vzgoji domačega mladega igralskega kadra, kakor tudi domačega trenerskega kadra. KOVINAR »B« (mladinci): Žalec »B« : Kovinar »B« 59:50 v Žalcu, Kovinar »B« : Šmarje 62:58 v Štorah. Še lansko leto pionirji, sedaj mladinci, nastopajo v medobčinski ligi — člani, z namenom, da v konkurenci fizično močnejših članskih ekip dozorijo kot igralci, da k svoji že pridobljeni tehniki igranja dodajo še rutino, moč oziroma, da pač pridobijo vse tisto, kar bodo kot igralci kasneje v višji ligi še kako potrebovali. Tudi tu so rezultati glede na to, da je ta ekipa najmlajša v ligi, več kct zadovoljivi. ČLANI: Kovinar : Drava 71:51 v Štorah, Steklar : Kovinar 66:56 v Rogaški Slatini, Kovinar : Žalec 72:71 v Štorah. Z izkupičkom članskega moštva smo lahko po treh prvenstvenih kolih zadovoljni. Lahko bi bilo celo boljše. Po nepotrebnem je bila zgubljena tekma s Steklarjem, saj se po vodstvu v prvem polčasu in v začetku drugega — črtno pa bi moralo delo na tem področju potekati ob lepem vremenu, ko so na razpolago travniki in igrišča, ki bi nam jih marsikatera vzgojno-varstvena ustanova v Celju zavidala. Morda bi se dalo ob boljši usklajenosti urnikov obeh šol — ŠIKC in osnovne šole — le najti vsaj dvakrat tedensko po urico prostosti v te- 20:11 točk nihče od prisotnih ni nadejal tako naglega preobrata. Iskati vzroke za poraz je težko. Verjetno bo še najbližje resnici dejstvo, da je bila to druga tekma in da so treningi zaradi odsotnosti igralcev (šola popoldan, v Ljubljani) še vedno v telovadnici. V nadaljevanju prvenstva lahko pričakujemo ugodne rezultate, kakor tudi uvrstitev v gornjem delu lestvice. KDAJ BOMO GLEDALI KOŠARKO? Z željo, da bi privabili na košarkaške tekme čimveč gledalcev, ljubiteljev te lepe igre, objavljamo razpored prihodnjih tekem do konca sezone. Navedene so samo tekme na domačem igrišču — to je na stadionu na Lipi. PIONIRJI: Kovinar : Mozirje — v nedeljo 3. 6. ob 9. uri. Kovinar : Celje — v torek 5. 6. ob 17. uri. KOVINAR »B« (mladinci) Kovinar »B« : Laško — v nedeljo 27. 5. ob 9. uri. Kovinar »B« : Prebold — v torek 5. 6. ob 18. uri. Kovinar »B« : Hudinja — v nedeljo 24. 6. ob 9. uri. ČLANI: Kovinar : Bistrica — v soboto 26. 5. ob 17. uri. Kovinar : Prebold — v soboto 9. 6. ob 17. uri. Kovinar: Ruše — v soboto 16. 6. ob 17. uri. Odbor sekcije vabi na ogled tekem vse ljubitelje igre pod košema. Še posebno vzpodbudno za košarkarske delavce je obisk staršev igralcev, kar je potrdilo, da imamo v svojih prizadevanjih vso podporo le-teh. Odbor sekcije je tako kot vseskozi doslej tudi na zadnji seji spregovoril o sodelovanju s šolo in starši z namenom, da bi telovadnica in igrišče postala res zbirališče vseh, ki jih veseli igra pod koši s pogojem, da so tudi rezultati v šoli dobri ter da je obnašanje vseh igralcev, kakor tudi funkcionarjev sekcije dostojno športnega delavca. Le s takšnim delom bodo rezultati dobri rezultati ter primerno športno obnašanje bo polnilo tribuno. — L. K. — lovadnici Partizana tudi v zimskih mesecih. Podpreti moramo nujnost izgradnje nove ustanove po predlogu in obljubah pred referendumom. Vsako izgubljeno leto pri gradnji le še poslabša sedanje stanje. Malenkost pri telesnem izobraževanju predšolskih otrok opravlja tudi društvo Partizan. Trenutno je edino v celjski občini, ki ima tudi oddelek cicibanov. Vanj je vključenih 54 otrok in imajo vadbo 2-krat tedensko po 2 šolski uri. Stanje na