LETO LIH, št. 21 PTUJ, 25. MAJ 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Težko je v naši domovini biti mlad! Danes je 25. maj, ki je bil v naši polpretekli zgodovini cen- jen predvsem kot dan mladosti. Prirejali smo shode mladih, srečanja in proslave, se družili in zabavali. Bilo nam je lepo, saj smo bili mladi, in če odmislimo tistih nekaj skrbi s šolo, po- polnoma neobremenjeni. Bilo je, kot je opevala znana pesem: Lepo je v naši domovini biti mlad ... Takrat so naši politiki tolkli po govornicah in zatrjevali, da na mladih svet stoji, da so mladi naša bodočnost, da so mladi krojači naše zgodovine - in sploh oh in ah na račun mladine. In čeprav nista tekla le med in mleko, saj smo bili vpeti med kolesa industrijske revo- lucije, nam takrat mladim resnično ni šlo slabo. Danes se lahko temu seveda le še nasmehnemo in nelagodno skomignemo z rameni, kajti življenje mlade generacije je v primerjavi z našo mladostjo v naši domovini lepo le toliko, da so mladi in morda zdravi, polni zanosa in kreposti, morda znanja in ljubezni (pozor: AIDS!), potem pa se pozitivne stvari skorajda nehajo. Kajti dejstvo je, da je dandanes v naši domovini prihodnost mladih veliko bolj negotova, kot je bila za številne generacije po drugi svetovni vojni, ko smo se tiščali in trobili v en rog jugo bratovščine. Žal so danes mladi pri- krajšani za mnoge lepe stvari, ki smo jih v naši domovini včasih bili deležni. In po vsem tem, kar se v naši domovini do- - gaja danes, morda res ni več lepo biti mlad. Vse bolj malo- dušni, zagrenjeni, zateženi, "odštekani" in nasploh drugačni so danes mladi. Zagotovo je tudi zato med mladimi v naši domovini vse več uživalcev mamil: lani je zaradi prevelikega odmerka bele opo- jnosti umrlo 15 v glavnem še mladih ljudi. V naši domovini je vse več mladoletniške in mladinske kriminalitete, žal tudi vse več samomorov mladih ljudi. Naši politiki pa se s tem seveda nimajo časa ubadati, saj je veliko več drugih, "pomembnejših", v glavnem pa bolj njihovih kot domovinskih skrbi. Kakorkoli tuhtam in obračam, je jasno kot beli dan: pri vzgoji mladega človeka smo odpovedali na celi črti. Tudi na račun togega in totalitarnega šolskega sistema, ki je po trdit- vah helsinškega monitoringa poln nerealnih hiperintelektualis- tičnih pretenzij, ki zanemarja potrebe in zmogljivosti šolske mladine in jih potiska v malodušje. Kakopak, saj v liberal- nem šolskem sistemu naše domovine, ki je - mimogrede - nas- tajal brez sodelovanja staršev in na nekaterih področjih celo brez sodelovanja strokovnjakov, enostavno ni prostora za vzgojo otrok in razvoj čustvene inteligence. Zadnjič sem slišal očitek, da imamo v naši domovini pač mladino, kot smo si jo sami vzgojili. Držalo bo, zato me je strah, kajti nisem pozabil na zgodovinsko potrjeno resnico: če ima mlada generacija v naši domovini perspektivo, potem ima perspektivo tudi naša domovina. Ampak kakokoli obračam, v naši domovini mladi nimajo prave perspektive. In prav zaradi tega je verjetno v naši domovini resnično težko biti mlad ... I Majske češnje so najslajše... Foto: Martin Ozmec DESTRNIK / DRUGI OBČINSKI PRAZNIK Osrednia slovesnost v nedelio Občina Destrnik danes, ko goduje farni zavetnik sv. Urban, praznuje svoj 2. občinsld praznik. Prireditve ob prazniku so se pričele že minuli konec tedna, zaključile pa se bodo z nedeljsko Pomladno Orfejčkovo parado, ki jo pripravljata PGD Destrnik in naša družba Radio-Tednik Ptuj. Osrednja sloves- nost bo v nedeljo. V občini Destrnik se bodo pri- reditve ob 2. občinskem prazni- ku nadaljevale z jutrišnjo slavnostno sejo občinskega sve- ta. Ob 18. uri bodo v prostorih destrniške osnovne šole odprli likovno in kulinarično razstavo. V soboto pripravljajo šahovsko tekmovanje in nogometni tur- nir. Ob 19. uri pa bo v športni dvorani na Destrniku osrednji kulturni program ob prazniku. Osrednja slovesnost bo v nedel- jo, 28. maja, ob 15. uri, ko bodo podelili tudi občinska priznan- ja. Še pred nedeljsko slovesnost- jo bo v farni cerkvi sv. Urbana slovesna maša. Za goste pa pripravljajo organizirani ogled občine. Ob 16. uri pa se bo pred gasilskim in turističnim do- mom na Destrniku pričela Pomladna Orfejčkova parada, ki jo vodita Danica Godec in Ljubo Huzjan. Drugi občinski praznik si bodo še posebej zapomnili kra- jani Gomile in Drstelje, ki so za praznik dobili nov asfalt. ak v nedeljo je bila na Gomili slovesna otvoritev posodobljene me- dobčinske ceste. Odprli so jo destrniški župan Franc Pukšič, ptujski župan Miroslav Luci in podžupan občine Lenart Franc Krivec. ZAVRČ / SREČANJE Z GASILCI IN ŽUPANOM IZ AVSTRIJSKE GRALLE 4. junija podpis listine o pobratenju Prijateljska srečanja z ljudmi onstran naše meje so dobrodošla in tudi v haloški občini Zavrč jih spodbujajo. Člani završkega prostovoljnega gasilskega društva so v dobrih prijateljskih sti- kih s hrvaškimi gasilci ob meji, zdaj pa si želijo kar najboljše prijateljske vezi vzpostaviti še s kolegi iz avstrijskega kraja Gralla pri Lipnici. V Zavrču so minulo soboto pripravili že tretje skupno srečanje, je povedal poveljnik PGD Zavrč Branko Skok. Udeležili so se ga ga- silci, župan ter še nekateri predstavniki Gralle, v završki občini pa jim je poleg gasilcev in predsednika društva Jožeta Gregureca sprejem pripravil župan Miran Vuk. Gasilci so kolegom iz Avstrije predstavili svoje društvene prostore, gasilsko tehniko, s katero razpolagajo, in jim ob tej priložnosti predstavili delovanje društva, na Svabovem pa so se dogovorili, da bo prihodnje srečanje 3. in 4. junija, ko bo v Gralli veliko gasilsko prijateljevanje in ob tej pri- ložnosti bo prišlo tudi do podpisa listine o pobratenju obeh gasils- kih društev ter občin. Kot je povedal Branko Skok, si završki gasilci od prijateljskega sodelovanja veliko obetajo, pa tudi sicer jim bodo izkušnje obojih prišle prav pri vodenju društva, pripravi gasilskih tekmovanj in na področju vse potrebnejšega izobraževanja gasilcev. Zupan Miran Vuk pa pravi, da bo občina od skupnega slovensko-avstrijskega so- delovanja poskušala »iztržiti« kar največ, zato tovrstno sodelovanje še kako podpira. TM 2 četrtek, 25. maj 2000 - TEDNIK AKTUALMO PTUJ /OBISKPREDSTAVNIKOVNIZOZEMSKE Bomo znali izkoristiti ponujena vlaganja iz Mizozemske? v organizaciji ZRS Bistra Ptuj je bito 11. maja \ Ptuju delovno srečanje med predstavniki Nizozemske in partnerji iz Podrav- ja v okviru srednjeevropskih skupnih projektov, katerih osnovni namen je prenos znanj in tehnologij iz Nizozemske v države kandidatke za članstvo v EL. Med prvimi so bile izbra- ne Poljska, Slovenija in Češka. Nizozemska je v zadnjih 15 le- tih dosegla nadpovrečno indu- strijsko rast, nadaljnjo rast pa omenujeta velikost ozemlja in število prebivalstva. ZRS Bistra je že doslej uspešno sodelovala s posameznimi partnerji iz Nizo- zemske, zato so ji tudi zaupali or- ganizacijo prvega delovnega srečanja. Na njem so sodelovali generalni koordinator projekta, ki je tudi strokovnjak za medna- rodne finančne fonde, ter stro- kovnjaki za posamezna področja, kot so ustanavljanje novih podje- tij, razvoj kmetijstva in prašičere- je, regionalno sodelovanje in po- dobno. O obisku predstavnikov iz Nizozemske, ki želijo vlagati v podravsko regijo, smo se pogo- varjali z dr. Štefanom Čelanom, direktorjem Znanstvenorazisko- valnega središča Bistra Ptuj. TEDNIK: Dr. Čelan, ali sta slovenski in nizozemski regio- nalni razvoj primerljiva? Dr. Celan: "V zadnjih letih sem imel priložnost spoznati veliko uspešnih primerov gospodarske- ga in s tem tudi družbenega raz- voja posameznih evropskih regij. Propad nekaterih vrst industrije se je v razvitih državah EU pričel pred približno 15 leti. V glavnem se je gospodarska in razvojna kri- za pojavila v posameznih regijah, ki niso znale strateško načrtovati razvoja. Podobno se je zgodilo z regijo iz Nizozemske (našo po- tencialno partnerko), ki je pred 15 leti imela skoraj 25-odstotno brezposelnost, v slabih 15 letih pa je postala najuspešnejša regija in je po stopnji industrijske rasti celo na vrhu med vsemi regijami v EU. Tudi mi smo si v Spodnjem Podravju s to regijo na Nizozem- skem v začetku zgodbe podobni. Tudi mi smo pred dobrimi dese- timi leti doživeli podobno krizo. Razlika je v koncu zgodbe, ki se je po 15 letih za Nizozemce končala za bogato mizo, v Spodnjem Podravju pa razvojno še kar naprej zaostajamo. Pri večini ekonomskih kazalcev smo namreč na zadnjem mestu v Slo- veniji, da o primerjavi kazalcev z regijo iz Nizozemske niti ne go- vorimo." TEDNIK: Je v tem trenutku v Sloveniji že prevladalo pre- pričanje, da so tuja vlaganja, kot jih je ob zadnjem obisku na Ptu- ju ponudila tudi nizozemska de- legacija, nujna? Dr. Celan: "Vse več resnih go- spodarstvenikov in nekaterih po- litikov se zaveda, da brez tujih vlaganj ne bo pospešenega gospo- darskega razvoja in s tem splošnega družbenega razvoja. Na zakonodajnem področju se Slove- nija počasi že prilagaja evropski zakonodaji. Na žalost je ta proces prepočasen in premalo strateško naravnan. Po moji oceni bi mora- li vso zakonodajo, ki govori o tuj- ih investicijah, naravnati tako, da bi privabljala predvsem tiste pos- lovne partnerje, ki Slovenijo po- trebujejo kot razvojnega in eko- nomsko uspešnega partnerja. Mi smo namreč preblizu razvitim državam, da bi lahko konkurirali s poceni delovno silo. Priprava take zakonodaje zahteva dobro premišljeno razvojno strategijo, ki bo jasno opredelila, katera so tista razvojna področja in tisti poslovni partnerji, ki nam bodo omogočali pospešen gospodarski razvoj. Trenutno stanje, ki temel- ji zgolj na tržnih zakonitostih, omogoča sprejemanje splošno veljavne evropske zakonodaje. Ta je sprejemljiva za velike in stabil- ne ekonomije, to pa slovenska na žalost ni." POTREBA PO DESET TISOČ DELAVCIH TEDNIK: Dr. Čelan, lahko po- drobneje predstavite namere ni- zozemske delegacije? Dr. Čelan: "Na podlagi dose- danjih izkušenj in pozitivnih ocen s strani večih ekspertov iz tujine nam je bila zaupana orga- nizacija delovnega srečanja med predstavniki Nizozemske in po- tencialnimi partnerji iz Podravja. Obiskali so nas predstavniki or- ganizacije Foundation Integraal, ki jo je vodil Artur Notremans, strokovnjak za mednarodne fi- nančne fonde, Peter Scholten, ki je strokovnjak za ustanavljanje novih podjetij in hkrati specialist za razvoj kmetijstva in prašičere- je, ter Harrry Weseling, stro- kovnjak za regionalna sodelovan- ja in iniciator mnogih zaposlitve- nih projektov. Koordinatorka ni- zozemsko-poslovnega sodelovan- ja pa je Trudi Rubbing. Osnovni namen projekta je prenos znanj in tehnologije iz Nizozemske v države kandidatke za članstvo v EU. Prenos tehnologij v obliki skupnih vlaganj bo potekal po re- gionalnem principu, in sicer v re- gije, ki imajo veliko stopnjo brez- poselnosti, hkrati pa razpolagajo z dovolj usposobljenega kadra in podpornimi institucijami, kot so univerza. Gospodarska zbornica, razvojne agencije in drugo. V tem trenutku bi regija, iz katere so prišli nizozemski partnerji, po- trebovala okrog 10 tisoč delavcev. Njihov namen je, da bi v prvi fazi povabili naše delavce na uspo- sabljanje v nizozemska podjetja. Potrebni so vsi izobrazbeni profi- li, od vrhimskih strokovnjakov do kvalificiranih delavcev. To izobraževanje bo trajalo dve do tri leta, nato bo celotna tovarna ali posamezen obrat preseljen v podravsko regijo." POLITIKI SE ZA TOVRSTNA SREČANJA NE ZANIMAJO TEDNIK: Je Spodnje Podravje oziroma njegovi odgovorni spre- jeli ponujeni izziv? Dr. Čelan: "Naša naloga je bila predstaviti potenciale celotnega Podravja. Na delovno srečanje smo zato povabili vse župane Po- dravja, predstavnike vseh po- membnih institucij, ki skrbijo za razvoj, večino direktorjev po- membnih gospodarskih sistemov in direktorje javnih zavodov. Za- nimanje politikov za tovrstna srečanja je zelo malo, iz celega Podravja je prišlo le šest županov. Veliko več zanimanja so pokazale podporne institucije in posamez- na podjetja. Na žalost je samoza- dostnost še vedno prva vrednota večine odgovornih za pospešen gospodarski razvoj. V treh dneh bivanja v Podravju so predstavni- ki Nizozemske obiskali praktično vse institucije, ki so odgovorne za pripravo ustreznih podatkov (struktura naših podjetij, število in struktura brezposelnih, razvoj- ni programi, možna skupna vla- ganja, potrebe po izobraževanju in podobno). Njihova prva ocena je bila zelo pozitivna, saj je večina razvojnih potencialov v Podravju zelo podobna njihovim." TEDNIK: Kakšne so po vašem mnenju realne možnosti, da bo prišlo v Spodnjem Podravju do nizozemskih vlaganj? Dr. Čelan: "Kot sem že pove- dal, so k temu projektu povablje- ne tudi druge države, torej nismo brez konkurence. Na žalost se pri nas premalo odgovornih zaveda, da lahko pri takem projektu zma- gajo le najboljši. Zmotno je pre- pričanje, da nas v evropski skup- nosti čakajo velike vreče denarja, ki ga je potrebno le naložiti na vlak in pripeljati v Slovenijo. Tis- ti, ki imamo nekaj izkušenj s pri- vabljanjem tujih investicij, dobro vemo, da je kapital plaha ptica. Če ne bomo znali ponuditi kon- kretnih projektov, ki prinašajo dobiček za obe strani, se nam zgodba o uspehu lahko prikaže le v pravljici. Osebno sem prepričan, da je v Spodnjem Podravju veliko do- brih projektov, ki pa ne zagledajo luči svet, ker se preprosto nismo sposobni dogovarjati preko občinskih in podjetniških meja. Tako ostaja le upanje, da se bo dosedanji način pospeševanja go- spodarskega razvoja kmalu men- jal in postal mednarodno pri- merljiv. V nasprotnem nas čaka razvoj zgolj na lastnih ramenih, ki je sicer mogoč, zanesljivo pa nas oddaljuje od družine eko- nomsko najuspešnejših v EU in svetu." MG ORMOŽ / EVROPSKI TEDEN - 9. MAJ, DAN EVROPE Evrobvs v Ormožu Od 5. do 13. maja sta delegacija Evropske komisije v Sloveniji in Urad vlade za informiranje skupaj z drugimi organizacija- mi letos že drugič pripravila evropski teden v počastitev 9. maja - dneva Evrope. Različni organizatorji so pripra- vili vrsto aktivnosti. Ena izmed aktivnosti programa obveščanja javnosti je EVROBUS, potujoča knjižnica in informacijsko sre- dišče, ki bo krožil po Sloveniji od 8. maja do 17. junija. 10. maja smo ga lahko videli v Ormožu. Med 9. in 18. uro je stal v središču mesta. Tisti redki, ki so vstopili, so na avtobusu lahko dobili pisno ali pa informacijo preko interneta o slovenskem vključevanju v Ev- ropsko unijo. Prijazni moderator- ki sta bili pripravljeni tudi odgo- varjati na vprašanja. Janja Drole nam je povedala, da imajo na vol- jo tudi dve videokaseti o Evrop- ski uniji in da je bilo tistih, ki so si upali vstopiti, v Ormožu neko- liko manj kot drugod. Vprašanja, ki so jih postavljali, so bila zelo različna, ponavadi pa kar splošna. Slovenci se očitno še premalo za- vedamo, da priključitev lahko prinese dobre, pa tudi slabe stva- ri. V Ormož je Evrobus prispel iz Gornje Radgone, naslednji dan, 11. maja, pa smo ga že lahko srečali v Ljutomeru. Leto 2003 je datum vključitve v Evropsko unijo in takrat se bomo morali po tehtnem razmisleku odločiti za priključitev ali proti njej. Zato je prav, da si pridobimo v tem času čim bolj raznolike in- formacije, da bo naša odločitev pravilna. Torej če kje na poti srečate avtobus lepe modre barve z rumenimi zvezdami - Evrobus, pogumno vstopite, informativno pisno gradivo lahko v miru preg- ledate tudi kasneje doma. Majda FridI Evrobus na obisku v Ormožu 10. maja. Foto: Majda FridI TEDNIK /e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Raj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Iva- nuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične re- dakcije) in Jože Mohorič (grafično- tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, -a 041- 669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ■a (062) 749-34-10. 749-34-15, 749-34-37: faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na do- dano vrednost. Uradni Itst 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: nabiralnik&fadio-tednik. si tednik&amis.net PTUJ / MERCATOR OBNOVIL NOVI DOM Ha enem mestu vet kot 90 dobaviteliev pohištva Mercator SVS, delniška družba, Ruj, je salon pohištva Novi dom na Mariborski cesti v Ruju uredil pred šestimi leti. Te dni so ga obnovili, naredili še prijaznejšega In zanimivejšega za kupca z razširjeno ponudbo pohištva, ki so jo obogatili še s tehničnimi izdelki in akustiko. Kupci po novem lahko Izbirajo izdelke že 90 dobaviteljev, v glavnem domačih. V Novem domu je zaposlenih sedem pro- dajalcev, poslovodja je Marjan Jazbec. V četrtek bodo podo- ben salon pohištva odprli v Rogaški Slatini v okviru hčerin- ske fime Mercator Jelša. MG Novi dom je spremenil podobo. Na sliki kolektiv ob odprtju prenovljene prodajalne 16. maja. Foto: Langerholc ILIRIKA ■ BORZNOPOSREDNISKA HISA / TEDENSKI KOMENTAR Najnižje letos Na trgu vrednostnih papirjev se je pretekli teden nadaljevalo pesimistično razpoloženje. Slovenski borzni indeks je izgubil na svoji vrednosti dober odstotek in končal teden pri 1.646 indeksnih točkah. Skromno predstavo smo doživljali tudi na prostem trgu, kjer so se cene pooblaščenih in- vesticijskih družb zniževale iz dneva v dan. V pod- poro slabi likvidnosti trga govori tudi promet, ki je v celem tednu znašal le nekaj več kot tri milijarde tolarjev, od tega so posli s svežnji prinesli k skup- nemu rezultatu 44 odstotkov. Najbolj je v uradni borzni kotaciji odmevat padec delnic Petrota. Cena se je znižala za nekaj manj kot 3 odstotke na 19.540 tolarjev, delnico pa se je pretekli teden dalo kupiti celo pri 19.000 tolarjih. Padec cene delnice in nezainteresiranost vlagatel- jev za nakupe si lahko razlagamo z gibanjem cene surove nafte na svetovnih trgih in gibanjem ame- riškega dolarja, ki negativno vplivata na poslovan- je podjetja. Čeprav se je bencin v Sloveniji po- dražil, naftnima podjetjema še vedno ne prinaša zadovoljivega dobička iz prodaje bencina. Podob- no negativno usodo kot Petrol je na trgu doživljala delnica trgovskega centra BTC. Kljub ugodnim novicam, ki so jih delničarji izvedeli na skupščini, je cena delnice padla na 14.124 tolarjev. Družba BTC je v lanskem poslovnem letu povečala pri- hodke za dobrih 12 odstotkov, donos kapitala pa je znašal 8,22 odstotka. Podjetje bo za lansko poslovno leto delilo tudi dividende, ki bodo znašale 400 tolarjev bruto na delnico. Več kot 2- odstotno izgubo so utrpeli tudi delničarji poslov- nega sistema Mercator. Vrednost delnice je padla pod 13.000 tolarjev. Šibko povpraševanje je bilo odločilno pri gibanju delnice Merkurja. Ena izmed najboljših gorenjskih delnic je izgubila kar dobrih šest odstotkov, trgovanje