Ne odlok ampak sklep o garanciji
Največ časa, pa najbrže ga nobenemu ni bilo Žal, ne prcdlagatelju. ne delegatom, pa je bilo namenjenega obravnavi odloka o zagotavljanju jamstva za odobritev kreditov s strani družbeno-politične skupnosti. Še malo bolj enostavno pove-dano - po novem bančnem zakonu so družbeno-politične skupnosti - (torej občine) dolžne zago-tavljati jamstvo oziroma one odločati o tera, ali je OZD oziroma TOZD upravičena do kredita v kolikor se znajde v večjih težavah. Kako ravnati, da bi uskladili interese tako združenega dela kot tudi dnižbenopolitične skupnosti (mimogrede za-pišimo, da razen s proračunskimi sredstvi, katera so že tako vse prej kot zadostna za namensko splošno porabo le-ta pravzaprav ne razpolaga z nobenimi drugimi sredstvi s katerimi lahko »ga-rantira«)? Predlagatelj - izvršni svet se je zavze-mal za to, da bi predloge z mnenji izvršnega sveta (ta je za izdajo »garancij« pripravil več kriterijev in meril za upravičenost predloga) obravnavala
skupščina, delegati združenega dela pa so zaveda-joč se dolgotrajnosti postopka predlagali, da to opravlja izvršni svet. Ker sta se o slednjem predlo-gu pozitivno izrekla le dva skupščinska zbora, družbenopolitični pa ne, je moral izvršni svet na sejo in oblikovati drugačno rešitev. Z njo - da skupščina ne sprejme odloka ampak sklep, ki obvezuje izvršni svet, da na podlagi presoje in danih kriterijev izdaja garancije in o svojem delu tekoče informira skupščino, so se delegati vseh treh zborov soglasno strinjali. Sklep velja le tri mesece. Še to. Spričo nekaterih nejasnosti pa tudi nelogičnosti je skupščina tudi pooblastila delegate za republiško skupščino, da prenesejo pobude za spremembo omenjenega zakona.
S pripombo DK 44 (obrtnikov) da se še posebej prouči tretji člen osnutka odloka o ureditvi neka-terih vpraianj s področja obrtnega zakona v obči-ni (kdaj se kot postranski poklic opravlja posa-mezno obrt), ter s pobudo, da se še poveča nadzor nad popoldansko obrtjo, je bila sklenjena razpra-va pod naslednjo točko.