osnovni šoli se je ob izgradnji nove šole in pridobitvi nove telovadnice zavidljivo izboljšalo, saj je odpadla zamuda ob hoji do objekta in odpadle so tudi blok ure. Kadrovska zasedba ustreza predpisom. Telesno vzgojo poučujejo predmetno že od 4. razreda naprej. Kljub vsem tem ugodnostim pa moramo 2-krat tedensko uporabljati za pouk telesne vzgoje še telovadnico Partizana in da učenci od 1. do 3. razreda v dopoldanskem turnusu praktično ne morejo uporabljati telovadnice. Na razpolago sta samo 2 uri tedensko. Več prostora je v popoldanskem času. Dogovorjeno je, da bodo učenci v popoldanski smeni imeli 3 ure pouka telesne vzgoje, kar pa se ne izvaja dosledno. Nujno potrebno bi bilo pridobiti še en manjši prostor za pouk telesne vzgoje. Najprimernejši bi bil prostor v podaljšku telovadnice (temelji za nezgrajeni likovni paviljon), kjer bi se dala zadnja stena telovadnice izkoristiti za nov prostor in bi tako odpadli vsi dodatni stroški za garderobe in stanitarije. Ob sedanjih stabilizacijskih u-krepih bo to verjetno težko izvedljivo, bi pa vsaj lahko prihranili prostor oziroma lokacijo, saj verjetno v prihodnjih letih ob razširitvi ŠIKC tudi Partizanova telovadnica ne bo več na razpolago. Pri problematiki telesne vzgoje na šoli pa je treba povedati, da kljub vsem težavam vendar po pogojih (objekt, razumevanje vodstva šole, ljubezni nekaterih učiteljev v nižjih razredih do pouka telesne vzgoje), ki jih imamo, odstopamo od ostalih celjskih šol, saj imamo pouk že od 4. razreda predmetno, od šestega razreda ločeno po spolu, nimamo blok ur, nimamo pri urah več kot 35 učencev, kar pa so končno tudi za ta pouk težki pogoji, ker je tudi takšno število za intenzivno sodelovanje posameznega u-čenca, preveliko. Od dni, ko je bila telovadna oprema vsesplošen problem na tej šoli, se je marsikaj spremenilo in sedaj opreme ne nosijo s seboj samo malomarni učenci, kar pa se pojavlja tudi na izobraževalnem področju dela šole. Tudi pri higieni naših otrok smo prišli malo dlje, vendar menim, da so nekateri otroci le še malo preveč zanemarjeni in da bo še vedno treba pri našem pouku privzgajati tudi higienske navade. Poseben problem so tudi otroci, ki niso iz zdravstvenih razlogov telovadili leto ali dve in jim zato manjka gibalne izobrazbe. Takšnih otrok je tudi pri nas precej in bi bilo potrebni posebne vadbe. V zimskem času telovadnica ni vedno primerno ogreta, kar po- vzroča dodatne težave pri pouku. Kar zadeva igrišča, bi bilo nujno zgraditi ob gradnji vzgojno-varstvene ustanove tudi malo igrišče univerzalnih dimenzij s preprostim orodjem (bruna, peskovnik, plezala ipd.), ki bi ga ob pametnem razporedu vsi skupaj uporabljali — predvsem pa učenci nižjih razredov. Na šoli deluje šolsko športno društvo, v katerem dela 5 zunanjih sodelavcev in 4 pedagoški delavci (planinska sekcija, šahovski krožek). Redne dejavnosti so: košarka, rokomet, folklora, šah, občasno atletika, smučanje, talna telovadba. Tekmovali so v občinskem in republiškem merilu. Problematika je predvsem ta, da je telovadnica v zimskem času tako prenatrpana z rednimi urami, da je na razpolago za ŠŠD le 12 ur tedensko v popoldanskem času, kar pa je izdatno premalo. Načelu množičnosti ni zadoščeno, ker prihajajo v sekcije predvsem otroci z Lipe. Mnogo boljše bi bilo, ko bi se dalo najti prostor in čas za delo v krožkih takoj po pouku. Zelo dobro je razvito sodelovanje med društvom