z njo pa se je premakni- lo pod nivo 15.000 tolarjev. Negativno se je teden končal tudi za delnico Pivovarne Union. Vrednost je v preteklem tednu zdrsnila z 38.000 tolarjev na 36.650 tolarjev, kar pomeni treiinpolodstoten pa- dec. Pozitivno so v preteklem tednu presenetile delnice Radenske. Zanimanje zanje se je že nekaj časa vrtelo pri tečaju 1980 tolarjev, tokrat pa je enotni tečaj prekoračil mejo 2.000 tolarjev, kar je v enem tednu pomenilo 2,7-odstotno rast. Pomembnejše delnice prostega trga so prav tako izgubljale na svojih vrednostih. Delnica Helio- sa je padla za tri odstotke in pol na 34,200 tolarjev. Pomembno ločnico je prestopila delnica Colorja. Njena vrednost se je znižala pod 4.000 tolarjev. Velika ponudba delnic je oklestita tudi delnico Go- renja, katere vrednost se je v enem tednu znižala za 2,7 odstotka na 1.942 tolarjev. Mnogo bolj je negativni trend udaril po delnicah pooblaščenih investicijskih družb. Indeks PIK se je v preteklem tedenu brez oklevanja spustil pod 1.200 indeksnih točk oziroma za 4 odstotke in pol. Najbolj so se vrednosti znižale pooblaščenim in- vesticijskim družbam, ki imajo v svojem pre- moženju največ neizkoriščenih certifikatov. V pov- prečju so se vrednosti »dvojk« znižale za okoli 6 odstotkov. Najpomembnejša, Triglav steber II in Nacionalna finančna družba 2, sta padla pod 25 tolarjev za delnico. Spremembe tečajev polnih pooblaščenih investicijskih družb so se v pretek- lem letu prav tako zapisale rdeče. Največ je izgu- bila delnica Zvona 1. Tečaj je v petih trgovalnih dnevih izgubil 7,5 odstotka in končal pri 54,7 tolar- ja. Triglav Steber I je kotiral nekoliko bolje, saj je vrednost zdrsnila za dober odstotek na 88,56 to- larjev. Nizka likvidnost trga in padanje tečajev delnic sta se v preteklem tednu nadaljevala. V petek se je sicer pokazala želja investitorjev, da bi se tečaji po dolgem obdobju padanja le nekoliko okrepili, ven- dar pa enodnevna pozitivna sprememba verjetno ne more spremeniti splošnega vtisa na trgu. Tudi v naslednjih dneh lahko pnčakujemo počasno drsenje tečajev, saj ni trenutno na vidiku ni- kakršnih bistvenih sprememb. Matjaž Bernik, llirika BPH TEDNIK - Četrtek, 25. maj 2000 3 Izvedeli smo MAJSKi TEDEH VSEŽiVUJNJSKEGA UČiNJA Ta teden poteka v klubu Obzorje na Potrčevi majski teden vseživljenjskega učenja, ki ga bodo zaključili jutri. Danes ob 13. uri pa mentorji vabijo na pogovor o nadaljnji vlogi in delu kluba. SEMINAR O BOlECmi Vmariborski bolnišnici bo jutri in v soboto potekal seminar o bolečini, ki ga organizira Slovensko združenje za zdravljenje bolečine. ZGODOVINSKO DRUŠTVO VABI NA DUNAJ To soboto organizira Zgodovinsko društvo Ptuj enodnevni izlet na Dunaj. Prijave sprejemajo na sedežu Zgodovinske- ga arhiva. Cena prevoza je tri .tisoč tolarjev. TA TEDEN NA PTUJSKI TV v - Četrtek ob 21. uri: V filmskem kotičku uri bo na sporedu film z naslovom "Soba z razgledom v Firencah". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V tokratni oddaji si bomo lahko ogledali posnetek svečanosti ob 50-letnici dr. Janeza Drnovška ter oddajo o svetovnem moto športu in pol- judno oddajo "Kako biti zdrav in zmagovati". Pripravila: MG Izvedeli OD TOD IN TAM 60RNJA RADGONA • Juni/a se/em IHPAK Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni se v teh dneh inten- zivno pripravljajo na drugo letošnjo sejemsko prireditev - 12. mednarodni sejem INPAK, ki bo svoja vrata odprl v torek, 6. juni- ja. Podrobnosti mednarodnega specializiranega sejma emba- laže, tehnike pakiranja, grafike, skladiščenja in transporta bodo radgonski sejmarji predstavili na današnji tiskovni konferenci na Janževem Vrhu. alc GOWRI SE ... ... DA so ledeni možje in Zofka letos zamudili točno za te- den dni. Pripotovali so namreč s sredstvi javnega prometa. ... DA se sbvenski gozdovi ob tednu gozdov zahvaljujejo za pozornost in hvaležno odklanja- jo darila v obliki štedilnikov, hladilnikov, TV aparatov, školjk starih avtomobilov in po- dobne navlake. ... DA se je vreme konec maja drastično ohladilo zaradi tega, da se ne bi morebitna nova slo- venska vlada že vnaprej pokva- rila. Politiki so namreč zelo pokvarljiva roba. ... DA Slovenija že nekaj časa več ne slavi dneva mladosti zato, ker nima mladim ob njihovem morebitnem prazniku kaj ponu- dili. ... DA so se Celjani, Ljubl- jančani in Gorenjci konec prejšnjega tedna nadvse čudili haloškemu vlaku. Doslej so mis- lili, da so Haloze strme in vlak po njih ne vozi. ... DA je bih na zadnji seji mestnega sveta med najpomem- bnejšimi vprašanji: s čim nas bo ob abrahamu častil podžupan. ... DA sedaj sodobna tehnika izpodriva že tajnice. Na mestni občini si je aparat za kuhanje kave poleg dela njenih opravil prisvojil celo njeno ime. DA je ustrezen mestnoobčinski organ predlagal v ustrezen odlok zapisati, da lah- ko za direktorico knjižnice kan- didira oseba, ki ima tako in tako izobrazbo, toliko in toliko let de- lovne dobe, od tega 17 let na mestu ravnateljice. Verjetno so zaradi naglice pozabili dodati še pogoj, da se njeno ime in priimek začneta na L. M. VIDI SE... ... DA je jekleni konjiček rojen leta 1956 in se ponaša z lepo črno barvo. Voznik, znan brada- ti mož, mora biti kakšnih pet let starejši, saj že rahlo sivi. POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / S 1 7. SEJE MESTNEGA SVETA Mariborski plinarni še 40 milijonov tolarjev PODPRLI USTANOVITEV KONZORCIJA ZA SEŽIGALNICO O ZA DIREKTORJA KNJIŽNICE IVANA POTRČA PTUJ BO LAH- KO KANDIDIRAL KANDIDAT Z VIŠJO ALI VISOKO ŠOLO 17. seja sveta mestne občine Ptuj je bila ena daljših, obravnava- li so kar 17 točk dnevnega reda, vključno s pogodbo o poravnavi med mestno občino Ptuj in Plinarno Maribor, d.d. V prvem delu ponedeljkove seje se je svetniška razprava najbolj razvnela ob oceni varnosti na območju mestne občine v lanskem letu. Izčrpno poročilo je predstavil Darko Najvirt, komandir poli- cijske postaje Ptuj. Stanje je zlasti zaskrbljujoče na področju krimi- nalitete, še zlasti pa se je v lanskem letu povečalo število kaznivih de- janj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - vseh jih je bilo 22, v letu 1998 samo dve, v letošnjih prvih mesecih pa že 53. Komandir policijske postaje Ptuj je na ponedeljkovi seji sveta mestne občine Ptuj govoril tudi o možnostih in potrebah po ustano- vitvi varnostnega sosveta, ki naj bi s svojim delovanjem prispeval k boljšemu stanju na področju javne varnosti na območju mestne občine Ptuj. MESTNA OBČINA V KONZORCU v drugem delu je bilo po pričakovanjih največ razprave o pristopu mestne občine Ptuj k us- tanovitvi konzorcija občin seve- rovzhodne Slovenije in ustanovit- vi gospodarske družbe za realizacij jo projekta termične obdelave odpadkov, medtem ko so sklep o sklenitvi pogodbe o poravnavi med mestno občino Ptuj in Plinar- no Maribor sprejeli brez razprave. Mariborski župan Boris Sovič, ki je predsednik sveta konzorcija občin SV Slovenije, je 3. aprila le- tos poslal občinam na tem območju predloge sklepov in kon- zorcialne pogodbe, ki naj bi jih te podpisale. To je drugi korak pri udejanjanju projekta sežigalnice; prvi je bil opravljen aprila 1998, ko so se župani odločili, "da bodo akutne probleme, ki nastajajo s po- manjkanjem prostora na odlaga- liščih komunalnih odpadkov, reševali skupaj". Podpisali so pis- mo o nameri in pogodbo o združevanju sredstev, s katero so zagotovili sredstva za izdelavo štu- dije tehnične obdelave preostan- kov trdnih odpadkov iz naselij. Študija je odgovorila na nekatera bistvena vprašanja, predvsem pa, da je projekt mogoče realizirati na lokaciji, ki jo je občinam in mi- nistrstvu za okolje in prostor ponudil Talum Kidričevo, saj ta razpolaga z ustreznim infrastruk- turno opremljenim zemljiščem za objekt sežigalnice in primernim prostorom za odlaganje inertnih odpadkov oo sežigu na obstoječi deponiji rdečega blata, ki zadošča za obdobje 30 let. Glede na podat- ke iz študije bodo stroški gradnje objektov sežiganja in deponije, vključno s stroški izgradnje preto- vornih postaj na tirih slovenskih železnic in transportnih sredstev, znašali okrog 25 milijard tolarjev; izhodiščna cena na tono odpadkov je 17.864 tolarjev. Objekte je mogoče zgraditi v petih letih od sprejetja odločitve za realizacijo projekta. Koncesijo za gradnjo ob- jektov in izvajanje javne službe tehnične obdelave odpadkov bo ministrstvo za okolje in prostor, ki v projektu sodeluje od začetka, po- delilo po sistemu BOD (zgradi - upravljaj - predaj). V družbo bodo občine vstopile z enotnim poslov- nim deležem, s stvarnim vložkom, ki pa ga predstavlja že izdelana študija. Za ustanovitev družbe se zanimajo tudi nekatera podjetja, med njimi Petrol, ki je že poslal konkretno ponudbo. Iz predloga konzorcialne pogodbe izhaja, da občine ne bodo imele finančnih obveznosti do izgradnje objektov termične obdelave odpadkov, prav tako ne bodo garanti za najemanje kreditov. Vse finančne obveznosti (ustanovitveni kapital in zago- tavljanje finančnih sredstev za gradnjo in dajanje poroštev) bodo prevzeli družbeniki. Občine bodo imele v družbi poseben status, ki bo natančno opredeljen v ustano- vitvenem aktu družbe, zagotavljale bodo "surovino" za objekt sežigal- nice (preostanek trdnih odpadkov iz naselij) in prek izvajalcev javne službe zbiranja odpadkov plačilo storitve. Konzorcialno pogodbo naj bi občine sprejele in podpisale do konca maja, da bi se še pred počitnicami lahko konstituirali organi konzorcija. Družba naj bi bila ustanovljena do konca sep- tembra 2000, do konca leta pa naj bi pridobila tudi koncesijo. Za sklep o pristopu k ustanovitvi konzorcija občin SV Slovenije in ustanovitvi gospodarske družbe za realizacijo projekta termične obde- lave odpadkov so v ponedeljek gla- sovali vsi na seji navzoči svetniki razen enega. MARIBORSKI PLINARNI ŠE 40 MILIJONO TOLARJEV ODŠKODNINE Po ponedeljkovi odločitvi bo mestna občina sklenila poravnavo z Mariborsko plinarno. Nesporni vložek plinarne v razvoj plino- vodnega omrežja na območju mestne občine je ta poravnala že leta 1998, in sicer 47,7 milijona to- larjev, sedaj s poravnavo v višini 40 milijonov tolarjev rešujejo še preostali sporni del (kredite, obresti, anuitete). Prvotno je Ma- riborska plinarna za ta del zahte- vala bistveno višjo odškodnino, kot je bil njen vložek - šlo je za 172 milijonov tolarjev. Odškodninski zahtevek Mari- borske plinarne ni nekaj novega, saj je že v javnem razpisu za pode- litev koncesije bilo opredeljeno, da bo v primeru podelitve koncesije drugemu dotedanjemu upra-vlja- vcu vrnjen njegov vložek pri sofi- nanciranju gradnje omrežja. Te stroške je skladno z razpisnimi po- goji in kocesijsko pogodbo mestni občini Ptuj poravnal novi konce- sionar, Adriaplin, in ne davkop- lačevalci. Adriaplin tudi nosi vse stroške gradnje plinskega omrežja v mestni občini Ptuj, ki je do izbi- re novega koncesionarja morala za te namene zagotavljati polovico vrednosti izgradnje om-režja. Do konca lanskega leta je Adriaplin zgradil na svoje stroške že 26 km novega omrežja, letos pa ima v načrtu zgraditi še preostalih 17 km, če ne bo težav pri pridobivan- ju zemljišč. V letu in pol je Adriap- lin zgradil 2,5 krat toliko plinske- ga omrežja, kot ga je bilo zgrajene- ga v zadnjih desetih letih. Ptujski mestni svetniki in svetni- ce so v okviru 17. seje sprejeli tudi osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Skladno z razpravo in zakonom so določili novo besedilo 7. člena, ki omogoča, da je za di- rektorja lahko imenovan kandidat z višje- ali visokošolsko izobrazbo humanistične smeri. Svetnika SLS Slavka Brgleza je takšna odločitev zaskrbela, ker po njegovih besedah "je v Ptuju manira, ki podpira vodstvene kadre z višje-šolsko izobrazbo". Že zaradi ugleda mestne občine do drugih občin na Ptujskem, ki bodo prav tako spre- jemale ta odlok, bi morali podpreti predlog za visokošolsko izobrazbo in ne dovoliti alternative, je še po- vedal. Še vedno pa ptujski svetniki in svetnice niso sprejeli pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči občankam in občanom na območju mestne občine Ptuj, čep- rav so še na prejšnji seji zagotavlja- li, da bodo pospešili njegov spre- jem. Sprejeli pa so premoženjsko bilanco občine Ptuj na dan 31. decembra lanskega leta, ki izkazu- je aktivo in pasivo v višini 23.617.740.000 tolarjev, bilanca mestne občine pa je na ta dan "vredna" 5.485.228.000 tolarjev. MG LENART / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Kosovne odpadke odvidajo Gorenjii Lenarški svetniki so se sredi prejšnjega tedna sestali na redni majski seji občinskega sveta. Kot večina svetov v severovzhodni Sloveniji je tudi lenarški tokrat razpravljal o ustanovitvi kon- zorcija občin za termično obdelavo odpadkov in se brez večjih pripomb odločil zaig. Lenarški svetniki pa so večji del majske seje namenili pobudam in vprašanjem svetnikov, zlasti prob- lemu odvoza kosovnih odpadkov. Svetnik Janez Erjavec je namreč želel pojasnilo, zakaj se je občina pri odvozu odločila za novega izva- jalca. Kot je svetu nato pojasnil župan Ivan Vogrin, je bila pri izbi- ri novega izvajalca ključna predvsem nižja cena. Domače podjetje Letnik - Saubermacher je tako po desetih letih, odkar je bila podpisana koncesijska pogodba o odvozu odpadkov, nadomestilo podobno gorenjsko. Lenarški občinski svet je tokrat v prvi obravnavi potrdil predlog od- loka o pomožnih objektih v občini, predlog odloka o odstran- jevanju zapuščenih vozil ter brez večjih pripomb tudi sklep o pristo- pu k ustanovitvi konzorcija občin severovzhodne Slovenije in usta- novitvi gospodarske družbe za rea- lizacijo projekta termične obdela- ve odpadkov. Svetniki pa so sezna- nili še z varnostnimi razmerami v lanskem letu ter poročilom o kva- liteti pitne vode, ki ga je pripravil Inštitut Jožef Štefan. Kot je raz- brati iz poročila, je voda na območju občine Lenart kljub az- bestnim cevem trenutno še neopo- rečna. alc 4 četrtek, 25. maj 2000 - TEDNIK KULTURA, IZOBRAZEVANJe SLOVENSKA BISTRICA / DRUGA MEDOBMOCNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Vesela pesem (L) Po principu liolobarjenja je potekala letošnja medobmočna re-j \ija mladih pevcev v slovenjebistriški OŠ Pohorskega odreda vj četrtel^ 11. maja. Za razliko od lani, ko je sodelovalo na Ptuju; 11 izbranih pevskih zborov, jih je selektorica Dragica Zvar letos priporočila osem: po tri z območja Ptuja in Slovenske Bistrice' ter po enega iz Lenarta in Ormoža. Torej ponoven upad števila; dobrih mladinskih zborov! s Splošen vtis koncerta ni bil bistveno drugačen od lanskega. Ta prireditev nima svojega pos- lušalstva (razen domači zbori), je rutinsko dobro organizirana in se pred njo in po njej v smislu druženja pevcev iz različnih okolij nič ne zgodi. Sporedi zbo- rov so bili povečini isti kot na območnih revijah. Odmevnost v medijih (zlasti vizualnih) je bila neznatna. Po uvodnih besedah Ive Soršak, predstavnice oddelka za družbene dejavnosti v občini Slov. Bistrica, je navzoče pozdra- vil ravnatelj gostujoče šole. Mi- mogrede povedano je bil ta kon- cert nov dokaz, kako so šolski večnamenski prostori neprimer- ni za take koncerte (hrup in lo- putanje vrat). Letošnji izbranci za me- dobmočno revijo so bili: MPZ OŠ Pohorskega odreda Slo- venska Bistrica - dislocirana enota z zborovodko Marinko Manczak. Kot se bo pokazalo v nadaljevanju, so imeli skoraj vsi zbori na sporedu vsaj eno skladbo neslovenskega avtorja. Zbor je zapadel dve slovenski pesmi a cappella in eno s klavirs- ko spremljavo; MPZ OŠ Ormož z zborovodko Alenko Šalamon, ki je predstavil dve izvirni slo- venski skladbi in domiselno scensko izvedeno skladbo iz ameriškega mjuzikla Singin' in the Rain; MPZ OŠ Lenart z zbo- rovodko Marino Jurančič. Predstavili so eno Kogojevo, nato slovensko ljudsko in eno tujo iz sveta zabavne glasbe; MPZ OŠ Markovci z zborovod- ko Jerneje Bombek Gobec. Slo- venski izvirni in ljudski so priključili ameriško zabavno skladbo s klavirjem; MPZ OŠ Videm pri Ptuju z zborovodko Sonja Winkler je zapel rene- sančni kanon, obdelavo slo- venskega ljudskega triglasja in tujo skladbo iz sveta zabavne glasbe - oboje s klavirjem; MPZ OŠ Poljčane z zborovodko Majdo Stepanič je predstavil Bachov preludij v priredbi R. Kampleta in dve slovenski: ljudsko in zabavno; MPZ OŠ Mladika iz Ptuja z zborovodko Jasno Drobne, ki je na tem srečanju nastopila kot debi- tantka. Zapeli so dve tuji za- bavnega žanra s klavirjem in le eno slovensko skladbo; MPZ OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica z zborovodko Mileno Trojner. Kot edini zbor na reviji so se predstavili s tremi skladba- mi v a cappella izvedbi, kar je bilo še pred leti za mladinske zbore normalna praksa: ob Ko- gojevih Zvončkih so predstavili še skladbo Borisa Vremšaka Večer ter Gobčevo priredbo šta- jerske Iz zemlje gre v trsek. Zbori so bili glasovno dobro zasedeni in številčno močni: tri- je po 39, dva po 54, ostali pa po 50, 52 in 61 pevcev, kar je zago- tavljalo dober zvok in možnost razvite dinamike pri petju. Ne- katere, bolj izkušene zborovodke so v zbore vključile večje število dečkov, kar se je poznalo pri pol- nejšem zvoku. Pianisti, ki so spremljali posamezne zbore, so bili: Davor Brdanovič, Metka Demšar, Robert Kamplet, Tanja Kožar Stošič, Vesna Torič in Lidija Žgeč. Revija izbranih zborov regije je znova pokazala, da feminizacija učiteljskega poklica ni samo dejstvo, ampak da so tudi dosežki zborovodk (v primerjavi z maloštevilnimi moškimi predstavniki v tem poklicu) na zavidljivi ravni. Kam vodijo dosežki teh osmih pevskih zbo- rov? Najverjetneje je izbranim že zagotovljena "zelena karta" za prijavo na 18. revijo OPZ in MPZ Zagorje ob Savi leta 2002. MiG PTUJ / DNEVI ODPRTIH VRAT KMETIJSKE SOLE Predstavili pestrast svajega dela v času, ko je po Ptuju dišalo po dobrotah slovenskih kmetij, so i na Poklicni in tehniški kmetijski šoli pripravili dneve odprtih ^ vrat. Za predstavitev bogate dejavnosti kmetijske šole so izbrali! eolski dom Grajenščak. | Ker izobraževanje dijakov po- teka na štirih lokacijah (v šols- kem centru, na šolskem vrtu v bližini centra, na šolskem po- sestvu v Turnišču ter v sadovnja- ku, vinogradu in učni kuhinji na Grajenščaku), je bilo vso pest- rost dela in življenja šole kar težko prikazati na enem samem mestu. Dvoriščni prostor šolske- ga doma so takrat obogatili s pri- kazom poskusov v poljedelstvu, saj šola že nekaj let opravlja pos- kuse s pšenico, koruzo, krompir- jem in sladkorno peso. Z majhno stojnico so pokazali tudi bogato dejavnost šolskega vrta. S pomočjo podjetja VEPOS pa so razstavili še stroje za obdelavo sadjarskih in vinogradniških površin. Notranjost mogočne stavbe so