Partizan in šo- lo. Skupno koristijo obe telovadnici in kadre, oboje pa je za oba partnerja nujno potrebno in koristno. Preko šole se opravlja tudi propaganda za vključevanje otrok v članstvo društva. Posebno dobro je to sodelovanje med sekcijo za splošno vadbo, košarkarsko, rokometno, smučarsko sekcijo in šolo. Vsi odprti prostori v Štorah in ena telovadnica so last Partizana in so šoli vedno na razpolago. Tudi šola daje rokometašem in košarkarjem Partizana telovadnico brezplačno v uporabo. V vseh tekočih stvareh na področju telesne kulture v Štorah se skupno dogovarjajo in imajo tudi svojega zastopnika v UO društva in v odboru planinske sekcije. Vse podružnične šole so brez ustreznih pokritih in odprtih objektov za pouk telesne vzgoje. Temu ustrezne so tudi njihove težave pri izvajanju pouka telesne vzgoje. V preteklem šolskem letu so uspešno organizirali šolo smučanja kar ob šoli, tako da so imeli učenci 2 uri pouka in 4 ure pouka smučanja v naravi. Učenci so imeli kosilo v šoli. Zaradi slabih snežnih razmer je bila šola smučanja izvedena samo za 5. a in 5. b, 5. c oziroma 6. c bi moral imeti šolo smučanja letos, če bodo ugodne snežne razmere. Tov. Kristanova je kot vaditelj smučanja po opravljenem pouku uspešno priskočila na pomoč pri učenju smučanja. V prihodnje bo nujno potrebno nabaviti še 20 parov smuči, tako da bo na razpolago 40 parov. Šolo plavanja za učence 4. razredov vključno podružnične šole, so izvedli v šoli v naravi na Rabu. Učenci so se v velikem številu naučili plavati, saj se ta oblika učenja plavanja, spremembe okolja in koriščenja morske vode ne da primerjati z nobenimi porajajočimi oblikami šol plavanja. Je pa seveda res, da je ta oblika precej dražja. Železarna je materialno premalo priskočila na pomoč, kljub temu pa smo za razumevanje z njihove strani vseeno hvaležni. Košarka KADROVSKE VESTI V mesecu aprilu so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni organizaciji. Novi člani delovne skupnosti V obdelovalnici vaOljev: VERVE-GA VALERIJ, PK strugar, ZGO-NEC JOŽEF, NK đellavec. V valjarni I: REZEC FRANC, REZEC SREČKO, GROBELŠEK DANIJEL, ROMIH JOŽEF — vsi NK delavci. V mehanični delavnici: MARKOVIČ NEDELJKO, PK strugar. V livarni valljev: ZEME FRANC, SLUGA MIROSLAV, PRAH ANTON — NK delavci. V finančnem sektorju: KERZNAR FRANC in KERZNAR VIDA — oba ekonomska tehnika. V gostinski enoti se je zaposlil: ZIMŠEK JANEZ, KV' tesar; v skladišču: KOLMAN MIHAEL, NK delavec, v komunalnem oddelku VODEB JOŽEFA, NK delavka; v OTK POTOČNIK JOŽEF, KV brusilec. V tehničnem sektorju: GORŠEK EGON in ŠMID EDVARD, oba strojna tehnika — sprejeta kot pripravnika. Želimo vam dobro počutje med nami! Po lastni želji so odšli iz podjetja: PREVOLNIK JERICA, kemola-borant iz kemičnega laboratorija, GRADIČ ADOLF, prebodar iz elektroplavža, VREČKO MARIJA, ekonomski tehnik iz komercialnega sektorja. Zaradi samovoljne prekinitve delovnega razmerja so odšli: KOROŠEC MILAN, KV livar iz OTK, LORGER FRANC, NK delavec iz livarne sive litine, RACMAN ANTON, NK delavec iz elektroplavža; POLŠAK JOŽE, NK delavec iz valjarne II; ŽAVSKI STANISLAV, NK delavec iz livarne sive litine; GROBOVŠEK SREČKO, NK delavec iz valjarne I; GORIŠEK RAJKO, NK delavec iz ob-delovalnice valjev, ŠTURBEJ FRANC, NK delavec iz livarne valjev; LAVRIHA FRANC, delavec iz valjarne I; PETREJ RUDOLF, KV strojni ključavničar iz livarne valjev; ClRlČ DRAGO, NK delavec iz livarne valjev; GABER ANTON, NK delavec iz jeklarne; PLAHUTA FRANC, PK žer-javovodja iz jeklarne; ŠOŠTAR JOŽE, PK ključavničar iz mehanične delavnice; JAZBEC VID, NK delavec iz šamotarne; DEČMAN MARJAN, NK delavec iz valjarne II; ŽAFRAN CVETKO, NK delavec iz mehanične; LEBER FRANC, NK delavec iz livarne valjev; POGLŠEK PETER, NK delavec iz livarne sive litine; POVH VILJEM, KV strugar iz obdeloval-nice valjev; FIDLER JOŽE, KV strojni ključavničar iz obdeloval-nice valjev; KAMPUŠ ŠTEFAN, NK delavec iz elektroobrata; LIPAR JOŽE, NK delavec iz livarne sive litine; LUKAČ FRANC, obratni elektrikar — elefctroobrat; KLADNIK FRANC, PK ključavničar iz valjarne II; REGORŠEK STANISLAV, KV žerjavovodja iz livarne valjev; KAJTAN ZLATKO, NK delavec iz livarne sive litine; TRŽAN MILAN, NK delavec iz jeklarne; ZORKO IVAN, KV strugar iz mehanskega sklopa; OBER-ŽAN ALOJZ, pokloni gasilec iz varnostne službe. Naraščaj v družini so dobili VERBOVŠEK FRANC iz valjarne I, STRAŠEK IVAN iz jeklarne, DEČMAN MIHAEL iz priprave vzdrževanja, VEBER ŠTEFAN iz elektroobrata, MASTNAK MAKS iz mehanične delavnice, KREGAR MIRKO iz valjarne I in REZAR FILIP iz mehanične delavnice. Čestitamo! Na novo življenjsko pot so stopili: PEVEC JOŽE iz valjarne I, BRELC FRANC iz prometa, GUČEK KARL iz valjarne I, DEBE-LEC AVGUST iz prometa, SENICA ANTON iz valjarne II, PRAZNIK KONRAD iz skladišča, MAT-ZELE ALOJZ iz mehanične delavnice in VOLAVŠEK IVAN iz valjarne II. Želimo mnogo družinske sreče! KOT IZREDNI SLUŠATELJI SO ZAKLJUČILI ŠTUDIJ: ANTON KLINE, zaposlen v tehničnem sektorju kot vodja vzdrževalno transportnih naprav, na Višji tehniški šoli za varnost pri delu v Zagrebu in si pridobil naziv »inženir varnosti pri delu«. JOŽICA SUBOTIČ, zaposlena v upravi osnovnih sredstev kot vodja ekonomskega oddelka, na Višji pravni šoli v Mariboru in si pridobila naziv »pravnik«. V aprilu je tovarišica IVANKA ORAŽEM, zaposlena kot pripravnica v kadrovskem sektorju, naša štipendistka, zaključila študij na višji šoli za socialne delavce. Iskreno čestitamo! OBVESTILO Zaradi različnih ugibanj in netočnih informacij v zvezi z zasedbo delovnega mesta »direktor kadrovskega sektorja«, je potrebno dopolniti informacijo, ki je sicer že bila posredovana v »Žele-zarju« po razpravi in sklepu kad-rovsko-socialnega odbora. Po u-veljavitvi pravice do upokojitve tov. Markoviča je delovno mesto izpraznjeno in je bil objavljen razpis za njegovo zasedbo. Odbor je dal soglasje, da se s tov. Markovičem sklene ponovno delovno razmerje, da bo sodeloval pri realizaciji programa nadaljnjega razvoja kadrovskega sektorja ter za koordinacijo dela na kadrovskem področju vsaj do zasedbe praznega in razpisanega delovnega mesta direktorja sektorja. Tako je bi? tov. Markovič Rajko s L 11. 1972 razporejen na delovno mesto »svetovalca za organizacijsko upravne zadeve« in v tem svojstvu tudi opravlja svoje delo, predvsem na kadrovskem področju Iz JLA se je vrnil MASTNAK IVAN, PK strugar, ob-delovalnica valjev. MAŠI UPOKOJENCI TILINGER JAKOB, rojen 2. 8. 1914 v Vodružu pri Šentjurju, sedaj stanuje v Štorah, po poklicu kurjač in strojevodja na parni lokomotivi. Najprej se je zaposlil leta 1941 na železnici v Celju in na Dunaju, kjer je delal kot pre-mikač do leta 1944. V juliju 1946 se je zaposlil v Železarni Štore, najprej je bil razporejen v jeklarno in od 1948. pa v delovni enoti promet, kjer je najprej delal kot premiikač, nato kurjač in nazadnje strojevodja na lokomotivi. Zadnja štiri leta pa je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja razporejen na delovno mesto tebtalca, kar je delal vse do 10. 