napolnili z izdelki, ki jih dijaki izdelujejo pri praktičnem pouku lesarstva, lesnega pletarstva, lončarstva in gospodinjskega pouka šivanja, vezenja, tkanja in izdelave najrazličnejših dekora- tivnih izdelkov. Iz učne kuhinje pa je vse dni prijetno dišalo po dobrotah, ki so jih pripravljale mlade bodoče kmetovalke gos- podinje. Letošnje leto si je razstavo og- ledalo precejšnje število obisko- valcev, ki so obisk Grajenščaka združili z ogledom dobrot slo- venskih kmetij. Dijaki in njihovi učitelji so bili veseli tolikšnega zanimanja in odziva obiskovalcev, saj so si z zanimanjem ogledah dom in spoznali njihove dejavnosti ter bili nemalo presenečeni nad pestrostjo dela in znanja, ki ga dijaki lahko pridobijo v času izobraževanja na kmetijski šoli. V šoli ugotavljajo, da je poveza- va z razstavo Dobrote slovenskih kmetij zelo primerna, saj je s tem obogatena ponudba v času razstave, pa tudi obiskovalci po- vezujejo dejavnost kmetijske šole z vsebino razstave dobrot. Zato menijo, da bodo dnevi odprtih vrat kmetijske šole Ptuj postali tradicionalna prireditev v času razstave dobrot slovens- kih kmetij. Na tak način želijo čim večjemu krogu obiskovalcev predstaviti dejavnosti, življenje in utrip šole. mt Prikaz poskusov v poljedelstvu. Foto: Dušan Meznarič Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali izdelke spretnih pletarjev FILMSKI KOTIČEK Gladiator (Gladiator) { Prihaja poletje. Razlog za veselje vseh, ki radi uživajo v radostih sonca in morja, po drugi strani pa čas mrtvila v naših kinematografih. Lanska ot- voritev filmskega poletja z Mumijo je tako pesimis- tično gledanje le potrdila, letos pa so razmere po- polnoma drugačne. Ko si boste ogledali Gladiator- ja, letošnji uvod v filmsko poletje, boste razumeli, za kako pozitivno spremembo gre ... Rimski general Maksimus (Russel Crov\^e) se po napornih, a zmagovitih bitkah želi vrniti domov, toda načrte mu prekriža cesar Mark Avrelij. Želi ga imenovati za svojega naslednika, toda še pred tem ga njegov častihlepni sin Commodus umori. V strahu za svoj prestol da Commodus pobiti celot- no generalovo družino, toda Maksimus se za las izogne smrti. Po spletu okoliščin postane suženj, ki ga izurijo za gladiatorja ... Film, poln akcije, herojskih dejanj glavnega juna- ka, častnega umiranja in vrlin, za katere smo v današnjem času že pozabili, da obstajajo. Na srečo pa nam sodobna tehnika zna pričarati zgo- dovinske spektakle, kjer najdemo vse, tako dobro kot slabo, kar je človeštvo na svoji poti do na- predka izgubilo. Gladiator je nadaljevanje ideje Bena Hura in Spartaka, večnih filmov, ki so nav- duševali množice pred desetletji, sedaj pa je na Gladiatorju, da postane enako nesmrten kot juna- ki, ki jih predstavlja. Zgodovinska dejstva so bila osnova pri snemanju tega filma, saj je Mark Avrelij res umrl nekje na meji rimskega imperija, njegov sin Commodus pa je bil enako nepriljubljen, kot je bil Avrelij priljubl- jen. Z dobro mero taktov in fikcije so producenti združili prijetno s koristnim in nastal je film, ki ga imajo mnogi za najboljši film tega leta. Malo je lju- di, ki jih ne bi pretresla usoda popolnega junaka, heroja, kot jih poznamo le iz grških in hmskih le- gend, ter njegova tragična in hkrati lepa usoda. Kdaj ste nazadnje videli dober film? Če se datuma spomnite ali ne, čas je, da nastanejo spremembe v vaši lestvici najboljših filmov. Poskusite pn/o spremembo narediti prav z Gladiatorjem .. Nataša Žuran TEDNIKOVA KNJIGARNICA Leposlovna novost o atdsu Sodobni romani za najstni- ke se pogosto dotikajo ko- čljivih tem, ki obremenjujejo današnje odraščanje. Izmed teh je gotovo najbolj drama- tična takšna ali drugačna izkušnja z virusom HIV. Žal leposlovja za mlade na temo »kuge 20. stoletja (r) ni veliko, kakor na sploh nI številno ro- manopisje za tiste, ki niso več otroci, odrasli pa še tudi ne. Doslej sta takšni, aktual- ni in prijetno bralni, knjigi izšli V zbirki Odisej Mla- dinske knjige: Živeti hočem (Marliese Arold, 1998) in Na novi poti (Margaret Clark, 1999). Odlično knjigo o tragi- ki z mamili zasvojene in s HlV-om oku-žene deklice, pravzaprav slikanico, je leta 1995 izdala založba Didakta: Kaj je trip, Mlja? avtorice Re- gine Schindler. Tem se je pred kratkim pridružil najstniški roman Zakaj prav jaz?, ki ga je izdala založba Učila iz Tržiča v novi zbirki za najstnike Metuljev let (prva knjige iz te zbirke - Do- jenčki iz moke - je bila predstavljena v prejšnji Tednikov! knjigarnici). Avtor Carlos Puerto je v sre- dišče pripovedi postavil štu- dentko glasbe, mlado vio- lončelistko Ado. Pisatelj pripo- veduje, kot bi Ado nagovarjal in jo spominjal zadnjih dveh let, ko se ji je življenje postavilo na glavo. Pripoved je na 134 straneh razdeljena na pet poglavij oziroma stavkov: Prvi stavek - Allegro maestozo, Drugi stavek - Andante mode- rato. Tretji stavek - Mirno, tekoče. Četrti stavek - Zelo svečano, toda preprosto. Peti stavek - V ritmu scherza, silovi- to. Vsako poglavje začenja s poetičnim citatom, ki vliva upanje življenja in sprijaznjen- je s končnostjo le-tega. Ada je občutljiva umetniška duša, ki živi z mlajšo sestro in očetom. V Parizu doživi prvo ljubezen z mladim, zanesenim antropologom. Izredno čutno razmerje razburka Adin čustveni svet. Toda Andres, čeprav omamljen z Adino lju- beznijo, ostaja neulovljivo hre- penenje. Ada se zaveda minlji- vosti njune romantične zveze in v želji, da bi se odvezala lju- bezenske zasvojenosti, preživi novoletne praznike s kolegi z akademije v afriški puščavi, kjer ima domači vodič prav takšne oči kot njen ljubljeni... Pripetljaj ( kakšen - preberite sami) na novoletnem izletu do- končno zaznamuje Adino življenje, kjer ne bo več prosto- ra za Andreasa in, kakor se zdi, tudi za nobenega drugega moškega. Knjigo, ki je več kot zgolj mla- dostniška pustolovščina v svet ljubezni, priporočam učencem predmetne stopnje osnovne šole in dijakom. Zakaj prav jaz? pa ne bo odveč tudi odraslemu bralstvu. Vabilo na pravljUo z jogo Danes, v četrtek, 25. rrfaja, bo ob 17.uri pravljična ura z jogo v pravljični sobici mla- dinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Na pravljico Gremo na morje vabimo otro- ke od četrtega leta dalje. Vstopnine ni, obvezni pa so copatki in lahna športna oblačila. Vabilo na razstavo knjig v Ljubljano Do 30. maja je v knjigarni Mladinske knjige Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani 8.razstava tujih otroških knjig in cederomov Bologna po Bo- logni. Razstavo so pripravili slovenski strokovnjaki za mla- dinsko književnost in predstavlja izbor svetovne knjižne produkcije za mlade bralce, ki je bila razstavljena na pomladanskem svetovnem knjižnem sejmu v Bologni. Strokovno vodstvo po razstavi opravlja bibliotekarka Tilka Jamnik (vsak dan ob pol dese- tih), razstavo pa spremljajo tudi pravljične ure. iif/ono Klemeniii TEDNIK - Četrtek, 25. maj 2000 oo TOO IN TAM DR. ANTON STRES - NOVI NASLOVNI ŠKOF PTUJA IN POMOŽNI ŠKOF MARIBORSKE SLOMŠKOVE ŠKOFIJE "Vse delam zaradi evangelija" Po 1620. letih je Sveti sedež ponovno uvrstil na listo nekdanj- ih škofij ptujsko škofijo. Sveti oče Janez Pavel II. je 13. maja imenoval prof. dr. Antona Stresa za naslovnega škofa Ptuja in pomožnega škofa v Mariboru. Dr. Anton Stres se je rodil 15. decembra 1942 v Donački Gori v župniji Rogatec. Kot mini- stranta so ga posebej nagovorila bogoslužna obhajanja, v katerih je spoznaval cilj in smisel krščanskega življenja. Po osnov- ni šoli v Gabrju, nižji gimnaziji v Rogaški Slatini in višji gimna- ziji v Zagrebu je leta 1960 stopil k lazaristom in študiral teologi- jo v Ljubljani in Parizu. Po re- dovnih zaobljubah in duhov- niškem posvečenju leta 1968 je nadaljeval študij filozofije v Pa- rizu in leta 1972 diplomiral na Katoliškem inštitutu, nato post- al predavatelj na Teološki fakul- teti v Ljubljani in leta 1974 dok- toriral iz teologije, v Parizu pa leta 1984 iz filozofije. Leta 1985 je postal izredni, leta 1990 pa redni profesor za filozofijo in leta 1999 dekan Teološke fakul- tete. Ob mnogih dolžnostih, ki jih je opravljal kot redovnik v Misijonski družbi lazaristov, je ustanovitelj in predsednik ko- misije Pravičnost in mir, vnet sogovornik v pogovorih med Cerkvijo in državo, predvsem pa pisec mnogih strokovnih knjig in razprav. Vaše imenovanje za mari- borskega škofa nas je zelo raz- veselilo, saj Vas poznamo kot izvrstnega predavatelja in člo- veka velike duhovne širine in odprtosti do vsakega. Še pose- bej pa nas je razveselilo dejst- vo, da ste prevzeli ime naslov- nega škofa nekdanje ptujske škofije. Kako je prišlo do tega in kaj Vas je k temu spodbudi- lo? Dr. A. Stres: Ker pomožni škofje kakor tudi nekateri dru- gi nimajo svoje škofije, obstaja stara navada, da se jim dodeli ime škofije, ki je nekoč obstaja- la. Na seznamu takih praznih škofovskih sedežev pa do sedaj ni bilo naših dveh najbolj zna- nih škofovskih sedežev: v Peto- vioni (Ptuju) in Celeii (Celju), kjer danes ni več škofije. Zato sem menil, da bi bilo primerno nekako oživiti spomin na ti dve starodavni škofiji, in ob imeno- vanju za mariborskega pomožnega škofa sem izrazil željo, da bi mi sveti oče dodelil nekdanji škofovski sedež v Ptu- ju. Zaradi sv. Viktorina Ptujske- ga si Ptuj to še posebej zasluži. Zakaj bi nosili naslove nekdanj- ih škofij v Italiji, Afriki ali na I Bližnjem vzhodu, če imamo na naših tleh tako slaven škofijski sedež, kakor je bila nekdanja Petoviona! Tudi po moji smrti bo nekdanji ptujski škofovski sedež na seznamu naslovnih škofij in bo dodeljen kakemu pomožnemu ali drugemu škofu brez lastne škofije. Kot ste omenili, ste sami iz- razili željo, da bi postali nas- lovni ptujski škof. Ali so bili izraženi kakšni pogoji s strani Svetega sedeža? Dr. A. Stres: Nobenih pogo- jev ni bilo. Bilo je treba samo dokazati, da so nekoč bili v nek- danji Petovioni ali Poetoviu res škofje. To pa ni bilo težko, ker je sv. Viktorin zelo znan in po- memben starokrščanski pisatelj. Prosil sem profesorja zgodovine na naši fakulteti dr. Metoda Be- nedika, da mi je na eni strani napisal nekaj nespornih dejstev in podatkov iz življenja prakrščanske cerkvene občine v Petovioni in to sem posredoval apostolskemu nunciju, da je poslal v Rim. Tudi na nunciatu- ri v Ljubljani so se za to zelo po- trudili in s svoje strani prošnjo podprli, tako vsaj domnevam, saj je šlo izredno gladko, v enem tednu. V Rimu so menda rekli: »Če pa je nekdanja krajevna Cerkev v Petovioni dala vesoljni Cerkvi tako pomembnega svet- nika, kot je sv. Viktorin Ptujski, zasluži, da jo uvrstimo na sez- nam naslovnih škofij.« To ni prvič, da so v Rimu pokazali ve- liko razumevanje za želje Slo- vencev po uveljavitvi preteklos- ti na njihovih tleh. Poročila o škofijskem sedežu v Petovioni (Ptuju) omenjajo le tri škofe: mučenca sv. Viktori- na, škofa Aprijana in Julijana Valensa. Slednji je pod vpli- vom Gotov in arianizma (nau- ka, ki zanika Kristusovo božanstvo) povzročil konec ptujske škofije. Zgodovina nam poslej ne omenja več no- benega ptujskega škofa. Tako Vas lahko imenujemo za tret- jega ptujskega katoliškega škofa. V čem je smisel, da pomožni škof postane naslov- ni škof škofije, ki praktično ne obstaja več? Dr. A. Stres: Škofovska služba je pastirska služba, se pravi služba odgovornosti za Božje ljudstvo. Ker imajo v Ka- toliški cerkvi škofovsko po- svečenje tudi taki, ki nimajo svoje lastne škofije, pomagajo pa izvrševati pastirsko službo rednim ali krajevnim škofom, ki jih imenujemo škofje ordina- riji, se jim podeli naslov škofije, ki več ne obstaja. To naj jih tudi spominja, da so soodgovorni za Božje ljudstvo, da je škofovska služba služenje sestram in bra- tom po veri. Ne gre samo za pomožne škofe. Tudi nunciji so naslovni nadškofje nadškofij, ki ne obstajajo več. Prav tako kar- dinali in drugi odgovorni ljudje v vodstvu Cerkve v Rimu, ki niso krajevni škofje, imajo pa škofovsko posvečenje. Apostol- ski nuncij v Sloveniji je npr. naslovni nadškof Biblosa, sta- rodavnega mesta, od katerega izhaja tudi beseda biblija, nek- danji Biblos pa je nekaj deset ki- lometrov oddaljen od nuncije- vega rojstnega kraja v Libano- nu. Vsak škof ima svoj grb, ki go- vori o njegovi preteklosti in prihodnosti. Kaj bo predstavl- jal Vaš grb in katero geslo si boste oziroma ste si izbrali? Dr. A. Stres: Moj grb ima dve polji. Zgornje polje je črno, na njem pa so tri zlate zvezde. V te- mini našega življenja nam krist- janom dajejo smisel in kažejo pot vera, upanje in ljubezen. Smo v svetem letu 2000, ki je leto Svete Trojice. Mogoče pa bodo koga zlate zvezde spomni- le tudi na Celjane, vendar so Celjani imeli zlate zvezde na modrem polju. V spodnjem pol- ju bo pa zlata ladja. Ladja je simbol Cerkve in upanja, saj je tudi podoba Noetove barke, ki je rešila vsa živa bitja pred ve- soljnim potopom. Ladja je nam- reč posebej povezana z mojim priimkom. Leta 973 je cesar Oton II. podaril neko ozemlje na sorskem polju freisinškemu škofu Abrahamu. V darovnici, ki je ohranjena, so določene meje tega ozemlja, in tam latin- sko piše, da gre meja po reki Sori »do plitvine, ki jo domačini imenujejo Stresoubrod« (Stre- sov brod). Na tistem mestu je danes vas Ladja. Tako je moj priimek eden najstarejših iz- pričanih slovenskih vzdevkov, iz katerih so pozneje nastali pri- imki, povezan pa je z brodom ali ladjo. In ker je ladja starodaven simbol za vse pozitivne pomene, ki sem jih naštel, ne morem mimo nje. Geslo pa mi v tem trenutku prihaja prav iz srca, čeprav ga povzemam po aposto- lu Pavlu, ki je zapisal: »Vse de- lam zaradi evangelija.« Tudi jaz sprejemam službo škofa zaradi evangelija, zaradi prepričanja, da je evangelij ali vesela novica o Jezusu Kristusu rešilna misel za nas vse. Vaše dosedanje delo je bilo ob duhovniškem poslanstvu predvsem znanstveno in peda- goško na teološki fakulteti. Z nastopom škofovske službe pa boste prevzeli veliko drugih obveznosti. Ali smemo upati, da boste tudi poslej našli čas za pedagoško delo na teološki fakulteti, še posebej v Maribo- ru? Dr. A. Stres: Vsaj poskušal bom še naprej predavati filozofi- jo v Mariboru, ker imam preda- vateljsko delo zelo rad. Upam, da bo to združljivo z novimi službami, saj je tudi po svetu ve- liko primerov, da pomožni ško- fje ostajajo predavatelji. Ali ste že določili, kdaj in kje bo škofovsko posvečenje ter kdo bodo škof|e posvečevalci? Dr. A. Stres: Datume po- svečenja vseh treh pomožnih škofov v Sloveniji je zaradi že sprejetih obveznosti naših ško- fov izredno težko uskladiti. Za- enkrat je mišljeno, da bo po- svečenje v Mariboru v nedeljo, 25. junija, popoldne. Glavni po- svečevalec bo mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramber- ger, soposvečevalca pa bosta ljubljanski nadškof in koprski škof Tudi drugod bo podobno. V Ljubljani bo novi pomožni škof posvečen na binkoštni po- nedeljek, glavni posvečevalec bo ljubljanski nadškof, sopo- svečevalca pa mariborski in koprski škof V Kopru, kjer bo posvečenje na praznik sv. Cirila in Metoda, pa bo glavni po- svečevalec koprski škof, sopo- svečevalca pa ljubljanski nadškof in mariborski škof Tako prihaja jasno do izraza po- vezanost in enotnost Cerkve na Slovenskem. Kljub temu, da je naš ordina- rij škof dr. Franc Kramberger, ste v naše in sedaj tudi Vaše mesto Ptuj toplo vabljeni. Kaj bi zaželeli Ptujčanom? Dr. A. Stres: Ptuj ni samo lepo mesto, o katerem mi z občudovanjem govorijo tudi tuji turisti, temveč je mesto z bogato zgodovino. Ta zgodovi- na je sedaj še bolj ovrednotena tudi na ravni vesoljne Katoliške cerkve. Ptujčanom želim, da bi bili ponosni na preteklost svoje- ga mesta. Čeprav so bili prebi- valci nekdanje Petovione druge- ga rodu, to ni odločilno. Bili so veliki ljudje. Tudi krščanska skupnost je morala biti izredno močna ter intelektualno in du- hovno bogata, drugače ne bi mogla dati Cerkvi velikega Vik- torina. V času preganjanj so mnogi člani te skupnosti dali življenje za svojo vero, za svoje prepričanje, za zvestobo svoji vesti. To je zgled za nas vse. Hkrati pa tudi poziv, da bi da- nes bili časi mučeništva daleč za nami in bi ljudje različnih pre- pričanj na Ptuju in povsod v naši domovini živeli v tako glo- bokem medsebojnem spošto- vanju, da ne bi zaradi svojega prepričanja nihče nikoli doživel nič hudega, nič bolečega. Spoštovani naslovni škof Ptuja in mariborski pomožni škof. Ob koncu najinega pogo- vora se Vam iskreno zahvalju- jem za to najino kramljanje in Vam želim veliko Božjega bla- goslova pri Vašem novem pos- lanstvu. Menim, da ne bo odveč, če Vas bomo kdaj nas- lovili kot »Viktorina Ptujskega današnjih dni«. Upam le, da Vam ne bo treba dodati besede »mučenec«. Želim Vam, da bi Vas »Stresov brod« vozil po le- pih vodah Slomškove škofije. Na Ptuju pa se Vas že vsi vese- limo! Pogovarjal se je p. Slavko Kralnt ... PA BREZ ZAMERE Haslednit kvpet, prosim! Zase lahko s precejšnjo mero gotovosti trdim, da me že od nekdaj bolj privlačijo družboslovne znanosti, kar pa seveda ne pomeni, da (še posebej sedaj, v svojih »akademskih« letih, ko nisem več pod srednješolskim imperativom, da jih moram poznati) naravoslovnim znanostim ne posvečam pozornosti, saj sem globoko prepričan, da je edini adekvaten pogled na svet ta, ki njegovo celovitost zajame v enoten zor. V nasprotnem primeru nam namreč grozi, da zaradi dela ne bi videli celote ali pa bi neutemeljeno dajali delu primat nad ce- loto (kako neprijetno znano zveni tole, mar ne?). Pa vendar, vsak človek ima kakšno področje, h kateremu ga vleče bolj kot k drugim, in v mojem primeru je to pač družba (v sociološkem smislu), družbeno življenje ter nosilec in glavni akter te predstave (prosto po Sha- kespearju) - homo sapiens. Imam namreč to lastnost, da neznansko rad opazujem ljudi ter njihovo obnašanje, kadarkoli in kjerkoli - lastnost, zaradi ka- tere zna biti včasih tudi neprijetno, saj se mi je že večkrat zgodilo, da sem izpadel kot idiot, ki neokusno bulji v druge ter pri tem snuje kakšne čudne načrte. Vseeno pa mi ta moja »buljenja« dajejo precej snovi za razmišljanje in človek se kar začudi ob dejstvu, da lahko recimo iz čisto običajnega čakanja pred blagajno deducira karakteristike družbe, v kateri živi. Dovolite, da navedem primer. Pred dobrim letom je v neposredni bližini mojega začasnega prebivališča v metropoli, kjer pilim svoje akademsko znanje, moj in vaš najboljši sosed ponosno odprl nov obrat, ličen objekt, v katerem skoraj začneš verjeti, da prodajalke mislijo resno, ko zamomljajo ti- sti popačeni »dobrdan«, ter da kruha ne grabijo z goli- mi rokami tudi ne takrat, ko nihče ne gleda. Ce k temu dodam še dejstvo, da imajo vsake toliko časa tudi zas- tonj vrečke, kar je za nas študente vse prej kot zanema- rljiv podatek, je bila izbira, da si bom poslej hodil po svojo jutranjo žemljico in pet »dek« posebne (ptujske, se razume) prav v svojega najboljšega soseda, dokaj razumljiva ter modra odločitev. Tukaj pa je vendarle potrebno pripomniti, da čeprav ima ta moj sosed na razpolago kar kakšen manjši bataljon blagajn, po stari navadi nikoli ne obratujeta več kot dve (nekatere stva- ri so pač večne), kar seveda pomeni, da sta vrsti pred blagajnama neizbežni. Čeprav to večino ljudi verjetno nemalo jezi, pa osebno nimam mč proti, saj se mi, ta- kole čakajočemu v vrsti, vsakokrat znova ponuja odli- čna priložnost za moje zasebne antropološke analize. Ko sem zadnjič takole čakal v vrsti, mi je v oči padla mamka pred mano, ki je med mojo žemljico ter svojo solato na tekočem traku pri blagajni z neko, upal bi si trditi, strahosovražno gesto vehementno postavila deščico z napisom »naslednji kupec, prosim«. Sprva sem mislil, da sem vzrok za to po mojem mnenju nič kaj prijazno dejanje jaz sam, saj je bila ura še precej zgodnja in temu primeren tudi moj videz, vendar sem sčasoma opazil, da sem pravzaprav edini, ki ne izolira svojih dobrin od dobrin soljudi. Prav vsi so pridno se- gali po teh deščicah ter z njimi ograjevali svoje blago, kot da bi hoteli s temi mini mejami zaščititi suverenost svojega kruha, pralnega praha in toaletnega papirja. Ob tej vsaj zame osupljivo vestni ter masovni uporabi teh pripomočkov (kolikor vem, tega na Ptuju ne upo- rablja skoraj nihče), sem seveda najprej pomislil, češ glej jih, žabarje, kako lepo uveljavljajo pravila, ter se ob tem počutil kot kak zagaman provincialec, nevajen urbanega ter njegovih navad, podobno kot takrat, ko sem še kot neveden bruc ugotovil, da v Ljubljani kole- sarske steze dejansko res uporabljajo za promet s kole- si, ne pa, tako kot pri nas, za samoumeven podaljšek pločnika (ta ugotovitev me je pred tem seveda stala najmanj petih bolečih bližnjih srečanj s kolesarji). No, kaj hitro sem ugotovil, da to marljivo ograjevanje z »naslednji kupec, prosim« nima prav veliko skupnega s kakšnim uveljavljenjem pravil ter da razlogi za takšno udinjanje ležijo popolnoma drugje. Taka in podobna dejanja so le izraz prevladujočega stanja duha, o katerem je bil govor že v prejšnjem članku, ograjevanje svojega blaga je le izraz občutka ogroženosti, homofobije ter prikrite sovražnosti do sko- raj vsakogar, ki se nam približa na manj kot meter, občutka, ki se v velikih mestih še potencira, in s tega stališča bi na deščicah namesto »naslednji kupec, pro- sim« prav lahko tudi pisalo »tace stran od mene in moje solatke!