4. 1973, ko je bil invalidsko upokojen. FERENČAK, rojena GROBIN JOŽEFA, rojena 10. 3. 1921 v Brecljevo pri Šmarju, sedaj stanuje v Štorah. Od leta 1947 do 1950 je delala pri JDŽ Celje, dne 2. 3. 1950 pa se je zaposlila v energet- skem obratu kot progovna delavka. Leta 1961 je bila premeščena na ekspedit, kjer je bila vse do 30. 4. 1973, ko je bila starostno upokojena. KRESNIK MIHAEL, rojen 24. 8. 1938 v Kompolah, kjer še sedaj stanuje. Že leta 1958 se je zaposlil v našem podjetju in delal do 1961. leta, ko se je premestil k Montani v Šentjur. Ponovno se je 16. 4. 1962 zaposlil v našem investicijskem skladišču, od leta 1968 dalje pa je bil zaposlen kot vratar v livarni II. Dne 10. 4. 1973 je bil invalidsko upokojen. VENGUST ALOJZ, rojen 6. 6. 1927 v Prožinski vasi, sedaj pa stanuje v Podgradu pri Šentjurju. Do 7. L 1945 je bil doma, nàto pa odšel v NOB. Po vrnitvi iz NOB je še odslužil vojaški rok, nato pa se 12. 1. 1948 zaposlil v naši delovni organizaciji — obra- tu, kjer je delal pretežno kot predškarjevec. Zaradi slabega zdravja je bil leta 1963 premeščen na ekspedit za tehtalca, kjer je delal do 11. 4. 1973, ko je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen. KLAVŽAR ALOJZ, rojen 23. 4. 1937 v Veterniku pri Šmarju, sedaj stanuje v Pečovju 32 pri Štorah. Njegova prva zaposlitev je bila leta 1955 v Novem mestu pri podjetju Pionir, nato je delal še nekaj let v rudniku Borovnica, v letu 1960 nekaj mesecev v Železarni Jesenice, dne 2.9.1960 pa se je zaposlil v naši delovni organizaciji — delovni enoti jeklarna, kjer je pretežno opravljal delo ponovčarja. Dne 11. 4. 1973 je bil zaradi slabega zdravstvenega stanje invalidsko upokojen. Veš, moja žena me stalno krega, ko prinašam domov prat mojo zamazano delovno obleko. Saj mene tudi. Kar potolaži se, saj v našem združenem podjetju že perejo. delovne obleke v tovarnah. Za sedaj sicer res >samo še na Jesenicah in na Ravnah — pa saj smo združeno podjetje. DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI V marcu 1973 so se komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu metalurške, kovinske enote, vzdrževalnih obratov in sveta skupnih služb sestale štirikrat in obravnavale 43 primerov kršitev delovnih dolžnosti. HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST I. Predlagani Kadro vsko-social-nemu odboru v nadaljnji postopek: 1. PAVLOVSKI BLAGOJE, jeklarna: 15. L, 20. 1., 14. 2. in 1. 3. 1973 neopravičeno izostal z dela — predlagan Kadrovsko-socialne-mu odboru v nadaljnji postopek. 2. ANTLEJ FRANC, livarna II: 16. 2. 1973 ponovno neopravičeno izostal z dela — predlagan Ka-drovsko-socialnemu odboru v nadaljnji postopek. 3. ALAŠEVIC MILAN, obdelo-valnica litine: storil več grobih kršitev delovnih dolžnosti, ko je samovoljno uravnaval svoje obveznosti, grozil z napadom z nožem svojemu obratovodji ter storil žaljiv izpad z osmrtnico — predlagan Kadrovsko-socialnemu odboru v nadaljnji postopek. 4. VOGA STANISLAV, nadzorna služba: 4. 3. 1973 samovoljno zapustil delovno mesto ob 18. uri in 15 minut, na delu pa bi moral biti do 5. 3. 1973 do 6. ure zjutraj — predlagan Kadrovsko-socialnemu odboru v nadaljnji postopek. 5. MOČNIK RUDOLF, mlajši, mehanična delavnica: 10. 3. in 17. 3. 1973 ponovno neopravičeno izostal z dela — predlagan kadrovsko-socialnemu odboru v nadaljnji postopek. 6. CENE VLADO, obdelovalni-ca valjev: 2. 12. 1972 ponovno neopravičeno izostal z dela — predlagan Kadrovsko-socialnemu odboru v nadaljnji postopek. II. Z zadnjim javnim opominom: 1. KOCMAN VINKO, valjarna II — 22. 1. 1973 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 2. ŠALEKAR JOŽE, kalibrerski oddelek: 29., 30. 1. in 15. 2. ter 17. 2. 1973 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 3. VERBOVŠEK MILAN, kalibrerski oddelek: 29. 1. 1973 odklonil delovni nalog — zadnji javni opomin. 4. UDOVČ ALOJZ, jeklarna: 29. 12. 1972 in 15. 1. ter 16 .1. 1973 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 5. ŠKET IVAN, jeklarna: 7. in 8. 3. 1973 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 6. ŠARLAH ANTON, livarna II: 6. ŠARLAK ANTON, livarna II: 31. 1. 1973 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 7. GABRIČ JOŽE, garaža: 16. in 17. 2. 1973 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. III. Z javnim opominom: 1. MARKOVIČ STANE, valjarna II: 6. 2. 1973 neoprivečno izostal z dela — javni opomin. 2. KREGAR SREČKO, valjarna II: 17. 12. 1972 poškodoval zapornico pri vratarnici Godečev most — javni opomin. 3. MUHA FRIDERIK, jeklarna: 18. 2. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 4. GROBELŠEK FRANC, elek-troplavž: 3. 1. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 5. ŽOLGER FRANC, jeklarna: 15. 12. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 6. ROMIH FRANC, livarna valjev: 4. 3. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 7. ANTLEJ SILVO, livarna II: 26. 1. 1973 in 15. 2. 1973 — 4 ure ter 19. 2. 1973 — 6 ur neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 8. ŠARLAH ANTON, livarna: 31. 1. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 9. REGORŠEK STANKO, livarna I: 27. 1. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 10. OMERZA FRANC, nadzorna služba: v marcu 1973 si je prisvojil predmet v vrednosti nad 50 din — javni opomin. 11. OSTROŽNIK SILVO, valjarna II: 16. 10. 1972 zanemaril svojo delovno dolžnost kot ogreva-lec in je v tej posledici prišlo do pregretja materiala — javni opomin. Iz pisarne pravne službe Kaj se sekiraš Francelj, saj je v naših predpisih ugotovljeno, da je pivo hrana. Da ga toliko »pri-švercamo« v tovarno so pa najbolj zadovoljni trgovci in gostilne. Že res, da imamo mesec čistoče, da se brigamo za človeka in njegovo okolje, toda dobro bi bilo, če bi to akcijo usmerili ne samo na tisto kar se vidi, ampak bi pogledali tudi malo za hiše in tam napravili red. ZAHVALA Ob tragični izgubi mojih dveh naj dražjih VASJE IN PRIMOŽA se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so mi v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z mano in mi blažili bol po strahovitem udarcu življenja. Posebno se zahvaljujem svojim sosedom, sodelavcem in prijateljem ter vsem, ki so ju spremili na zadnji poti in darovali vence in cvetje. Neutolažljivi oče Ivan Gračner ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta IVANA VREČKA se iskreno zahvaljujemo tovarni za darovanje vencev, godbi na pihala .posebno pa še tovarišu Borisu Malcu za iskren govor. Žalujoči sin Karli in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka in tasta KARLA JANČIČA iz