«. Žalostno, toda resnično. Včasih ni torej prav nič narobe s tem, da živimo v majhnem podeželskem mestecu (čeprav nekateri verja- mejo, da smo središče sveta), kjer je atmosfera vseeno malce bolj sproščajoča ter človeku prijazna. Vsem sku- paj nam želim, da bi deščice »naslednji kupec, pro- sim« tudi v bodoče uporabljali tako malo, kot smo jih do sedaj, pa četudi ob tem izpademo zagamani provin- cialcu Gregor Alii OD TOD IN TAM sv, ANA • Jutri seja obiinskega sveta Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah bo jutri ob 18. uri 12. redna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Svetniki se bodo seznani- li z varnostjo na območju občine in poročilom komunalne inšpekcije, sprejeli pa naj bi tudi odlok o gospodarskih javnih službah in več sklepov: o podpisu pristopa trajnostnemu raz- voju mest, o ceni vode, o ustanovitvi konzorcija za termično ob- delavo odpadkov in o opredelitvi objektov športne infrastruktu- re na območju občine. Svetniki bodo razpravljali tudi o cenah pogrebnih storitev. ak LENART • Zaključni nastop baletne šole Baletna šola Jasna iz Lenarta pripravlja jutri ob 16, uri v le- narškem Domu kulture 7. zaključni nastop. Predstavili se bodo z baletno malo šolo, izraznimi plesi, baletom in baletnim stu- diomi, kot gostje pa bodo nastopili plesalci plesne šole Pingi iz Maribora. ak 6 četrtek, 25. maj 2000 ■ TEDNIK lAMIMIVOSfl, RMPORTAŽe TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 4 Nasca Nadaljevanje iz prejšnje številke Ico, glavno mesto okrožja, sem bežno ujel s pogledom iz avto- busa. Na oko nič kaj posebnega. Nadaljevali smo pot proti našemu cilju, mestu, ki se nahaja 450 km južno od Lime, ima 30.000 prebivalcev in se imenuje Nasca. Ker se v tistih delih sveta sko- raj vse vrti okrog ljudstev, ki so tam živela, bom te kraje skušal opisati tako, kot sem jih doživel in kot so mi jih opisali in predstavili tamkajšnji ljudje. Mesto je dobilo ime po ljudstvu, ki je v tistem predelu živelo. Zaznamovano je z Nascinimi črtami. Kultura Nascov je nastala po propadu ljudstva Paracas in se je začela v 2. st. n. št. ter trajala do 8. st. n. št. V glavnem so se ukvarjali z lončarstvom in izde- lovanjem keramičnih izdelkov, bili pa so tudi lovci in poljedelci. Originalni postopek izdelovanja lončenin se je ohranil do danes in predstavlja eno od turističnih ponudb mesta. Na keramiko so risali razne rastline in živali, svoja božanstva, glasbene instru- mente, pripomočke in tudi sami sebe. Za izdelke iz zgodnjega obdobja so značilni bolj barviti in bolj naravni dizajni, za kas- nejše obdobje pa je značilna bolj stilistična dekoracija. Z razisko- vanjem Nascov se je prvi ukvar- jal perujski arheolog Max Uhle že leta 1901. Poleg te proiz- vodnje smo si ogledali še tradi- cionalni postopek pridobivanja zlata. Cementario de Chauchilla je bil naš naslednji cilj. Nahaja se v bližini Nasce, oddaljen kakih 30 km. Pristop tja je možen s taksi- jem ali organizirano z agencijo, ki jo najdeš sam, bolj verjetno pa je, da te njen predstavnik poišče kar v hotelu, če te ni že na avto- busni postaji. To območje je pokopališče Nascov. Grobnice se razprostira- jo na 1500 metrov dolgi in 350 metrov široki površini. Nekatere od njih so odprte in razstavljene, tako da so dobro vidne kosti, lo- banje, mumije, ostanki lončenin in deli oblačil, ki spominjajo na nekdanjo kulturo Nascov. Mno- go teh vrednot je pokradenih, vendar je že sam pogled in pos- lušanje domačega vodiča (govori le špansko) nekaj posebnega. Sam sem se kar precej vživel v okolje in sem ob opazovanju do- bil kurjo polt. Pred menoj je bila dediščina ljudstev, ki so bila seme njihove sedanjosti. V grobnicah so vidni razni slo- ji. Mumificirane ženske z dolgi- mi lasmi so bile čarovnice ali de- vice. V grobnicah višjih redov so vidni ostanki raznih živali, v ne- katerih tudi kosti služabnikov. To pomeni, da so izbrane častili in jim skušali omogočiti udobje tudi na drugem svetu. Postopek mumificiranja je bil prav pose- ben, saj so jim najprej porezali žile in živce, nato jih premazali z čilijem, tako bi jih očistili vsega negativnega, zlega in jih pripra- vili za nadaljnje življenje. Na koncu so jih ovili v volno. Neka- tere, predvsem device in izbrane, so darovali kot dobro same in za očiščenje celotnega naroda. Pos- topek mumificiranja je očitno bil uspešen, saj so videne mumi- je ohranile barvo las in kože. Na puščavnem območju je ok- rog 1000 grobnic in mnogo dru- gih ostankov. Segajo v obdobje med 200 p. n. š. in 600 n. št. Področje je zavarovano, odnašanje česarkoli je prepove- dano in kaznivo, hoja pa je do- voljena le na za to označenih predelih. Preostali čas smo preživeli na Plazi de Armas in avtobusni pos- taji. Plaza de Armas je v vsakem mestu v Peruju, pa tudi drugod po Južni Ameriki najbolj urejen del kraja. Plaze (parki) so zmeraj polne ljudi, ki ponavadi nimajo predsodkov pred tujci in ki so skoraj vedno pripravljeni na ko- munikacijo tudi po tem, ko jim poveš, da se ti o španščini niti ne sanja. Že kmalu po prihodu sem ugotovil, da so domačini povečini prijazni in korektni ter se jih ne sme ocenjevati po nji- hovem videzu. Sicer se zgodi, da komu kaj ukradejo, vendar je ne- varnost te vrste prisotna povsod. Na srečo nisem imel podobne izkušnje. Z večerom se je zrak močno ohladil, zaradi česar niti o načrtih niti o čem drugem nisem razmišljal. Pozno ponoči smo dočakali že težko pričakovan avtobus. Nadaljevanje prihodnjič Tradicionalen način pridobivanja zlata se je ohranil vse do danes Lepo vidna okostja v grobnici in tamkajšnji način mumifici- ranja Okostja v Nasci, razstavljena v puščavi pred svojimi grobni- cami RADEHOVA / REKORDNI ULOV DUŠANA MERCA IZ H AJDOS S9'kUomramski som Dušan Mere (desno) s prijateljem Henrikom ob rekordnem ulovu iz ribnika Radehova ____........ ^...... _ ^ Z majem se je pričela tudi sezona lova na velike ribe. Med prvimi se je trofejna ribiška sreča na veliko nasmeh- nila članu ribiške družine Ptuj Dušanu Mercu iz Hajdoš, ki je v torek, 16. maja, v zgodnjih jutranjih urah v ribniku Radehova uplenil rekordnega, 50 kg težkega in 195 cm dolgega soma. Dušan, sicer član skupine, ki se je v RD Ruj specializirala za lov na velike ribe, je povedal, da ga je premamil na jetra. Z brkatim velikanom se je s pomočjo 0,40-mm silka in role DAM-AT 570 mučil skoraj uro in pol. Na suho mu ga je po- magal spraviti ribiški kolega Henrik Lasnik (z ribiškim imen- om Somič) z Raven na Koroškem. Da sta bila pri tem oba mokra, najprej zunaj, potem pa še znotraj, je skoraj logično. Še to smo izvedeli, da je to do sedaj najtežji som iz ribnika Radehova, kmalu pa bo krasil Merčevo ribiško sobo, saj ga je dal v celoti preparirati. -OM TEDNIK - Četrtek, 25. maj 2000 7 RODNI VRH / OBNOVILI DEDIŠČINO STARŠEV Blagoslov inamenia in slike pri Glažarjeviti v Rodnem Vrtiu v Halozali je bilo na leto- šnjo cvetno nedeljo slovesno. Stanko in Nadica Glažar sta se odločila, da poskrbita za nov križ z razpelom in Marijo. Leta 1965 sta Stankova mama Vikica in oče Stanko Glažar naročila postavitev križ z razpe- lom v spomin na pokojnega Vikičinega brata, ki je padel ob koncu druge 2. svetovne vojne. Križ je bil postavljen tik pred domačijo v Rodnem Vrhu pri Glažerjevih, po domače Berovih. Križ je izdelal sam Stanko Glažar, razpelo pa je bilo delo neznanega mojstra. Leta so minevala, skrb za križ pa je prevzel po tradiciji sin Stanko z ženo Nadico. Vremenske prilike in zob časa so počasi uničevali križ, zato sta se lastnika odločila, da poskrbita za novega. Križ je naredil Stankov stric Alojz Bezjak, razpelo in kip Marije pa Stankov bratranec Stanko Maroh. Na cvetno nedeljo je p. Alojz Klemenčič, župnik pri sv. Trojici v Halozah, blagoslovil križ in kipa. Ob tej priložnosti pa je bla- goslovil tudi sliko ljubiteljske sli- karke Ide Šprah, sestra Stanka Glažarja, ki je na sliki upodobila križ, knjigo in svečo, sliko pa po- darila cerkvi Sv. Duha v Rodnem vrhu, ki je podružnica Sv. Trojice v Halozah. Slika je nameščena v mrliški vežici. Ida Šprah je tej župniji že leta 1999 podarila sliko portret Antona Martina Slomška. Po končanem žegnanju so domači ob križu postregli s peci- vom in pijačo. Brez domačih pe- vcev pa tudi tokrat ni šlo. Tako so zaigrali na bajs in harmoniko, na kitaro pa je zaigral sam župnik Lojzek, kot mu pravijo po domače. Irena Maroh Utrinek z blagoslova v Rodnem Vrhu PTUJ / SE O DOGAJANJIH OB LETOŠNJIH DOBROTAH Štruia velikanka in veliko glasbe Dogajanje sobotnega dopoldne- va, 13. maja, ob razstavi Dobrote slovenski kmetij na ptujskih uli- cah in trgih so obogatili tudi člani pihalnegž orkestra Neuvirtovi Štajerci iz Pesnice in ptujski pi- halni orkester, ki je igral pred mi- noritskim samostanom ter vabil na ogled razstave. Turistično dru- štvo pa je v program letošnje raz- stave vključilo aktivnosti ob pri- četku turistične sezone 2000. Ob glasbi so pripravili bogat kulturni program OŠ Olge Meglic ter stro- kovni del - predavanje o ureditvi vrtov in vzgoji cvetlic ter posvet o prireditvi Dobrote slovenskih kmetij. Za konec so na dvorišču minoritskega samostana razrezali štruco velikanko v dolžini 3,4 m, ki so jo spekli v Ptujskih pekar- nah in slaščičarnah, ter med obis- kovalce razdelili 300 krofov. MG Fotografija desno: Štruca ve- likanka na dvorišču minorits- kega samostana. Foto: Laura, Gorišnica PTUJ / SREČANJE GIMNAZIJSKIH MATURANTOV Spomini na dijaška leia še iiviio Zlati maturanti v ptujski Mestni hiši. V Mestni hiši v Ptuju je 19. maja ptujski župan Miroslav Luci skupaj s predstojnikom skupne uprave občin Stanisla- vom Napastom sprejel maturante ptujske gimnazije, ki so maturirali v šolskem letu 1949/50. V razredu jih je bilo 28, v prvem roku pa jih je maturo opravilo 15. Njihov razrednik je bil profesor Franc Stiplovšek. Bolj ali manj so vsi končali visokošolske študije. S svojim znanjem so pomagali v razvo- ju Ptuja in drugih mest v Sloveniji, nekatere je pot zanesla v tujino. Takoj po vojni so se udeleževali tudi številnih delovnih akcij. Ne- kateri so bili celo na dveh, treh v enem letu. Zelo lepo so tudi peli, njihov pevski zbor je bil najboljši v Sloveniji, radi so šahirali (če je je bila "nuja", tudi med poukom v zadnji klopi), biU pa so tudi dobri odbojkarji. Kot se za mladost spo- dobi, so jo kakšno tudi ušpičili. Kot je povedala ena od zlatih ma- turantk Jožica Vrečko, je še polno stvari, ki jih delajo "bolj mehke", kot so v resnici. Prvič so se maturantje iz leta 1950 srečah leta 1960, zatem vsa- kih pet let, zadnjih deset let pa se srečujejo vsako leto, je povedal Ivan Munda, ki sedaj živi v Mari- Foto: Langerholc boru. Po sprejemu pri ptujskem županu, za kar ima zasluge njiho- va sošolka Jožica Vrečko, ki je nji- hov razred tudi predstavila v Mestni hiši, jih je pot vodila na Ptujsko Goro, kjer so jubilejno srečanje nadaljevali v ta- mkajšnjem župnišču. To je bilo že njihovo tretje srečanje pri sošolcu patru Maksu Klajnšku, kjer so obudili še katerega od mladostnih spominov. V spomin na srečanje s ptujskim županom pa jim bo vsem ostala steklenica dobrega ptujskega vina. Tudi to srečanje nekdanjih gimnazijskih maturantov je poka- zalo, da so spomini na dijaška leta tudi v zrelih letih eni najlepših. MG ZAMENCI / TEKMOVANJE GASILCEV Domačini nalboljši V okviru občinskega prazni- ka občine Dornava je prosto- voljno gasilsko društvo Ža- menci organiziralo v nedel- jo, 14. maja, v sklopu Gasils- ke zveze mestne občine Ptuj in Gasilske zveze Gori-šnica tekmovanje v hidrantni ligi. Sodelovalo je 11 moških in 5 ženskih ekip. Končni rezultati^ med moškimi ekipami: 1. PGD Žamenci (19,7), 2. Mala vas I. (20,1), 3. Ptuj in Prvenci - Strelci (21,6). V ženski konkurenci: 1. Žamenci (21,8), 2. Mala vas( 21,9), 3. PGD Polenšak. Tekmovanju je sledilo družabno druženje gasilcev. MS Utrip s tekmovanja POLENSAK - HLAPONCI / OBNOVLJENA KOZARJEVA KAPELA Da ie na šmarniiah lepše Na meji med Hlaponci in Polenšakom stoji že več de- setletij kapela. Ta je v zad- njem času kazala slabo po- dobo. Domačini so se odlo- čili, da jo bodo s pomočjo donatorjev obnovili. Delo so končali pred veliko nočjo. Največ so ga opravili sami, zidarska dela je opravilo podjetje Zidar, d.o.o., mizarska Miran Žlahtič, steklarska pa Janez Mez- narič. Denarna sredstva sta pris- pevali občina Dornava in občina Juršinci. V maju se tako kot nekoč zbirajo ob kapeli vsako nedeljo ob šmarnicah. Fetozapis: M. Slodnjak Kapela kaže lepšo podobo 8 četrtek, 25. maj 2000 - TEDNIK OD rOD f N TAM PTUJ / PREDSTAVUAMO NOVEGA DIRIGENTA PTUJSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA V kratkem promenadni komert z novim programom Od marca ima ptujski pihalni orkester novega dirigenta. Do- sedanji dirigent Anton Horvat, Id je orkester vodil dobra tri desetletja, se je poslovil, novi dirigent pa je postal Štefan Pe- tek, ravnatelj glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Štefan Petek je Ptujčan. Tu je obiskoval osnovno in glasbeno šolo, na kateri tudi sedaj dela. Prejšnji dirigent Anton Horvat mu je bil tudi prvi učitelj v tej šoli. Po srednji glasbeni šoli ga je pot vodila na glasbeno akademijo v Ljubljano, kjer je leta 1990 di- plomiral. Podiplomski študij je opravil v Gradcu. Sedem let je bil učitelj klarineta na srednji glasbe- ni šoli v Mariboru, od leta 1998 pa je ravnatelj glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju. Tudi na tej funk- ciji je nadomestil svojega prvega učitelja v glasbeni šoli Antona Horvata. Ob klarinetu je Petkov instrument tudi saksofon. Ob rav- nateljevanju tudi poučuje; ima dva učenca, enega^ uči klarinet, drugega safsofon. "Želim ohraniti sdk s poučevanjem, za več učen- cev pa mi že zmanjkuje časa." Sicer pa ga kot glasbenika-in- strumentalista poznajo v različnih komornih zasedbah - kvartetih in kvintetih, je tudi član maribor- skega Totega big banda, član Slo- venskega orkestra klarinetistov, občasno sodeluje tudi v maribor- skem opernem in simfoničnem orkestru, včasih pa ga pokličejo tudi na kakšno smdijsko sneman- je, ker želi ohraniti stik z živo glasbo. Glasba je njegov poklic, njegov prosti čas in velika ljubezen, nje- gov izziv. Izzivi se pri njem pojav- ljajo sproti. Predvsem si želi, da bi na svojih instrumentih ostal "akti- ven". Od nedavnega je njegov iz- ziv tudi dirigentsko delo, saj je postal dirigent Pihalnega orkestra Pmj. O tem, da bi lahko kdaj diri- giral pihalnemu orkestru, pravi, da ni nikoli razmišljal. Vsaj - tako priznava - ni pričakoval, da se bo to zgodilo tako zgodaj. "Gospod Horvat je bil dolgo ak- tiven, je zelo vitalen človek, zato nisem pričakoval, da bo tako zgo- daj 'izpregel'. Mi pa je to delo brez dvoma poseben izziv, kajti voditi glasbeni sestav, ki šteje okrog 60 članov, je poseben občutek - in dober občutek takrat, ko glasba zazveni, saj se pojavijo trenutki, ko čutiš, da vsi glasbeniki dihajo kot eden. To je res nekaj posebne- Štefan Petek, novi dirigent ptujskega pihalnega orkestra. Foto: Črtomir Goznik ga," je v nadaljevanju ^pogovora povedal novi dirigent Štefan Pe- tek. TEDNIK: Kako ste si zastavili delo orkestra, kako boste dose- gali avtoriteto? Š. Petek: "Povedati moram, da sem član tega orkestra že okrog petnajst let. Predvsem je dirigen- tova naloga potegniti iz glasbeni- kov najboljše. To sem tudi že sam doživel, ko sem kot glasbenik igral pod taktirko znanih dirigen- tov. In res - pravi dirigenti znajo potegniti iz glasbenika tudi tisto, v kar sam ne verjame oziroma ne ve, da je sposoben dati od sebe. To, se mi zdi, je dar dobrih diri- gentov. Znani pregovor pravi, da ni dobrih in slabih orkestrov, am- pak so samo slabi in dobri diri- genti. Pri mojem delu mi bo v pomoč tudi pomočnik Fredi Si- monic. TEDNIK: Kako poteka torej delo pihalnega orkestra pod vašo taktirko? Š. Petek: "Potem ko je orkester nekaj časa pavziral, se počasi vrača v stare tirnice. Vaje potekajo dvakrat tedensko po dve uri. Počasi se glasbeniki spet začenjajo ukvarjati z instrumenti in redno vaditi. Zagotovo pa ta zastoj v igranju orkestra ni bil v prid nje- govi kvaliteti. Pričakujem pa, da se bodo po revitalizaciji kmalu po- kazali tudi prvi uspehi." TEDNIK: Kaj želite doseči, če se primerjate s pihalnimi orke- stri v Sloveniji? S. Petek: "Težko oziroma ne- hvaležno je napovedati, kaj bomo dosegli. Mislim pa, da bi se z red- nim in trdim delom orkester lahko kosal z vodilnimi pihalnimi orkestri v Sloveniji. Ampak vse to zahteva čas, predvsem pa angažiranje vseh članov ter dejav- nikov, ki vplivajo na njegovo delo, saj ni dovolj, da glasbeniki igrajo, potrebni so tudi dobra or- ganizacija, pogoji dela in naposled tudi finančna sredstva. Pričaku- jem, da bomo v kratkem z mestno občino Ptuj podpisali pogodbo o sodelovanju v letu 200iO. Se pred kratkim so potekala pogajanja med pogajalsko skupino orkestra in vodilnimi v mestni občini Ptuj." TEDNIK: Ali v svojem progra- mu dela razmišljate tudi o tem, da bi v mestu ponovno pričeli or- ganizirati promenadne koncer- te? Š. Petek: "To bi bilo zelo zani- mivo, vendar je tudi glasbenike potrebno animirati za to. Že sedaj pa lahko napovem promenadni koncert na prostem (lokacija še ni znana), ki bo predvidoma v prvi polovici junija. Zaradi že omenje- ne prekinitve v delu orkestra ne moremo pripraviti lemega kon- certa v gledališču. Zato se želimo Ptujčanom odolžiti s promenad- nim koncertom, na katerem bodo lahko slišali skoraj v celoti nov program, ki ga že vadimo. V ta na- men se namenona izbral nekaj lažjih sklad, ki so kljub temu zani- mive in gredo zelo dobro v uho. Ta program je zelo pritegnil predvsem mlajše člane orkestra - mladino, ki danes glasbo doživlja drugače. Bliže so jim modernejše zvrsti glasbe, obstaja pa mdi veli- ko priredb teh modernih zvrsti za pihalne orkestre. Danes ni težko priti do teh not." MG JURŠINCI / NA OBISKU PRI MARTI TOPLAK Jktrmlt jMfffciimirw^ci denarjm ^raienm v vsakem kraju lahko najdemo osebe, ki s svojo dejavnostjo še posebej izstopajo. V Juršincih je to Marta Toplak, ki ji ni vseeno, kakšen je kulturni in siceršnji utrip njenega kraja in občine. O kulturi meni, da je nekaj najlepšega in najpomemb- nejšega za zdravje naroda, saj narod ohranja in ga zdravi. Po kulturi se narod pozna in ceni in znan je stari rek, ki pravi, da nobena vojna, še tako huda, ne naredi toliko škode, kot če na- rod izgubi kulturo - zavest. Tudi srčna kultura je posebnost, ki ni vsakemu podarjena. Marta Toplak se je pričela dej- avneje udejstvovati na področju kulmre v obdobju po osamosvojit- vi Sloveniji. Začela je v okviru stranke SKD in njena zasluga je, da sta nastali gospodinjsko društvo in društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine, z njeno pomočjo je nastala vrsta odmev- nih prireditev in dejavnosti, ki so že in še bodo veliko prispevale za prepoznanost tega območja v dru- gih delih Slovenije. Vse pa pos- tavljajo v ospredje dom in družino. Komisija za tirejenost cvetočih domov je nastala pri SKD. Vsem, ki so se izkazali z urejenostjo okolja, je pripadlo priznanje "rumena narcisa". V pe- tih letih je število hiš, ki' se ponašajo z lepim cvetjem, narastlo že na dvesto. V širšem slovenskem prostoru je odmevala ustanovitev gospo- dinjskega društva, ki je bilo prvo tovrsmo društvo v Sloveniji. Za- dalo si je bogat program izo- braževanja gospodinj kot nosilk doma in družine z željo, da se jim prizna mesto v družbi, ki ji glede na njeno delo pripada. Društvo je kot prvo razvilo gospodinjski pra- por, pred tem pa so uvedli gospo- dinjski praznik - 29. julij, ko vabi- jo na prireditve gospodinjskega praznika, ki ga združujejo s kul- turnim programom in razstavami izvirnih jedi (krušnih dobrot, sad- nih dobrot, jedi naših babic, praz- ničnih in drugih jedi). Po vzoru Jiuiinčank se sedaj povezujejo tudi druge gospodinje v Sloveniji in prav tako skozi svojo dejavnost skušajo ovrednotiti poklic gospo- dinj. Marta Toplak občuduje naravo, uživa ob glasbi in petju ter zgodo- vini. Tudi zato se je čutila dolžno, da ustanovi društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine, v okvir katerega sodi tudi že tradicional- na prireditev Zahvala jeseni kot hvalospev jeseni, prečudoviti na- ravi, "ki nam lahko veliko da ali pa vse vzame," poudarja Marta Toplak. V zahvalo in spoštovanje vsako leto na tej prireditvi izbira- jo dekle - kraljico pridelka, in to tistega, ki mu v letu prireditve na- menjajo več pozornosti. Doslej so "izvoUli" še sedem kraljic. Priredi- tev povezujejo s kmečkimi običaji, njen pomen pa je širši: cerkveni, kulturni, gospodarski in turis- tični. Društvo pa je zaradi pičlih sredstev nezmožno, da bi lahko v celoti realiziralo tako zastavljeno prireditev. Želja je, da bi tudi širše Marta Toplak, Juršinčanka, ki je zaslužna za marsikatero aktivnost v tem kraju in občini Juršinci - od cvetličenja in urejanja okolja do prireditev in ohranjanja dediščine okolje, predvsem pa občina bila tista, ki odigrala pomembno vlogo pri osmišljanju gospodarskega in turističnega vidika Zahvale jese- ni. Tisti, ki so prireditev že videli in vsako leto prihajajo v Jiuiince, pogrešajo ta vidik. "V času, ko gre kmetijstvu slabo, naša občina pa je pretežno kmetij- ska, industrija ni razvita, pa tudi malega gospodarstva ni veliko, bi boljša izkoriščenost danih poten- cialov lahko marsikomu pomaga- la k boljšernu zaslužku in s tem preživetju. Če bi dobili od občine vsaj malo več sredstev za ta pro- jekt, bi ga lahko razširili v sejem- sko, tudi večdnevno prireditev," je prepričana Marta Toplak. Potre- bovali pa bi tudi urejeno zemljišče, na katerem bi postavili lesene hišice, kjer bi kraljice posa- meznih let lahko predstavile "svo- je" pridelke oziroma izdelke. Po- trebovali bi torej prireditveni, se- jemski in muzejski prostor. "Manjši prostor smo lani sicer uredil, in to v bivši mežnariji, da bi lahko ohranili vsaj nekaj manjših orodij in predmetov iz preteklosti, ki nam služijo tudi za predstavitve na prireditvah. V njem društvo hrani tudi svoje ar- hive, slike, predmete, obleke, ki jih nosijo kraljice. Želimo pa si odkupiti še več starih predmetov, hkrati pa že iščemo večji prostor za hrambo večjih tehničnih pred- metov. En prostor v zdajšnjem 'muzeju' smo namenili namreč tudi tehniški dediščini našega območja," je v zvezi s prireditvijo Zahvala jeseni še razmišljala Mar- ta Toplak. Pomemben del dediščine, ki se predstavlja skozi prireditev Za- hvala jeseni, sta tudi ples in petje. In ravno pri folklorni skupini, ki v bistvu zaokrožuje ves projekt, se je zataknilo. Denarja enostavno ni, skupino pa je potrebno obleči in tudi plačati delo strokovnjaka. "V odboru za kulturo pri občini ni posluha in so nam za novo leto 'odpovedali' sredstva, namesto nam so jih dodelili pevskemu zbo- ru. To pa, da delamo za kraj, za občino, za večjo prepoznavnost tega okolja, ni nikomur mar. Saj ne rečem, da ni zagnanosti in en- tuziazma, ampak ko moraš le pre- pogosto seči v žep za dejavnost, ki je širšega pomena, pa boli. Naša želja je, da bi se dejavnost financi- rala po programih, po tem, kar društva prispevamo za kraj, za občino, ne zgolj po tem, da že sam obstoj nekega društva avtoma- tično prinaša tudi denar za njego- vo delovanje. Upamo, da nam bodo v občini v bodoče bolj na- klonjeni," se je o trenutnih težavah pri financiranju dejavnos- ti društva za ohranjanje in razvi- janje dediščine potožila Marta Toplak. Ni ji vseeno, kako se bo dejavnost, ki jo se skupaj z drugi- mi člani obeh društev pomagala postaviti na noge in razviti do te mere, da je postala zanimiva tudi za obiskovalce od drugod, razvija- la v bodoče ali bo celo z-aradi nera- zumevanja zamrla. Kraj in občina ter njeni ljudje bi s tem veliko iz- gubili. MG SLOVENSKA BISTRICA / SREBRNI JUBILEJ ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA DPD SVOBODA Druži iih veselie do petia Začetki ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Slovenska Bi- strica segajo v oktober 1973. Pobudo za njegovo ustanovitev je dala Jožica Janežič, prva zborovodka pa je bila Marinka Manczak. Pri zboru je sprva pelo osemnajst pevk, ki so prej prepevale pri mešanem pevskem zboru. Danes šteje ženski pevski zbor štirideset pevk, njihova starost pa se vrti med pe- tindvajset in sedemdeset let. Ob desetletnici je zbor za dosežene uspehe prejel občinsko priznanje, ob dvajsetletici, 1995., pa priznanje Štefana Romiha. Ob srebrnem jubileju so pevke za zvestobo zboru prejele osem bronastih, deset srebrnih in pet zlatih Gallusovih značk. V sezoni 1980/81 so je pevkami pridružil zborovodja Vinko Go- dec in z njimi sodeloval dolgih devet let. To je bilo obdobje veli- kih nastopov ne samo v občini, temveč tudi izven nje. Odmevni so bili njihovi nastopi v Ormožu, Mariboru, Gornji Radgoni, Ko- privnici, pa tudi v Srbiji. 1989. leta je zbor prevzel Jernej Sene- gačnik in ga vodil tri leta. V tem času se je število pevk z osemind- vajset povečalo na šestintrideset. To je bilo obdobje dobrega sode- lovanja z impolsko godbo ter god- bo EMO Celje. Zaradi drugih ob- veznosti ter obsežnega urnika je Jernej Senegačnik vodenje zbora prepustil Dušanu PečnikiL Z zborom je sodeloval vse do 1995. leta, v njegovem času pa je število pevk nihalo med šestintrideset in štirideset. Tudi to obdobje je bilo za zbor uspešno, saj se lahko po- hvalijo z lepim številom nastopov in koncertov. Zadnjih pet let zbor vodi dr. Miran Arbeiter. Tudi v tem času ne manjka raznih kon- certov in nastopov v občini in iz- ven. Vsako leto sodelujejo na pev- skem taboru v Šentvidu pri Stični ter na raznih drugih pevskih srečanjih in nastopih, pa tudi na reviji odraslih pevskih zborov občine Slovenska Bistrica. Z Ivom Cianijem z Radia Ptuj, kjer zborovsko glasbo predvajajo v posebnih glasbenih oddajah, so posneli lepo število pesmi. Tudi sicer jih s Ptujem in bližnjo okoli- co vežejo prijateljske vezi. Tako bodo 3. junija letos pevke ženske- ga pevskega zbora sodelovale na skupnem koncertu v Markovcih s tamkajšnjim moškim zborom. Na koncert ob srebrnem jubile- ju, bil je 5. maja v viteški dvorani bistriškega gradu, so pevke pova- bile vse dosedanje zborovodje in se jim za njihovo delo pri zboru zahvalile s šopkom rož, povabile pa so tudi pevke, ki so v zboru prepevale dalj časa. Ni odveč zapi- sati, da se je srebrnega jubileja zbora udeležil tudi njihov veliki prijatelj - Slovenjebistričan prof. Jože Leskovar, sicer profesor glasbe v Slovenj Gradcu. Za kon- cert ob srebrnem jubileju je prire- dil tri pesmi. Vida Topolpvec Bronaste Gallusove značke so prejele: Mira Stankovič,^ Vesna Vračarič, Branka Šošter, Doroteja Štunf, Anica Repolusk, Jerneja Godec, Gizela Rubin in Marija Vidmar. Dobitnice srebrnih Gallusovih značk so: Milka Framik, Metka Furman, Olga Leskovar, Olga Tkavc, Hedvika Štern, Marica Cvahte,^ Betka Pra- protnik, Draga Žbogar, Maj- da Pipenbaher in Magda Turk. Zlate Gallusove značke so podelili Ljubi Žnidaršič, Gordani Hostej, Milki Mlinar, Heleni Ozimič in Mariji Kolar. Takole so se pevke ob srebrnem jubileju z zborovodjem dr. Miranom Arbelterjem predstavile domačemu občinstvu v viteški dvorani bistriškega gradu. Foto: Samo Brbre TEDNIK - Četrtek, 25. maj 2000 9 OD TOO fff TAM LOVRENC / UPOKOJENSKI OBČNI ZBOR Tudi letos zelo delavni Na občnem zboru, že 24., so se zbrali člani društva upokojen- cev Lovrenc na Dravskem polju ter pregledali delo v minulem obdobju. Pevski zbor podeželskih žena Lovrenc. Foto: DK Tamkajšnje društvo šteje 435 članov in jih je bilo tudi veliko na občnem zboru, kjer so imeli naj- prej kratek kulturni program, na katerem so nastopile tudi pevke podeželskih žena iz Lovrenca. Predsednik društva Martin Krajnc je povedal, da so z delom v minulem letu lahko zadovoljni, saj so zadane načrte celo presegli. Delali so, kolikor so dovoljevala finančna sredstva. Za letos pa nač- rtujejo novo električno instalacijo in strelovod. Pri njih želijo gostiti upokojencev iz občine Kidričevo, povezano pa bi bilo s tekmovanji. Razmišljajo pa tudi o ponovni or- ganizaciji srečanja podravskih upokojencev. V lovrenškem domu je dovolj prostora, da se ljudje srečujejo in družijo ter tekmujejo v raznih igrah. Vsako leto organi- zirajo tudi osem izletov. Danilo Klajnšek VIDEM PRI PTUJU / USPEH OSMOSOLKE NA TEKMOVANJU IZ MATERINŠČINE Karmen dobila muiu diamantna v marcu so se slovenski osnovnošolci in srednješolci udeležili medobmočnega in hkrati državnega tekmovanja v znanju iz materinščine. Tekmovanje sta pripravila zavod za šolstvo in slovensko slavistično društvo, med mnogimi tekmovalci in tekmovalkami pa so bile tudi tri iz OŠ Videm: Petra Horvat, Lea Cafuta in Karmen Bukvič z mentorico Tanjo Potočnik. Vse tri Videmčanke so na tek- movanju osvojile zlato Cankarje- vo priznanje, kar je za šolo izred- no velik uspeh, pravi tudi ravna- teljica Marija Smigoc, pred dnevi pa so na šolo dobili še sporočilo, da se je Karmen Bukvič z dobrim uspehom vpisala med 10 naj- boljših osnovnošolcev. Prejela je poseben naziv diamantna; z naj- boljšimi slovenskimi osnov- nošolci se bo že v maju odpravila na zanimiv izlet. Karmen je pridna in prijetna osnovnošolka, ki se lahko pohva- lili z marsikaterim uspehom na tekmovanjih. Zadnji uspeh na tekmovanju iz materinščine pa ji je od vseh najdražji, saj ji je prine- sel nekaj dodatnih točk, ki ji bodo pomagale pri vpisu na srednjo šolo in več možnosti, da dobi Zoi- sovo štipendijo. Karmen smo obi- skali tudi na šoli in takrat nam je povedala, da tako velikega uspeha ni pričakovala, kljub temu da so se vse tri tekmovalke z mentorico Tanjo Potočnik zelo dosti pri- Karmen Bukvič. Foto: TM pravljale in da je imela dobre občutke. Informativno so morale poznati Prešernove Poezije, pou- darek je bil na baladah, prebrati pa so morale tudi Zgodbo o Prešernu. Na tekmovanju so pisa- le spis in nazadnje še test, oboje pa jim je šolo dobro od rok in zato je bil končni uspeh tako odličen. Slovenski jezik je eden tistih šolskih predmetov, ki Karmen ne dela nobenih težav, ampak ji »leži«, so pa še drugi, ki se jih z ve- seljem uči. Tako je denimo letos sodelovala še na državnem tekmo- vanju iz angleščine in kemije, pa na regijskem iz matematike, pov- sod pa dosegla dobre rezultate. Povedala je, da bo pridobljeno novo znanje seveda skrbno "hra- nila", saj ji bo še kako koristilo pri nadaljevanju šolanja na ptujski gimnaziji. Tudi v prostem času rada prebira knjige in pogosto jo je mogoče srečati v šolski knjižnici, poleg tega pa igra še v pihalnem orkestru v Podlehniku, rada rola in poležuje doma pred televizorjem. Karmen Bukvič bo zasltiženo priznanje kot odlična osnov- nošolka, ki ji je uspelo pridobiti ne samo zlato Cankarjevo priz- nanje, temveč še naziv diamantne, prejela konec maja, po valeti pa bo priznanje spravila doma na poseb- no mesto. Upa, da to ni njen zadnji večji uspeh, sicer pa bo imela še mnogo priložnosti in morda se bo med temi lahko odločila, kaj bo postala, ko bo 've- lika'. T. Mohorko DORNAVA / PRIJETEN GLA6BENI DOGODEK Pesem cfrvxf nas! Ljudske pevke iz Dornave, ki delujejo pod tamkajšnjim TED Liikari, so v soboto pripravile prijeten glasbeni in družabni večer, ki spada med vrsto prireditev, namenjeno občinskemu prazniku. Ljudske pevke, ki jih vodi Neža Cuš, so koncert začele z nekateri- mi starimi ljudskimi pesmimi, ki so jih že mnogi pozabili. Da ima ljudska pesem v teh krajih pri- hodnost, sta potrdila s svojim igranjem Tomaž in Dominik Janžekovič. Brata, ki še obiskuje- ta osnovno šolo, sta zaigrala na frajtonarico in klarinet. Koncert je nosil naslov "Pesem druži nas" in to so s svojim nasto- pom potrdili tudi gostujoči ljud- ski pevci iz Cirkulan. S prijetnim povezovanjem pa je prireditev še dodatno obogatila povezovalka prof. Slavica Bratuša. Predsednica Turističo-etnograf- skega društva Liikari Marija Ve- likonja je ob tej priložnosti pode- lila nekaterim pevkam Maroltove značke za pet in več let sodelovan- ja. Ljudskim pevkam se je zahva- lil tudi župan Franc Šegula, saj s svojimi nastopi in ohranjanjem nekaterih ljudskih običajev pred- stavljajo domačo občino po Slove- niji in tudi izven naših meja. Vsi, ki smo odhajali z omenjene- ga koncerta, smo bili očarani nad prijetno sceno in nastopom pevk in pevcev. Skoda le, da je bilo tako malo obiskovalcev. MS Nastopajoči so se poslovili s skupno pesmijo JERUZALEM/SREČANJE DRUŽIN NA JERUZALEMU Mi se imamo radi 15. maja, ob mednarodnem dnevu družine, ki je letos potekal pod geslom Družine - nosilke razvoja, so se že petič na Jeruzalemu zbrali starši in otroci iz vrtcev občine Ormož. Več kot 200 jih je bilo na travnatem platoju, kjer so jim organizatorji pripravili razvedrilne aktivnosti. Tudi tokrat sta bila organizator- ja prireditve ormoška Zveza društev prijateljev mladine in Vzgojno-varstveni zavod Ormož. Udeleženci so se zbrali v Ivanjkovcih. Uro in pol je trajala pot staršev s pretežno predšolski- mi otroki do Jeruzalema. Uvodo- ma jih je pozdravila predsednica zveze Jasna Munda. Sledila je predstavitev posameznih vrtcev. Tisti iz Središča ob Dravi so nav- dušili s folklornim nastopom, sle- dile so predstavitve drugih ob drtižabnih igrah, v katerih so se družno pomerili starši in otroci. Ob zvokih harmonike so se ude- leženci prijeli za roke ter v krogu zaplesali in zapeli pesem, ki jo vsi poznamo - "Mi se imamo radi". Sledilo je izdelovanje skupinskih slik z odtiskovanjem. Srečanje se je zaključilo s plesom otrok ob za- bavni glasbi. Prireditev je tudi po zaslugi le- pega vremena uspela ob prijetnem vzdušju, smehu in zabavi. Starši so aktivno preživeli svoj prosti čas skupaj z otroki, kar je vsekakor dobra naložba za dobre odnose v družini prihodnosti. Ob 15. maju mednarodnem dne- vu družine je tudi generalni sekre- tar Združenih narodov Kofi An- nan v svoji poslanici poudaril vlo- go družine kot temeljne enote sožitja in sobivanja, ki ima ključno vlogo v vsaki družbi in znotraj katere se starši in otroci učijo enakosti, strpnosti in delitve odgovornosti. Majda FridI Vrtec iz Središča ob Dravi se je predstavil s folklornim nas- topom. Fofb: Majda FridI Mi se imamo radi - ob zvokih harmonike PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC - PRIKAZ SODBE EVROPSKEGA SODIŠČA Prepočasno reievanie sodnih zadev Nadaljevanje iz prejšnje številke 5. Kriteriji sprejemljivosti Evropsko sodišče sme obravna- vati zadevo šele potem, ko so bila pred domačimi organi izčrpana vsa pravna sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili med- narodnega prava, in v šestih mese- cih od dne, ko je bila sprejeta do- končna odločitev po notranjem pravu (glej čl. 35 protokola št. 11). 