Hrušovca pri Šentjurju, invalidskega upokojenca Železarne Štore, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegov poslednji dom, mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli nudili pomoč v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje. Havla sindikalni podružnici Železarne Štore za venec ter pevcem za izpete žalostinke pri odprtem grobu in častni straži ob krsti. Globoko žalujoča žena Marica, hčerka Irenca z družino in ostali sorodniki. Iz uporabne psihologije KAJ NAM SPLOH POKAŽEJO PSIHOLOŠKI TESTI SPOSOBNOSTI SO PREDPOGOJ Človeka lahko zelo smotrno o-predelimo po tem, kako dobro dela, na kakšen način dela in zaradi česa dela. Njegove sposobnosti in znanje nam pokažejo, kako dobro dela; temperament in karakter nam pokažeta, na kakšen način dela; potrebe, stališča in interesi pa nam pokažejo, zaradi česa človek dela. S to razdelitvijo so nakazani postopki oz. področja, katera moramo zajeti s testi in ki jih potemtakem navadno delimo v teste sposobnosti, teste znanja in teste osebnosti. S testi sposobnosti merimo človekove predpogoje (dispozicije) za pridobitev neke posebne spretnosti ali znanja oz. poklica. Pri tem preizkušamo sposobnosti vida, sluha in drugih čutil; ugotoviti želimo nekatere gibalne veščine in spretnosti (usklajenost gibanja rok, spretnost prstov itd.) ; zanimajo nas tudi višje miselne funkcije (predvsem inteli- Da, da, včasih smo drugače praznovali 1. maj, letos pa, če ne bi bilo budnice in če ne bi gasilci postavili tistega mlaja na Lipi, sploh ne bi vedeli, da je 1. maj. gentnost, a tudi posebne miselne sposobnosti kot so spretnost v besednem izražanju, sposobnost v operiranju s števili, razumevanje mehanskih principov itd.). Vzemimo za primer dokaj značilen poklic v Železarni — žerjavo-vodjo. On potrebuje pri svojem delu ustrezen vid in sluh, spretnosti rok, hitro reagiranje, poleg tega pa tudi določeno stopnjo splošne in tehnične inteligentnosti (hitro mora razumeti navodila in signale, imeti mora dobro orientacijo v prostoru, razumeti mora delovanje tehničnih in mehaničnih naprav in nazadnje mora biti splošno iznajdljiv). Vse omenjene sposobnosti še najbolje zajamemo s testiranjem, in sicer preizkusimo kandidata še pred vstopom v tečaj; ugotavljamo torej, ali ima tiste o-snovne predpogoje (dispozicije), na katerih bo lahko zgradil priučene navade, spretnosti in znanja kvalificiranega žerjavista. Če nekaterih nujno potrebnih sposobnosti nima, je najbolje, da se mu predvideno delo odsvetuje. TESTI ZNANJA Testi znanja nam pokažejo, koliko se je človek naučil, kakšna je njegova usposobljenost za neko delovno mesto ali poklic. Testi znanja s svojo standardno obliko, premišljenim sestavom vprašanj in nalog in docela objektivnim vrednotenjem pomembno prekašajo največkrat zelo subjektivno ocenjevanje u-čiteljev ali komisij. Vendar pa njihovih prednosti kljub vsemu ne smemo precenjevati. Izkazalo se je namreč, da z uvajanjem testov znanja učiteljevih ocen ne smemo odpraviti, ampak samo dopolniti oz. kombinirati. Glede razmer v Železarni moramo reči, da precej zaostajamo s koristno uporabo testov znanja, saj bi z njimi na kratek in cenen način odkrivali lažna ali kako drugače na lahek način pridobljena spričevala oz. kvalifikacije, s katerimi prihajajo nekateri iskalci zaposlitve. Širše in sistematično pa bi jih za začetek lahko uvedli v internem profesionalnem izobraževanju.