6. Prijateljska poravnava Če Evropsko sodišče ugotovi, da je zahteva za obravnavo spre- jemljiva, ni potrebno, da vedno ta- koj uvede preiskavo, temveč v zaupnem postopku povpraša pri- zadete stranke, ali so pripravljene skleniti prijateljsko poravnavo za- deve na podlagi spoštovanja člo- vekovih pravic, opredeljenih s konvencijo in njenimi protokoli (glej 38. in 39. člen protokola št. 11). 7. Pravično zadoščenje Če Evropsko sodišče ugotovi, da je prišlo do kršitve konvencije ali protokolov, in če notranje pravo visoke pogodbenice dovoljuje le delno zadoščenje, potem Evrop- sko sodišče oškodovani stranki, če je potrebno, nakloni pravično zadoščenje (glej 41. člen protokola št. 11). 8. Predložitev sodbe senata Evropskega sodišča velikemu senatu Po 43. členu protokola št. 11 lahko sodbo senata katera koli stranka predloži v ponovno obravnavo velikemu senatu, ki bo predložitev oziroma zahtevo za predložitev sprejel, če se zastavlja pomembno vprašanje v zvezi z razlago ali uporabo Konvencije ali njenih protokolov ali pa gre za pomembno vprašanje splošnega pomena. 9. Obveznost izvršitve sodbe Visoke pogodbenice so se obve- zale, da bodo spoštovale končno sodbo Evropskega sodišča v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke, (glej 46. čl. protokola št. 11). B Kazenski postopek in obsodba Ljuba Majariča pred slovenskim sodiščem Takoj naj zapišem, da bom v ka- zenski zadevi zoper Ljuba Maja- riča in o njegovem iskanju pravice pred Evropskim sodiščem pisal le na osnovi poročil oz. člankov, ob- javljenih v časopisu Večer dne 9.II.2000, 10.11.2000 in 26.11.2000 pod naslovi: "Obsodba Slovenije v Strasbourgu", "Po obsodbi Slove- nije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu "in" Prepočasno sojenje ni ni- kakršno sojenje". Ljubo Majarič je bil v Sloveniji trikrat obtožen zaradi spolnega napada na mladoletno osebo in zaradi ugrabitve mladoletnikov med letoma 1991 in 1993. Zaradi omenjenih kaznivih dejanj je bil na novogoriškem okrožnem sodišču leta 1998 obsojenem na tri leta zapora in ga sedaj prestaja v Dobu. Pritožba Ljuba Majariča Evropski komisiji za človekove pravice V pritožbi, poslani tej komisiji, ki pa je zaradi sprememb Kon- vencije 31.X.1999 prenehala delo- vati, je Majerič zahteval razvelja- vitev kazenske sodbe, ponovno sojenje ter 450.000 avstrijskih šilingov odškodnine, ker mu pred domačim sodiščem ni bilo sojeno v razumnem roku. Opozorim naj, da je vložil pri- tožbo že 13.XII.1999, torej že pred končanim kazenskim f)ostopkom. in jo je po kazenski obsodbi do- polnil. Postopek pred komisijo za človekove pravice O sprejemnosti pritožbe, če se je nanašala na kršitev pravice do sodnega odločanja v raztminem roku, je komisija prvič odločala šele 3.XII.1997, končno poročilo pa je sprejela 21.X. 1998 in v njem soglasno ugotovila, da je bil kršen 6. člen konvencije. Konec prihodnjič Mirko Kostanjevec 10 četrtek, 25. maj 2000 - TEDNIK NASven Kuharski nasveti Cešn/e Češnje spadajo v skupino koščičastega sadja, imajo sočno meso in tanko lupino. Koščičasto sadje nima dobrega okusa samo surovo, pač pa bogati naš jedilnik tudi v obliki neštetih sladic in je lahko slastna priloga k mesnim jedem. Primemo je tudi za mnoge sadne izdelke. Češnje razdelimo po barvi v tri skupine: črne, ki so temnordeče in rjavkastorjave do skoraj črne, bele, ki so praviloma bledo rume- ne, in višnje. Črne so lahko slad- ke ali kisle, odvisno od sorte, svetle sone pa so praviloma slad- ke. Češnje lahko razdelimo še po drugih kriterijih. Glede na mehkobo mesa in nežnost okusa poznamo srčice in nekoliko kis- laste hrustavke. Srčice so sveže še posebej okusne, pri kuhanju pa izgubijo okus. Višnje so, nasprot- no, siu"ove komaj užitne, slastne pa so kuhane, vložene in kot mar- melada. Običajne višnje so rdeče, mesnate in izrazitega okusa, fran- coske imajo nekoliko nežnejši okus in so manj mesnate. Mešani- ca med navadno češnjo in višnjo združujejo prednosti obeh vrst: obliko in barvo češenj, višnja pa ji daje odpornost in prijeten ki- selkast okus. Iz češenj si lahko pripravo čen- jevo pito, krhko ali biskvitno, češnjev kolač, zavitek, češnjev skutin kolač, marmelado in džem, sadno češnjevo juho, dušene češnje kot prilogo k div- jačini ali govedini, češnjev naras- tek in puding, češnjev kompot, ocvrte češnje, češnjevo strjenko, češnje z medom in druge jedi. Od juh si lahko pripravimo sad- no češnjevo juho, ki je primerna za vroče poletne dni, ali klasično češnjevo juhi, ki jo najpogosteje kuhamo v sezoni češenj ali pozi- mi - takrat to juho pripravljamo iz suhih češenj. Klasično češnje- vo juho pripravimo tako, da 1 li- ter in pol svežih češenj izkoščičimo in koščice stolčemo. Stolčene vsipamo v pol litra bele- ga vina, dodamo skorjo cimeta, nekaj klinčkov, limonin olupek, prilijemo 2 litra vode, 10 deka- gramov sladkorja in kuhamo. Sladkorja lahko dodamo tudi več oziroma po svojem okusu. Pose- bej stalimo 2 žlici masla, dodamo 1 žlico sladkorja in ga na maslu spenimo, dodamo še 2 do 3 žlice moke in moko zarumenimo. Prežganje zalijemo z manjšo količino juhe, ki se nam posebej kuha, ga gladko premešamo in vlijemo v juho. Pridamo še izkoščičene češnje, vino in sol. Ko so češnje kuhane, juho servi- ramo z opečenimi kruhovimi kockamo. Lahko jo tudi pret- lačimo, ji prilijemo malo tekoče sladke smetane in začinimo še s konjakom. Češnje lahko tudi ocvremo. Ta- krat jih uporabimo kot dekoraci- jo pri velikih ploščah ali kot pos- ladek ob koncu kosila. Ovcremo jih v vinskem testu, to je žvrklja- nem testu, pri katerem del tekočine zamenjamo z dobrim belim vinom. Testo naj bo neko- liko gostejše kot za palčinke. Češnje natrgamo s peclji, jih do- bro operemo in osušimo. Po 3 ali 4 češnje damo skupaj, primemo za pecelj, povaljamo v moki, ki smo ji dodali vanilijev sladkor in fmo sesekljane mandlje, ter nato češnje pomočimo v gosto žvrklja- no testo in damo v vročo maščobo ter zlatorimieno ocvremo. Testo lahko pripravimo s snegom, da je bolj penasto. Ocvrte češnje lahko ponudimo hladne ali tople. Pred serviranjem jih na rahlo poslad- kamo s sladkorjem v prahu. Češnjev skutin kolač pa pripra- vimo tako, da 8 dekagramov mas- la penasto tmiešamo, dodamo enako količino sladkorja v prahu in vanilijev sladkor ter dobro pre- mešamo, dodamo 3 cela jajca in na koncu v testo po žlicah pri- mešamo 18 dekagramov moke z 2 žličkama pecilnega praška. Pose- bej pripravimo nadev tako, da češnjam odstranimo peclje in koščice. Posebej penasto umešamo 15 dekagramov masla in 10 dekagramov sladkorja, do- damo pol kilograma pretlačene skute in en vanilijev puding v prahu. Skutnemu nadevu na kon- cu prisipamo očiščene češnje. Manjši pekač, lahko tudi okrogli, dobro namažemo z margarino, potresemo z ostro moko in na dno najprej enakomerno nadeva- mo testo, nanj pa vsipamo pri- pravljen češnjevskutin nadev. Pečemo v pečici, ki smo jo ogreli na 200C, 40 do 50 minut. Ponudi- mo ga lahko toplega ali hladnega, pred serviranjem pa ga po želji potresemo s sladkor- jem v prahu. Nada Pignar, profesorica kuharstva PREJELI SMO Odlagališče na mojem dvorišču? Kot nekdo s stalnim prebiva- liščem na predvideni lokaciji od- lagališča za smeti v Krčevini pri Vurbergu, ki se je na njej tudi ro- dil in tam živel 50 let, se javljam ob pismu z naslovom "Umni Slo- venci, pomagajte". Ob njem se je oglasila Alenka Korpar iz mestne uprave Ptuj in hotela izničiti re- snico ter javnosti prikazati nekaj, kar imam za čisto laž. Ob tem poudarja aroganco g. Čebulja, češ da ni seznanjen z iskanjem nove lokacije za ravnanje z odpadki. Toda resnična aroganca je v tem, da z izbiro in odločitvijo nismo seznanjeni niti najbolj ogroženi krajani. V svoji brezvestnosti ga. Korpar namreč navaja, da je občina seznanila krajane z pred- videno lokacijo že oktobra 1999, celo osebno. Sam zagotavljam, da do danes, t.j. 17. maja 2000, ni- sem dobil nobenega obvestila, niti pisnega ali ustnega, o nameri Mestne občine Ptuj, da mi tako rekoč na dvorišču zgradi menda moderno odlagališče za odpadke. Naj poudarim, da se moja hiša nahaja na južni strani predvidene lokacije in je med vsemi ogroženimi domačijami tako naj- bolj prizadeta, saj se nahaja v 300- metrskem pasu od meje potenci- alnega smetišča. Simiimo celo, da glasila Ptujčan, ki ga občina deli brezplačno in je prinašalo infor- macijo o tem, jeseni 1999 name- noma sploh niso poslali ogroženim krajanom, da bi jim prikrili resnico o izgradnji odla- gališča na njihovi zemlji. Sam sem prisostvoval tudi na ustanovnem sestanku prvega od- bora krajanov dne 23. 1. 2000, ki ga ga. Korpar omenja in naj bi zastopal stališča krajanov. Pri tem namiguje, da je bil ta odbor nelegitimno razpuščen, in trdi, da je dejansko zastopal interese krajanov. Resnično stanje je dru- gačno: ta odbor, v čigar vodstvu takrat nisem prepoznal niti enega občana, ki bi bil doma na ozemlju predvidene lokacije, se je zavze- mal za odlagališče (kar seveda Mestni občini Ptuj ustreza) in je bil najverjetneje tako rekoč diri- giran in postavljen z njene strani. Zato bi si želeli videti zapisnik, ki bi dokončno razkril umazane in zavajajoče cilje, ki so si jih v njem zadali, da bi preprečili revolt ogroženih krajanov in omogočili izgradnjo odlagališča brez zaple- tov. Zato naj sklenem: kot krajan primestne četrti Grajena, kamor spada Krčevina pri Vurbergu, sem globoko in močno razočaran ob tem, ko vidim, kako ravnajo z ljudmi, ki smo pošteni davko- plačevalci v tej državi. Sam sem iz naslova dohodnine v preteklih osmih letih vplačal več kot 1,5 milijona tolarjev, pred tem pa sem 20 let plačeval krajevni sa- moprispevek. Poudarjam, da v vsem tem času, t.j. 32 letih, za ta kraj Mestna občina Ptuj ni nare- dila popolnoma nič - dobil nisem povračila za niti eno samcato lo- pato gramoza za ceste, zdaj pa mi želijo tako rekoč na dvorišču zgraditi odlagališče, imenovano Center za ravnanje z odpadki, ne da bi me pri tem sploh obvestili. Takšno početje imam za brezvest- no in podlo. Drznem si govoriti tudi v ime- nu ostalih bližnjih krajanov, ki natanko vedo, da smo infrastruk- turo, ki bo zdaj služila v namene odlagališča, vsa ta leta gradili sami. Ker se kot argument za de- ponijo navaja še vodotesnost zemljišča in to, da na tej zemlji ni vodnih virov, naj povem še to, da je to nesramna in premišljena laž. Na bližnjem in širšem območju so že vsa ta leta nepresahljivi vod- ni viri in izviri čiste pitne vode brez pesticidov in nitratov. Kra- jani še nismo dočakali takšne suše, ko bi ti usahnili. Tudi sam imam studenec in lasten vodovod iz teh virov, treba pa je omeniti še, da ima v Čreti (del Krčevine) vsaj 13 hiš celo skupinski lastni vodovod iz teh virov. Izgradnja odlagališča bi bila za vse nas čista naravna katastrofa, ki bi lahko pripeljala do najhujšega, teza o vodotesnosti centra, ki se bi raz- tezal na 15 hektarjih odlagališča, pa je tako le pravljica za otroke. Če sklenem: pridružujem se po- zivu g. Čebulja, da irami ljudje v Sloveniji pomagajo proti nesmi- selni odločitvi Mestne občine Ptuj, da na tako ekološko in na- ravno edinstveni lokaciji zgradi svoj Center. Še zlati zato, ker nje- ni odgovorni dejansko postopajo neodgovorno in se ne zmenijo za mnenje in eksistenco krajanov, temveč jih v celoti nesramno ig- norirajo. Ker se zaenkrat zdi, da je moja edina rešitev v tem, da se zatečem po pravno zaščito, lahko napovem, da bom v primeru na- daljevanja aktivnosti za gradnjo Centra v moji bližini prisiljen vložiti tožbo proti naročnikom tega projekta. Franc Gojkošek, Krčevina pri Vurbergu Krvodajalci 9. MAJ - Avgust Kodrič, Čermožiše 98, Oton Unuk, Ul. 1. maja 5, Ruj, Franček Ljubeč, Zagojiči 27, Anton Cafuta, Pobrežje 89/a, Voja Veličkovič, Potrčeva 48, Ruj, Vladimir Tili, Kicar 48, Jože Poharič, Janežovci 16, Franc Hrga, Juršinci 75, Boštjan Lorbek, Maistrova 14, Slovenska Bistrica, Andrej Malovič, Osojnikova 26, Ruj, Ivan Brumen, Moškanjci 113. 11. MAJ - Boris Dimitrovski, Senik 4, Sonja Predikaka, Šturmovci 11, Vladimir Vozlič, Zamušani 4/a, Danilo Krajnc, Arbajterjeva 7, Ruj, Pe- ter Petek, Starošince 5, Stane Cafuta, Prešernova 17, Ruj, Andrej Flajs, Pobrežje 85, Irena Javernik, Sp. Jablane 20, Jožica Predikaka, Kicar 77, Jože Gajzer, Lackova 9, Ptuj, Bojan VrabI, Zg. Hajdina 1/a, Anton Horvat, Pobrežje 40/a, Branko Kos, Praprotnikova 12, Ruj, Leo- nida Ozimek, Anžeiova 1, Ruj, Alojz CizerI, Mezgovci 62, Janko Ko- drič, Bukovci 92/a, Stanislav Božičko, Dolena 36/a, Ivan Zemljarič, Dornava 141, Borut Planinšek, Ul. 8. februarja 34, Starše, Gabrijel Fošnjar, Rujska 213, Maribor, Famjan Anošek, Prvomajska 31, Mari- bor, Aljoša Lovišček, Zg. Duplek 12/a, Slavko Vrbanič, Vošnjakova ul. 1, Ruj, Franc Kuri, Janežovci 3, Jože Rojko, Sp. Korena 70, Andrej Ek- art, Rošnja 29, Ivan Črešnik, Anžeiova 20, Ruj, Janez Štumberger, Stojnci 20, Primož Pehar, Ul. 8. februarja 23, Starše. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 278. NAD Zakon, družina In daševno mdruvie 140. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine - na splošno - 68. nad. Analiza prenosa ali transfera - 6. nad. Danes bomo govorili še o ne- katerih problemih analize pre- nosa. Med temi so najpomemb- nejši čustveni iTbrubl in agi- ranje. Ko člani skupine podoživijo svojo infantilno nevrozo, se po- gosto zgodi, da zapadejo v razne močne čustvene izbruhe. Nalo- ga terapevta in drugih v skupini je tedaj poskrbeti, da se razum- ni del Jaza teh oseb znova vzpostavi. To pa lahko dosežemo na tri načine: - pustimo, da oseba da duška svojim čustvom, ker se v tem umiri in sprosti, - podaljšamo seanso, - že predhodno opozorimo člane skupine, da se bliža konec ure. Katerega od teh treh načinov bomo izbrali, je odvisno od vrste dejavnikov, na vsak nadn pa mora biti terapevt ob posa- mezniku, ki je zapadel v čustve- ne izbruhe in agiranje, potrpežljiv in razumevajoč. Kritičnost in sladkobnost nista na mestu. Prav tako mora poskrbeti, da drugi člani skupi- ne ne reagirajo pretirano nanj. Dokler ni zmožen dojeti in pre- delati svojih transfernih reak- cij; ne dajemo nobenih razlag. Ce je na primer v neki zakon- ski terapiji eden od zakoncev tako besen, da hoČe oditi, ga moramo seveda pomiriti. Običajno tedaj rečemo: "Počakajte, prosim, za trenutek. Lahko sicer odidete, kadar želi- te, vendar menim, da to v tem trenutku ne bi bilo dobro. Ste preveč besni in iz sebe zaradi dogajanja. Poskusimo v miru analizirati, kaj se je pravzaprav zgodilo." Naslednjič pa bomo temo ana- lize prenosa ali transfera končali. mag. Bojan Sinko PiSE: ING. MIRAN GLUSIC / * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V vrtu pred iztekom pomladi v manj kot mesecu dni se bo iztekla pomlad, najlepši in najprijetnejši let- ni čas, po kateri pa si že obetamo prijetno prihajajoče poletje in jesen. "Ako se čuk spomladi večkrat oglasi, tudi dobra letina se zglasi!" je pre- govor narave, poučen in vzpodbuden za vrtnarja, ki mu svetuje, da bolj kot bo skrbel in negoval vrtno rastlinje spomladi in poleti, večje jesensko veselje lahko pričakuje. v SADNEM VRTU so do druge polovice maja mladike na sadnem drevju že toliko porastle, da je glede na drevesno vzgojno obliko krošnje že mogoče ločiti, katere bodo potrebne za nadaljnjo vzgojo in katere bodo služile za tvorbo rodnega lesa. Mladike, ki so se usmerile z rastjo v napačno smer vzgojni obliki, navpično rastoče bohotivke, predvsemi pa tiste, ki zgoščujejo in zasenčujejo drevesno krošnjo, čimprej odstranimo ali pincira- mo, da ne bodo po nepotrebnem obrenjevale in odvzemale hrane poganjkom in vejam, potrebnim za nadaljnji razvoj, rast in oblikovanje drevesne krošnje. V nasadu malin se je po spomladanski negi grmov pričela bujna vegetacija, ki je do sredine maja vzpodbudila tudi močno obraščanje in zgoščevanje grmov iz koreninskega vratu in kore- ninskih izrastkov. Za maline je značilno, da rodijo na enoletnih rozgah, ki jih takoj po obiranju plodov letošnje letine porežemo v živo ob tleh, medtem pa. smo si že vzgojili nove rozge. Od številnih mladih zberemo v grmu tri do štiri najbolje raščene, zdrave in močne mladike, jih privežemo k opori in vzgaja- mo kot nadomestni les za naslednje leto. Vse druge še nerazvite, okrnjene in pregoste izrežemo ali izpu- limo, če rastejo iz korenin. Sočasno populimo ple- vel, po potrebi pognojimo z lahko topnimi rudninski- mi gnojili in plitvo okopljemo grme v kolobarju ali v vrsti, da preprečimo prenaglo izhlapevanje talne vlage, razraščanje plevelov ter pospešimo rast eno- letnih rozg in njihovo obraščanje s predčasnimi rod- nimi poganjki. V OKRASNEM VRTU je zgodnje cvetočim pom- ladnim čebulnicam pričelo listje rumeneti in znoreti. Čebulice narcis, tulipanov, hiacint, žafranov in dru- gih so dozorele, izkopali pa jih bomo, če že več let rastejo na istem mestu, kjer so se tako razmnožile in tako zgostile, da to ovira njihovo rast in možnost oblikovanja lepega in pravilno razvitega cveta. Izko- pane čebulice v plitvi plasti položimo v plitve zaboje in sušimo v senčnem in zračnem prostoru, nadzem- ne dele, steblo in listje pa s čebulice odstranimo, ko se luskolisti posuše in ko je čebulica sposobna za hrambo. Vzdrževanje lepe zelene trate je v vremenskih razmerah, kot so letošnjo pomlad, težko, ker zaradi suše plitva travna ruša trpi pomanjkanje vlage, ko ji korenine odmirajo, listi pa rjavijo. Sirokolistni pleveli s svojimi globokimi koreninami talne suše ne čutijo tako naglo in rastejo neovirano naprej, ob tem pa iz- podrivajo odmrle trave. Da bi preprečili poškodbe na zeleni trati zaradi suše, trato zalivamo in pogos- teje dognojujemo z lahko topnimi dušičnimi gnojili, da se trave sproti obnavljajo in obraščajo. V sušnih razmerah nože na kosilnici dvignemo za eno stopnjo, da zvišamo rez, s čimer omogočimo hi- trejše obraščanje ruše, z višjo rušo pa nekoliko za- senčimo in zavarujemo vrhnje korenine pred sončno pripeko. V ZELENJAVNEM VRTU končujemo sajenje sa- dik paprike, paradižnika, jajčevcev, kumar in drugih plodovk. Odslej pri njih skrbimo za redno nego, vla- go, prehranjenost in varstvo pred boleznimi in škodljivci. Paradižnik je med plodovkami ena zahtevnejših vrtnin za redno nego in vzgojo. Že ob sajenju mu namestimo oporo, ob kateri ga usmerjamo ali vežemo. Brž ko so se sadike prijele in ko se je pričela rast, pričnemo odstranjevati zalistnike; to opravilo opravljamo vso vegetacijsko dobo. Ko pa- radižnikove sadike dosežejo rast v višino 30 do 40 cm, jih osipamo, s čimer se jim okrepijo korenine. Med sadikami naredimo jarke, ki bodo koristno služili za namakanje oziroma oskrbo rastlin z vlago. Redna oskrba paradižnika z vlago je nujnost, pri tem pa jih ni priporočljivo namakati v obliki umetne- ga dežja, ker se ob tem dodatno vlaži listje, to pa omogoča okužbe in razvoj glivičnih bolezni. Ob do- bri pripravi zemlje za gojenje paradižnika, ki je bila obilno pognojena z organskimi in mešanimi rudnin- skimi gnojili, dohranjevanje ni tako potrebno, je pa koristno, da od junija do avgusta paradižnik vsakih štirinajst dni dognojujemo s koprivovo gnojnico, kar rastlini utrdi odpornost zoper rastlinske bolezni. Škodljivci paradižnika ne ogrožajo toliko, da bi bilo zato potrebna posebna pozornost in zaščita s stru- penimi pripravki. Je pa paradižnik občutljiv na števil- ne glivične in bakterijske rastlinske bolezni. Med nji- mi so najpomebnejše rja, peronospora, pepelovka, pegavost in siva plesen, vse pa uspešno pre- prečimo pred okužbo, če vsakih deset dni škropimo z 0,2 % dithanom M45 ali antracolom, tudi ko plodo- vi že zorijo, saj je pripravek le dotikalni fungicid in ni strupen. **★ Po biokoledarju so ugodni dnevi za sestev in opra- vila z rastlinami, ki jih pridelujemo zaradi lista, 20. ter od 28. do 30. maja, zaradi korenike od 23. do 25., 27. in 30. maja ter 1. in 2. junija, zaradi plodu od 20. do 23. in 31. maja ter zaradi cveta 25. in 26. maja. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK ■ Četrtek, 25. maj 2000 11 ŠPORT, PISMA BRAlCeV TENIS / POGOVOR Z VSE USPEŠNEJŠO TEKMOVALKO AJDO BRUMEN Aida zmaguje tudi v evropski konkurenti Razmah in uveljavljanje slovenskega ženskega tenisa je zazna- ven tudi na Ptuju. Še ne 16-letna Ajda Brumen, članica Teniškega kluba Ptuj, v letošnji sezoni svoj talent in odnos do tenisa kronala z izjemnimi rezultati na državni in mednarodni ravni. Naslovoma dvoranske državne prvakinje do 18 let posa- mezno in do 16 let v dvojicah je prejšnji teden dodala svoj prvi naslov na uradni evropski ravni: S kolegico iz reprezentance Slovenije Ines Globočnik iz Celja sta na turnirju ETA (Evrop- ska teniška zveza) do 16 let v Zenici (BIH) zmagali v konku- renci dvojic, v igri posameznic pa se je uvrstila v polfinale ter v treh setih izgubila s kasnejšo zmagovalko Pavičevo iz Hrvaške. Rezultati nadarjene športnice so nas navedli, da se z njo pogovori- mo in jo predstavimo bralkam in bralcem Tednika. • Kaj ti pomeni tenis in kateri dosedanji rezultati so najpo- membnejši? "S tenisom se ukvarjam od svoj- ih najmlajših let, v zadnjih letih pa je postal ta šport, ki ga imam zelo rada, skoraj moj način živl- jenja. V osmih letih tekmovalnega tenisa se je na policah moje sobe nabralo več kot 40 pokalov in me- dalj z državnih in mednarodnih turnirjev. Težko bi se odločila za en sam rezultat, ki mi največ po- meni. Verjetno je najpomemb- nejša zmaga na letošnjem držav- nem prvenstvu do 18 let posamez- no, ki sem ga osvojila v 16. letu, saj sem sebi in drugim dokazala, da so bile 5-tedenske zimske pri- prave v ZDA upravičene ter da lahko na najpomembnejših držav- nih ttu-nirjih zmagam v kategoriji posameznic s starejšimi in izkušnejšimi nasprotnicami. Do letos se je sicer nabralo z državnih prvenstev že 6 medalj, vendar sta bili zlati za igre dvojic do 14 in 16 let. V posebnem spominu so mi ostale zmage na mednarodnem tiurnirju Maksimarket v E)omžalah do 9 let, na katerem sem spoznala, da imam rada tek- movalni tenis in da sem lahko uspešna v igranju tenisa, zmaga na letnem masters turnirju TZS do 14 let in prvi osvojeni medna- rodni turnir v Bibionu v Italiji. Poseben odnos imam do iger v re- prezentanci Slovenije, ko zasto- pam svojo državo, zato imam v le- pem spominu Barcelono in osvo- jeno 4. mesto na ekipnem evrop- skem pokalu do 14 let, ki je dokaz, da je tenis tudi ekipni šport. Pose- bej sem pa seveda vesela prve zmage na ETA turnirju v dvojicah in polfinala posamezno." • Kako izgleda povprečen dan in življenje mlade športnice v te- nisu, kje treniraš in kdo skrbi za tvoj teniški razvoj? "Od začetka svoje teniške poti treniram v Teniškem klubu Ptuj, kjer imamo dobre pogoje, smo do- bra ekipa in se tudi dobro počutim. Prvih teniških korakov me je naučil trener Zoran Krajnc, ki je še vedno moj glavni trener. Pri treningih sodeluje tudi trener Luka Hazdovac ter v zadnjem letu Tina in Nena Vukasovič. Ob vodstvu kluba po potrebi pomaga- ta tudi dr. Čeh in Vlado Čuš, ki skrbita za zdravje, masaže in prehrano. V reprezentanci je bil do letos moj selektor Siniša Večič, sedaj pa je Miha Markovič iz Ma- ribora. Treniram vsak dan po 2-3 ture, dvakrat na teden imamo še motoriko in sparing tekme. Na leto odigram približno 20 turnir- jev doma in v tujini, ki trajajo 3 - 7 dni, odvisno od rezultata, tako da sem dosti časa odsotna iz Ptuja. Na turnirjih me v glavnem spremljajo starši, na najpomemb- nejših in reprezentančnih pa tudi trener ali selektor. Sem dijakinja 1. letnika športnega oddelka Gim- nazije Ptuj, ki prav tako zahteva veliko truda in časa." • Kako uspeš uskladiti te iz- jemne napore in odsotnost s šolo? "Na srečo imamo na Ptuju šport- ni oddelek gimnazije. Ravnatelji- ca, razrednik, športni in peda- goški koordinator ter profesorji imajo razumevanje za moje aktiv- no ukvarjanje s tenisom in pogos- to odsotnost, pomagajo pa mi tudi sošolke in sošolci." • Imaš vzornico med sloven- skimi ali svetovnimi igralkami tenisa? "Posebne vzornice nimam. Spomnim se srečanja in slike z Mimo Jaušovec na praznovanju 70. obletnice tenisa na Ptuju, ki je bila najuspešnejša slovenska igralka tenisa, vendar je nisem vi- dela igrati. Seveda sem navdušena tudi nad rezultati Katarine Sre- botnik in Tine Pisnik v svetovni konkurenci. Njimi rezultati so vzpodbuda nam mlajšim igralkam in dokaz, da je tudi iz Slovenije možno uspeti v svetovnem teni- su." • Kakšni so tvoji teniški in osebni načrti in cilji? "Ob še kakšni medalji na letošnjih poletnih državnih prvenstvih je glavni cilj sezone čim višja uvrstitev na lestvici ETA ter v primeru uspešnih re- zultatov udeležba na evropskem prvenstvu in neuradnem svetov- nem prvenstvu "Orange bovvl" na Floridi. Ker mi tenis veliko po- meni, se bom tudi dalje trudila, da bi bila čim uspešnejša igralka. Na pripravah na Floridi sem dobila tudi ponudbo za igranje tenisa in šolanje v ZDA. O tej ponudbi za- enkrat resno še ne razmišljam, saj mislim, da imam zaenkrat na Ptu- ju in v Sloveniji dobre pogoje za napredovanje, sploh sedaj, ko smo v klubu uspeli združiti ekipo, ki nekaj pomeni v slovenskem in mednarodnem tenisu. Kljub do- brim rezultatom v tenisu pa na prvem mestu še ostaja šola." TK PREJELI SMO Umni Slovenci, pomagajte! (3) Več kot resni so problemi z od- padki povsod v razvitem svetu in nič manj v Sloveniji. Po Evropi že uveljavljajo rešitve, ki jim je osno- va ločevanje odpadkov predvsem na biološke za kompost, na upo- rabne za predelavo (papir, steklo, kovine) in na tisto slabo polovico vseh odpadkov, ki potrebujejo od- lagališča. Pri nas ponekod že začenjajo s takimi rešitvami, toda ker teh zadev nimamo urejenih na državnem nivoju, ostaja samo pri dobronamernih poskusih. Vse prej kot dobronamerni pa so poskusi nekaterih občinskih oblastvenih struktur, ki vsiljujejo nepremišljene in z zamegljenimi enostranskimi analizami okinčane rešitve, kakršna je grma- denja odpadkov na do kraja in v vseh pogledih spornih lokacijah. Tak je predlog ptujske medobčin- ske uprave za odlagališče odpad- kov v Krčevini, ki se je izmotal iz čudno kalne mlake samovoljnosti, obljubljanja, prikrivanja in zava- janja v javnosti. Vsi se zavedamo nujnosti in že malce kasnega (po čigavi krivdi?) razreševanja pro- blemov z odpadki, toda ne na s sleherno demokracijo skregan način, z odklanjanjem resnic, vztrajanjem samo pri svojem prav in s požvižganjem na sleherni PRAV DRŽAVLJANOV. Prav gotovo ni slučaj, da so si pred časom s strani prebivalcev odločno zavrnjeni lokaciji odlaga- lišč odpadkov v Hočah in v Kore- ni ter predvidena v Krčevini sumljivo blizu. Samo ugibati se da, katere obdravske občinsko- oblastniške veličine si hočejo ta okoliš vzeti v zakup za odlagališča odpadkov, povsem gluhe za ugo- tovitev župana občine Duplek g. Ribiča, da je za tovrstne zaplete "krivo ministrstvo za okolje in prostor, ki bi moralo na državni ravni za te namene določiti nekaj lokacij" in "šele" potem naj bi se pričeli pogovori z lokalnimi skup- nostmi". Kdo bi se kregal in tepel z (ne)pravno državo, če lahko hi- tro in (ne)pravno povozi državlja- ne in jih brezobzirno oropa za doslej vendarle še neokrnjen in v vseh ekoloških pogledih dragocen in nenadomestljiv del narave! Zapisano potrjuje tudi razvlečen in problemu se izmikajoč odgovor ga. A. Korparjeve v Tedniku 11. in v Večeru 15. maja na mojo sez- nanitev slovenske javnosti s pro- blemom odlagališča odpadkov v Krčevini v obeh navedenih časo- pisih. "Mestna občina Ptuj v celo- ti(!) zavrača" moje izjave, ki so "lahko le plod popolne neinformi- ranosti", piše ga. Korparjeva in se tako izogne obravnavi dejstev in resnic. In dodaja: "... /S/aj smo pripravljeni poslušati argumente od vseh občanov." Samo poslušati že, ne pa jih brati v časopisih in kaj šele upoštevati! Zato je nesmi- selno sleherno razpravljanje z ga. Korparjevo, še zlasti ker bi mi ne bilo na voljo toliko časopisnega prostora, kot ga je bilo njej. Odbor za zaščito kraja pred od- lagališčem odpadkov pripravlja ti- skovno konferenco, na kateri bo priložnost pogovoriti se o vsej problematiki, upam, da na pošten in odkrit način. Opozoril pa bi le, da študija o prostorski in tehnični dokiunentaciji odlagališča zaradi svoje preotipljive enostranosti terja vsestranske objektivne stro- kovne prevere, ki bi morda ugoto- vile, da nadaljnje raziskave lokaci- je sploh niso več lunestne. Sklice- vati se na samo enega "našega naj- večjega strokovnjaka" je več kot nezadosten argument za nespor- nost lokacije! Protestnikom je že sama živa in bogata danost zraka, vode in pristne narave vur- berškega grajskega gozda zados- ten argument in njihov NE ni no- bena modernost, ampak držav- ljanska pravica po 44. členu usta- ve. Zagotovila projektantov odlaga- lišča odpadkov, da "objekt ne bo imel nedopustnih vplivov na ok- olje in zdravje ljudi" in da bo "zgrajen na podlagi obstoječe za- konodaje, ki je nova in usklajena z evropskimi merili" (doživela pa je že točo pomislekov in odkloni- tev!), zvenijo tako zanesljivo, da je lokacija odlagališča lahko kjerkoli in povsod! Najbolj priročna bi bila ob parkirišču pod ptujskim gradom dom in s svojo ekološko neoporečnostjo bi lahko bila še turistična atrakcija (da se malce zlobno pošalim)! Razširila bi se lahko na Panoramo, kjer ni gozda in "nobene posebnosti v rasdinst- vu", preprečiti negativni "vizualni vpliv" in zagotoviti "neopaznost vhoda na odlagališče" pa ni noben problem, čeprav ni jasno, zakaj naj bi tako neškodljivo in niko- miu- nevarno gradnjo sploh skri- vali!!! Za konec še vljudno prosim, da ga. Korparjeva trditev, da je občina Ptuj krajane že oktobra 1999 seznanila o iskanju lokacije za odlagališče odpadkov, javno obrazloži in pove, kako jih je ob- vestila in katere krajane. Bojan Čebulj, Krčevinapri Vurbergu PREJELI SMO Opomin moškemu pevskemu zboru Komunala Ptuj Pred dnevi sem prejel zloženko, ki vabi na kon- cert zbora Komimale Ptuj ob njegovi 25-letnici. Na videz lično vabilo, vsebujoče vse možne računalniške nerodnosti in napake (velike začet- nice, kjer jih ni, slabo oblikovanje), vendar s štiri- mi barvnimi fotografijami pevcev po glasovih (šte- vilo navedenih priimkov in imen pevcev ob slikah ne ustreza številu oseb na fotografijah) in eni sku- pinski sliki zbora. Kateri od ptujskih pevskih zbo- rov si na zloženki za koncert lahko privošči barvni tisk? Tudi tekstovni del sporeda je štiribarven. Prav in lepo je, da je navedena z velikimi črkami povezovalka (ne voditeljica, kot je zapisano) kon- certa, gospa Nataša Vodušek. Kot vsako podobno vabilo ima tudi to zadnjo stran. In na tej zadnji strani v zadnjem odstavku je njihov zborovodja le omenjen samo s priimkom: pevovodja zbora (izraz pevovodja se je uporabljal v 19. stoletju - zdaj zborovodja) g. Demikovič. Moje pisanje je namenjeno prav snovalcu ali snovalcem tega koncertnega lista. Gre namreč za ljubiteljski pevski zbor, kakršnih imamo v državi kakih 1200. Bistvo in duša vsakega pevskega zbora je njegov zborovodja. Razen pri moškem pevskem zboru Komunala Ptuj. Njihov odnos do zboro- vodje je diletantski. Jože Dernikovič je v širšem ptujskem okolišu mnogo bolj znan in pomemben, kot si predstavljajo sestavljavci tega vabila. Res, da je njihov zborovodja, vodi pa poleg cerkvenega zbora v Cirkulanah še štiri zbore in je prejel vrsto društvenih, občinskih in državnih priznanj. Naj omenim samo državno priznanje Gallusovo listi- no. Sodi tudi v tisto najmanjšo skupino zborovo- dij z najdaljšim in najbolj plodnim zborovodskim stažem. Menim, da je organizacijsko vodstvo zbora po- kazalo mačehovski odnos do svojega zborovodje. Pregovor pravi: Z zborovodjo se zbor začne, z njim pade. Spoštujte in cenite ga, sicer ga niste vredni! Mitja Gobec, zborovodja SLOVENSKA BISTRICA / SLOVESNO ODPRTJE NOVE ATLETSKE STEZE domoioih rozmerolt z državnim prvenstvom v teku na 10.000 metrov in mednarod- nim atletskim mitingom so minulo soboto, 13.maja, v slovenje- bistriškem športnem parku slovesno odprli prenovljeno atlet- sko stezo. Naložba, veljala je 47 milijonov tolarjev, je podvig, ki ga v doma- čih razmerah redko srečamo, je bilo slišati od športnih delavcev, novinarjev in seveda številnih go- stov, ki so se odprtja tega pomem- bnega športnega objekta minulo soboto udeleželi. 24 milijonov to- larjev je dala občina, 18 ministrst- vo za šolstvo in šport, pet pa fun- dacija za šport iz Ljubljane. Že sama površina - 4500 kvadratnih metrov - je nekaj posebnega, preo- bleki pa so jo s 13-milimetrsko poliuretansko maso - tartanom. "Krivec", da je adetska steza v slovenjebistriškem športnem par- ku tako urejena, da so ob njej še naprave za skoke in mete, pa seve- da še marsikaj drugega, je brez dvoma Marjan Štimec, "steber" Atletskega društva Slovenska Bi- strica in podpredsednik občinske športne zveze ter sam dolgoletni športnik, nekdanji državni in sve- tovni veteranski rekorder v suva- nju krogle. Z novo "tartansko" le- potico v športnem parku Sloven- ska Bistrica so se uresničile dolgo- letne sanje bistriških atietov. VT Nova atletska "tartanska" lepotica v športnem parku Sloven- ska Bistrica PLANINSKI KOTIČEK Izief v Koralpe Ptujski planinci vas v soboto, 3., in nedeljo, 4. ju- nija, vabimo v 142 metrov visoke Koralpe oziroma Golico v sosednji Avstriji. Pogorje slovi po obširnih travnatih pobočjih, na katerih se poleti pasejo kra- ve, ter smrekovih gozdovih, ki nam nudijo senco v vročih dneh. Izlet v Koralpe bo potekal po lahkih markiranih pešpoteh. V dveh dneh bomo prečili greben pogorja od sedla Pack na severu do Eibi- swalda na jugu. S ptujske avtobusne postaje bomo krenili v sobo- to, 3. junija, ob 6. uri ter se preko Maribora in Grad- ca popeljali do znanega prelaza Pack, kjer poteka meja med Štajersko in Koroško. Pot nas bo vodila na 1495 metrov visoki Kampelkugel ter do Neue Stoffhutte, kjer si bomo privoščili daljši počitek. Preko V\/ilcibacha se bomo spustili do Grillitschut- te. od tam pa povzpeli na 2142 metrov visoki Gros- ser Speikogell, ki bo najvišja točka našega izleta. Prenočili bomo v bližnji koči Koralpenhaus na nad- morski višini 1966 metrov. Naslednji dan se bomo po zajtrku še nekoliko povzpeli, nato pa nas bo čakal postopen spust vse do Eibisvvalda, kjer bomo zaključili našo turo. Opremite se planinsko za pohodniško turo (planinski ali treking čevlji, la- hek nahrbtnik, posoda za vodo ...) in vremenski si- tuaciji primerno. Hrana iz nahrbtnika in v kočah ob poti. Ne pozabite na potni list ali osebno izkaznico, priporočamo pa tudi kakšen avstrijski šiling v de- narnici! Cena dvodnevnega izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, prenočišče v Koralpen- hausu ter organizacijo izleta in znaša za člane PD 3.750 SIT, za mlade planince 3.600 SIT ter nečlane PD 4.500 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo do tor- ka. 30. maja, v pisarni PD Ptuj oziroma do zasedbe 30 prostih mest. Pridružite se nam na skupnem potepanju po avstrijskih planinah - skupaj z vami bo lepše! Vodil bo Uroš Vidovič ob pomoči Anteja Mlinareviča. U.V. 12 četrtek, 25. maj 2000 ■ TEDNIK JUkMIMIVOSTI, REPORTAŽE PTUJ, HAJDINA, KUTINCI / SLOVESNOSTI ZLATE POROKE PTUJ • Zlata poroka pri Lovrenčičevih 13. maja sta zlato poroko slavila Ljudmila (rojena Očišnik) in Jožef Lovrenčič iz Svržnjakove ulice 10 na Ptuju. Prvič sta se poročila 14. maja leta 1950 v Mari- boru. Zlati ženin je delal kot poli- cist, nevesta je upokojena šivilja. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes ju razveseljuje že osem vnukov in en pravnuk. Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke. MG HAJDINA • Zlatoporočenca Marija in Franc Paveo župan R. Simonič je z občins- kim svetnikom Francem Catlom in pričama Stankom in Francem Paveom opravil 13. maja svečani obred zlatoporočencev Marije in Franca Pavea iz Gerečje vasi 8, ki sta se prav na ta dan leta 1950 ci- vilno poročila, svojo odločitev pa potrdila še s cerkveno poroko 10. junija. "Težka in odgovorna je bila skupna življenjska pot v tem ne- mirnem, pa kljub vsemu lepem polpreteklem obdobju. Trdna vol- ja, vera in povezanost so vama za- gotovili ohranitev življenjske moči in trdnosti v vseh vajinih le- tih skupnega življenja," je v svo- jem svečanem govoru poudaril župan ob slovesnosti zlate poroke. Otroci Marjana, Franc ter Stan- ko so poskrbeli, da danes zlatopo- ročenca poleg štirih vnukov raz- veseljujejo tudi štirje pravnuki, največkrat pa je z njima Aljaž. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi v uredništvu Tednika. Silva Brodniak KUTINCI • Zlata poroka zakoncev Kreft Pri Sv. Juriju ob Ščavnici sta te dni v krogu domačih in prijateljev slavila zlato poroko Ana in Karol Kreft iz Kutincev. Prvič sta civil- no zakonsko zvezo sklenila 21. ap- rila 1950 na Destrniku, cerkveno pa v cerkvi sv. Andraža v Slovens- kih goricah. Tokrat sta pred matičarja stopila v poročni dvora- ni pri Sv. Juriju, kjer jima je zlat- poročno listino upravne enote Gornja Radgona in zlatoporočno plaketo občine Sv. Jurij ob Ščav- nici izročil župan Slavko Miha- lič. Zahvalno mašo je v cerkvi Sv. Jurija bral domači župnik Štefan Grabar. Ana, rojena Pucko, se je rodila 1925. leta v Kutincih. Zaradi bo- lezni že šest let živi kot varovanka Doma upokojencev na Ptuju, od koder se ob koncu tedna večkrat vrača na svoj dom v Kutince, kjer živita njen mož in sin z družino. Karol se je rodil leta 1927 v Smo- lincih. Kot mnogi slovenski fan- tje je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko, kjer je tri leta (od 1943 do 1946) prebil na fronti in v ujetništvu. Zakonca Kreft sta se vse življenje posvetila kmetovanju in vzgoji 4 otrok, ki so ju obdarili z osmimi vnuki in enim pravnu- kom. Tri leta po poroki sta obde- lovala 17 ha zemljišč. Toda prišel je čas, ko so kmetom, ki so jim rekli kulaki, nasilno odvzemali - ali kot so rekli - zaplenili zemljo. Izgubili so 7 ha najlepše obdelova- ne zemlje. Sedaj, ko so dobili zemljo vrnjeno, kmetijo, ki obse- ga 17 ha, vodi sin Branko z družino. Tega sta vesela, saj se bo tako nadaljevala kmečka tradicija. Ludvik Kramberger Zlatoporočenca Ljudmila in Jožef Lovrenčič. Foto: Kosi Zlati par Paveo iz Gerečje vasi. Foto: Studio 2M Zlati par Ana in Karol Kreft iz Kutincev. Foto: Ludvik Kramberger SLOVENSKA BISTRICA / "KAJ VES O PROMETU" Tekmovali! pokazali izjemno znanje Letošnjega tekmovanja "Kaj veš o prometu" za občini Oplotnica in Slovenska Bistrica, or- ganiziral ga je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Slovenska Bistrica, potekalo pa je na osnovni šoli Pohorskega odreda, se je udeležilo šestnajst ekip iz devetih osnovnih šol. Tekmovali so v dveh skupinah - učenci petih in šestih ter sedmih in osmih raz- redov. Vsaka ekipa je štela po štiri člane. Tekmovalci so se najprej pomerili v reševanju vprašalnih pol o cestnoprometnih predpisih, v na- daljevanju pa so pokazali svoje znanje še pri pra- vilni vožnji po cestnih površinah, vožnji med keglji, ploščki ter drugimi ovirami in v spretnosti na poligonu. Pri mlajši skupini sta si med posamezniki pris- lužila prvo mesto Aleš Sagadin z Laporja in Davor Rebernak iz Makol. Oba sta osvojila enako število tokčk (840). Tesno za njima je bil z 839 točkami Izidor Vehovar s Črešnjevca. V starejši skupini je največ točk - 845 - osvojil Simon Žrjav iz Makol, sledita mu Andrej Celcer iz Oplotnice in Tina Žnidar iz Makol z enakim šte- vilom točk - 842. Občino bo na državnem tekmo- vanju zastopal Simon Žrjav. Ekipno so bili najboljši tekmovalci in tekmoval- ke iz osnovne šole Makole, nato so se razvrstili tekmovalci iz Laporja, Poljčan, s Tinja, Spodnje Polskave, Črešnjevca, Šmartna na Pohorju, iz Op- lotnice ter Slovenske Bistrice. VT TEDNIK - Četrtek, 25. maj 2000 13 PO MASIH KRAJIH PTUJSKO IN DRAVSKO POUE / DRUGO SREČANJE STARODOBNIKOV S starimi motorji in avtomobili po sedmili oliHnah Na sobotnem 2. vseslovenskem srečanju ljubiteljev staro- dobnih avtomobilov je kljub dežju sodelovalo kar 110 vozil, starih vsaj 30 let, od tega 48 avtomobilov ter 62 motorjev, sku- paj s spremstvom pa je v potujočem avtomobilskem muzeju so- delovalo več kot 200 vozil. Predsednik kluba ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo Stanislav Korez je bil posebej vesel bentleyja iz leta 1953, ki ga je včasih vozil Roger Moore, ter najstarejšega avtomo- bila Ford tudor iz leta 1930, ki je bil prvi taksi v Ljubljani. Med motorji je bil najstarejši puch vvanderer iz leta 1929 iz Slovenje vasi, posebnost pa je bila vsekakor družina z dvema otrokoma iz Nakla pri Kranju, ki se v original- nih starih oblačilih v trokolesnem moto guzziju s prikolico iz leta 1934 ni ustrašila dežja. Popotovanje na štirih kolesih so začeli nekaj po 10. uri v Kidričevem, kjer je nekaj sto ude- ležencev in domačinov pozdravil kidričevski župan Alojz Šprah, pridružila pa sta se mu direktor glavnega sponzorja, kidričevskega Taluma, mag. Danilo Toplek in hajdinski podžupan Viktor Mar- kovič. Karavana starodobnikov je pot nadaljevala skozi Hajdino in Turnišče do Vidma, kjer je bil prvi postanek. Tradicionalna vi- demska gostoljubnost je pre- močenim voznikom dobro dela, pa tudi prijazne besede podžupa- na mag. Janeza Merca. Skozi Šlurmovec je potujoča ka- ravana muzejskih vozil nadaljeva- la pot mimo občine Markovci, po 12. uri pa je bil drugi postanek na gradu Bori, kjer jim je Peter Kirič slikovito predstavil občino Gorišnica in njihova hotenja, gos- toljubno pa se je izkazalo tudi gos- tišče Drnikovič na Borlu. Svojo mokro pot so stara vozila nadalje- vala skozi občini Gorišnica in Dornava do Deta centra v Ptuju, kjer je bil nekaj po 14. uri tretji postanek. Prijazni gostitelj Franc Kline je udeležencem karavane oldtimerjev prikazal, kako nasta- jajo korantije. V Kidričevo so se vrnili premočeni in utrujeni nekaj po 15. uri. Vsak udeleženec kara- vane starodobnikov je prejel spo- minsko darilo - koranta, ki je bil maskota letošnjega srečanja. M, Ozmec Najstarejši in najdragocenejši avtomobili: od leve bentley letnik 1953 iz Maribora, najstarejši ford tudor letnik 1930 iz Šentjurja, DKW letnik 1937 iz Zagojičev ter mercedes iz leta 1942 iz Ptuja Predsednik društva Stanko Korez (levo) in duša za telekomuni- kacije Albin Brenči (v sredini) izročata videmskemu podžupanu Janezu Mercu maskoto srečanja - koranta Najstarejši Certusov avtobus je skrbel za prevoz fotografov in snemalcev. Foto: M. Ozmec PTUJ / VINSKI IN KULINARIČNI STROKOVNJAKI IZ AMERIKE NA OBISKU VVINSKI KLETI Pohvala vinskim in kuknanimrn aiAntam Ptujsko vinsko klet so 16. maja v spremstvu prof. dr. Ja- neza Bogataja s filozofske fa- kultete v Ljubljani obiskali priznani strokovnjaki in poznavalci vina in kulinarike iz ZDA. Najimenitnejši med njimi je bil zagotovo Anthony Dias Blue, urednik in lastnik revije Bon apetit z milijonsko naklado in najbolj cenjen svetovni novinar s področja poznavanja vin in kulinarike. Njegov obisk predstavlja za vsako državo prestiž, slo- venskemu rojaku Emilu Gas- pariju pa ga je uspelo pripel- jati tudi v Slovenijo. Med enotedenskim obiskom v Sloveniji, katerega pokrovitelj je bila Slovenska nacionalna turis- tična organizacija, so obiskali tu- ristično najzanimivejše slovenske kraje, kjer so se seznanili z vinsko in kulinarično ponudbo, za katero so ameriški poznavalci tega področja imeli samo pohvalne besede. Podobno je bilo tudi v ptujski vinski kleti. MG Američan Anthony Dias Blue, urednik revije Bon apetit z mili- jonsko naklado, najbolj cenjen svetovni novinar na področju poznavanja vin in kulinarike, je s sodelavci obiskal tudi ptujsko vinsko klet (na fotografiji peti z desne). Foto: Kosi Na startu v Kidričevem so prvi zabrneli motoristi; v ospredju najstarejši motor PUCH iz leta 1929 z voznikom Ivom Gašperjem iz Slovenje vasi GORIŠNICA / 2. MALA LIKOVNA KOLONIJA NA DOMINKOVI DOMAČIJI Kmeika opravila na risbah malih sllkarlev stara obnovljena Dominkova domačija v Gorišnici že nekaj časa privablja številne obiskovalce, spomladi jo obišče veliko slovenskih osnovnošolcev in takrat na domačiji poteka tudi mala likovna kolonija. Šola Gorišnica je pod pokroviteljstvom občine letos poskrbela za tretjo likovno kolonijo in k ustvar- janju pritegnila male ustvarjalce iz sosednjih osnovnih šol, ki so prejšnji petek ustvarjali na temo kmečka opravila. Boštjan Rihtar z OŠ Gorišnica, sicer idejni vodja likovne kolonije in vodja projekta za obnovo Do- minkove domačije, je povedal, da je namen tovrstne hkovne koloni- je otrokom približati čase naših dedov in babic, pa tudi lepoto edinstvene panonske arhitekture naših krajev. Mladi ustvarjalci imajo tako možnost skozi risanje podoživljati stare čase, pa tudi si- cer se jim na domačiji ponuja mnogo zanimivih motivov, ki jih ni težko prenesli na papir. Letos so jim organizatorji ponudiU te- matiko kmečkih opravil, ki sicer ni bila obvezna, risali so lahko tudi portret v narodni noši kraja. Tudi tehnika in format sta bila poljubna. Mali likovniki so znali poiskati zanimive motive in tako je znova nastalo nekaj prekrasnih slik, ki že krasijo šolsko avlo v Gorišnici. Posebna »likovna« ko- misija je med izdelki izbrala tri najboljše, avtorji le-teh so si po- novno prislužili polet z letalom, kar je prispevek Letališča Moškanjci, vsi drugi sodelujoči pa so prejeli praktične nagrade. Mali likovni koloniji na Domin- kovi domačiji bo že sredi junija (16. junija) sledila mednarodna kolonija na gradu Borlu, na katero se je do prejšnjega tedna prijavilo 14 priznanih umetnikov. Svoja dela bodo ti ustvarjalci razstavili v grajskem razstavišču v juliju, ko bo v občini Gorišnica občinski praznik. Tatlana Mohorko Največ mladih ustvarjalcev si je prostor za slikanje poiskalo kar ob stari hiši. Foto: TM 14 OD rOD f M TMH Četrtek, 25. maj 2000 - TEDNIK UUBUANA / ŠTUDENTSKA TRŽNICA Študentje so padli na glavo Dogajala se je v torek, 9. maja, na letnem telovadišču Tivoli. Zakaj študentska? Ker je privabila in združila okrog 10000 štu- dentov iz vse Slovenije in zamejstva. Zakaj pa tržnica? Saj štu- dentje so vendar že po deflniciji revni in brez kakršnihkoli do- brin za trženje. Pa ni čisto tako, saj drugače tega članka sploh ne bi bilo potrebno napisati. Študentje so specifična družbena skupina in kot takšni so pred tremi leti razvili svoj trg in tržni mehanizem. Ponudbo so sestavljale predvsem kreadvne ideje oziroma kako na čimbolj iz- viren način predstaviti delovanje lokalne študentske organizacije in domači kraj širši slovenski jav- nosti. Množično se je povpraševa- lo po informacijah, lokalnih do- brotah in druženju. Konvertibil- na valuta, ki je sodelovala kot pos- rednik pri menjavi, je bila dobra volja, veselje in nasmeh. Prostor menjave ni bil klasičen trg, tem- več se je študentska tržnica letos preselila na atletski stadion Tivo- li. Nova lokacija je zagotovila več prostora za predstavitev klubov, več možnosti za razne spremlja- joče aktivnosd in nemoten potek prireditve. Študentje so lahko do- bro sklenjeno kupčijo nato skupaj proslavili s koncertom, ki je trajal pozno v noč. Stojnica Kluba ptujskih študen- tov je bila letos izjenmo privlačna. Za njen videz so se posebej za to priložnost zbrali študenti raz- ličnih študijskih smeri iz Ptuja in naredili načrt za stojnico. Iz na- vadne lesene stojnice, pokrite s plastično streho, so ustvarili stoj- nico v rimskem slogu. Prekrili so jo z belim platnom, sestavili lese- no konstrukcijo in jo na vsaki strani s sprednje strani pritrdili. Nanjo so obesili čebulo in česen, ki sta eden od zaščitnih znakov Ptuja in okolice. Čebulo in česen so posebej za to priložnost obliko- vale liikarce iz Dornave. Če si stojnico pogledal od daleč, je s svojim belim videzom izstopala, sploh pa si takoj vedel, da je ptuj- ska, saj je imela na vsaki strani še po eno ptujsko zastavo, na strehi pa velik napis v latinščini - Klub ptujskih študentov. Tako je izgle- dala sama stojnica, kot vsako leto pa so ji pravo vrednost in čar dali ptujski študenti, ki so ponujali dobrote, značilne za naš kraj. Tudi te so bile v stilu rimskega časa. Na glinenih pladnjih so po- nujali (kolikor jim niso razgrabi- li) sir, pečeno meso in suho sadje. Kot prilogo temu pa so pripravili pravo solato iz fižola, čebule, bučnega olja in kisa. Na žalost pa ponujeno sploh ni moglo biti po- nujeno tako, kot je bilo načrtova- no, ker je bilo prej razgrabljeno - ali zaradi tega, ker je bilo tako okusno, ali ker so bili študenti tako lačni, morda pa zgolj zato, ker je bilo dobro in zastonj. Seveda se je morala ptujska stoj- nica predstaviti tudi z vinom in tudi to je bilo ponujeno po rim- skem receptu - zmešano z vodo in medom. Iz glinenih vrčev sta ga nalivala dva študenta, oblečena v rimske kostume, moški v togo iz več kot 5 metrov blaga, ženska pa v lepo nežno zeleno tuniko. S tem je bila celotna podoba ptujske štu- dentske stojnice zaključena. Stoj- nica je bila prepoznavna, zanimi- va za tistega, ki jo je samo opazo- val, ali tistega, ki je okušal hrano, vino, želel širiti svoje znanje o slo- venskih krajih in njihovi zgodovi- ni, ali za tistega, ki je preprosto želel uživati v dobri družbi Ptujčanov, ki jih je bilo polno okoli njihove stojnice. Veliko pozornosti je pritegnilo tekmovanje v formuli za veliko nagrado ŠKIS-a, kjer so se štu- dentski klubi pomerili z doma na- rejenimi vozili na porivni pogon. Ekipa KPŠ Bullet se na žalost ni uvrstila v veliki finale, vendar se je trudila po svojih najboljših močeh. Posebno priznanje gre ekipi konstruktorjev, ki je opravi- la odlično delo. Za dodamo pre- poznavnost Ptujčanov je poskrbe- la ročk skupina Hudobni volk z odmevnim nastopom na velikem odru tržnice pred zelo razgreto publiko. Klub ptujskih študentov se vsem sodelujočim še enkrat za- hvaljuje za izkazano podporo in pomoč pri kvalitetni predstavitvi. Pri tem je zelo pomagala ptujska Perutnina, ki je prispevala veliko svojih dobrot, ki so zelo teknile lačnim študentom. Da so v Ljubljani lahko ob hrani ponudili še dobro kapljico, se zahvaljujejo tudi KK Ptuj, Slovenske gorice- Haloze, ki so prispevali nekaj vrst dobrega vina. To so podjetja, ki raziunejo študente, jih podpirajo in se zavedajo njihovega pomena. Veselje je sodelovati s takšnimi podjetji! ............ . JM SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kaliedobro Dr. Jože Mencinger, direktor ekonomskega inštituta pri ljubljanjski pravni fakulteti, je ob vladni krizi zadnjič izjavil, da je pravzaprav še dobro, da se mo- rajo politiki ukvarjati sami s se- boj, ker jim tako zmanjkuje časa, da bi se (škodljivo) mešali v go- spodarstvo. Pripomba je seveda vznemirljiva, če upoštevamo, da jo je izrekel dober poznavalec slovenske teorije in prakse, pro- fesor, ki je nekaj časa tudi sam sedel v vladi na vodilnem mestu vseh gospodarskih resorjev. Dr. Mencinger pač lahko daje takšne ocene, saj je sam svojčas zaradi nesoglašanja z nekateri- mi potezami vladne večine za- pustil podpredsedniško mesto v vladi... OČITKI POLITIKI Zadnji čas se je nabralo še ne- kaj drugih (avtoritativnih) izjav, ki prav tako niso naklonjene vlogi slovenske politike pri ustvarjanju pogojev za poslovanje gospo- darstva. Gre za očitke, da vlada in drugi organi ne vlečejo pravih in pravočasnih potez, ko gre za ukrepanje na ekonomskem po- dročju, pri vključevanju v Evrop- sko unijo in druge svetovne aso- ciacije. Kritične pripombe ne pa- dajo s strani kakšnih problema- tičnih poslovnežev, ampak iz ust najuglednejših slovenskih go- spodarstvenikov, ki se morajo s svojimi podjetji in svojimi spo- sobnostmi tako rekoč vsak dan dokazovati na najzahtevnejših svetovnih trgih. Vsekakor ni dobro, če najvid- nejši menedžerji tožijo, da po- grešajo najosnovnejše stike s posameznimi državnimi organi, da leta in leta ni bilo niti enega organiziranega srečanja med njimi in posameznimi resornimi ministri, da osebno poznajo in kontaktirajo s tujimi ministri in vi- sokimi gospodarskimi in drugi- mi funkcionarji, medtem ko jim je to z domačimi onemogočeno. Predsednik gospodarske zbor- nice je doslej že nekajkrat opo- zarjal, da je nekako pretrgana zveza med gospodarstvom ter izvršno in zakonodajno oblastjo pri pripravljanju in izvajanju za- konov in drugih ukrepov, ki ima- jo neposredno zvezo in vpliv na gospodarjenje in konkurenčno sposobnost gospodarstva. Naj- večkrat ni razvidno, na koga se poslanci in drugi politiki naslan- jajo, čigavi argumenti so odločilni, ko odločajo v parla- mentu. Ali ne bi bilo normalno, da bi vsaj za nekatera vprašanja za gospodarskega področja vel- jalo, da mora parlament (obvez- no) predhodno, preden glasuje, slišati mnenje gospodarske zbornice ali kakšne druge aso- ciacije gospodarstva? TEŽAVE "PARADNEGA KONJA" Skrajno nenavadno je, da se nihče ne odziva niti na tako re- sne očitke, kot so denimo pri- pombe uglednega direktorja no- vomeške Krke Miloša Kovačiča v zvezi z ravnanjem slovenskih državnih organov pri vključevan- ju v Evropsko unijo, pa tudi nas- ploh do gospodarstva. "Smo pa- radni konj vse slovenske indu- strije, tako po razvoju kot po iz- vozu in dobičku. Tega se neka- teri ne zavedajo in smo na milost in nemilost prepuščeni nekaj re- ferentom v ministrstvu za zdravstvo, čeprav nam Slovenija predstavlja le 20 odstotkov trga. 80 odstotkov je izvoz, a za teh 80 odstotkov moramoJmeti doma urejene razmere. Če se bodo stvari razpletale zaradi preveč pavšalnega urejanja odnosov z EU in podrejanja multinacional- kam, bomo nove proizvode pač registrirali v tujini, na Hrvaškem, v Ruski federaciji ali Poljski, ki bo v EU, v pogajanjih pa ne popušča tako kot Slovenija. V zakonih za zdravila zahteva pre- hodno obdobje osem let. Madžarska celo 10, Slovenija bo pa že drugo leto naredila vse tako, kot pravijo v Bruslju," je de- jal v Delu. Kovačiča - ne samo njega - moti, ker se slovenska država ne pogovarja z gospo- darstvom in ga v imenu dobrega sodelovanja z Brusljem stiska za vrat. Kovačič opozarja, da vlade in ministrov v glavnem ne zani- ma, kako je voditi podjetje... Se- veda, poudarja Kovačič, gospo- darstvo se mora zanesti nase, na svoje delo, razvoj, proiz- vodnjo in marketing, vendar pa je zelo pomembno tudi to, da so sprejeti pametni zakoni, da je urejeno financiranje itd. "Zato ni vseeno, kakšna je vlada in kakšni so ministri..." Ekonomist dr. Lojze Sočan opozarja, da je soglasje o stra- teških ciljih države in načinih nji- hovega doseganja pogoj za zdravo gospodarsko politiko. Ob tem navaja, da je pred časom raziskava Svetovne ban- ke pokazala, da v Sloveniji prev- ladujejo naložbe v "preteklost", v bistvu v neproduktivne namene - investicijski denar se porablja za različne subvencije in druge (dvomljive) socialne namene, namesto da bi ga vlagali v uspo- sabljanje kadrov, v informacijske in tehnološke potenciale. Predsednik uprave Hermes SoftLaba Rudi Bric je nedavno dejal, da v Sloveniji primanjkuje vrhunsko mednarodno izo- braženih politikov, to pa negativ- no vpliva tudi na vlogo politike v gospodarstvu. Gospodarski vestni k v zvezi s tem piše, da je treba, čeprav se zdi, da je pre- pad med politiko in gospodarst- vom nepremostljiv, čim prej pre- plesti interese obeh strani. "Pri tem se lahko zgledujemo po tuj- ih modelih. V ZDA so gospodar- ski interesi temelj njihove zunan- je politike in takšno orientacijo bi morali uveljaviti tudi pri nas ... Naša nacionalna gospodarska politika bi morala temeljiti na so- glasju socialnih partnerjev, raz- voju intelektualnih storitev in manjši obremenjenosti s prete- klostjo ..." Komentatorka Vesna Berton- celj-Popit piše, da se kaj lahko zgodi, da bodo politiki in vladni ljudje kritične pripombe iz go- spodarstva ocenili z brezbrižno pripombo, da to ni nič posebne- ga, ker se je gospodarstvo pač vedno pritoževalo nad državo. 'To je do neke mere res. Gospo- darstvo je vedno zahtevalo od države oziroma vlade spodbude in oporo pri delovanju, kar vključuje tudi ustreznejšo zako- nodajo, saj pri njenem obliko- vanju gospodarstvo največkrat nima kaj dosti besede, težav za- radi nje pa veliko. Spomnimo se na primer uvedbe vizumov za nekatere države, načrtov za pre- oblikovanje brezcarinskih trgo- vin itd. Včasih se zdi, da je vlada s svojo dejavnostjo in ukrepi za gospodarstvo postala zavora, še zlasti če z ukrepi, ki jih sprejema, gospodarstvu samo povečuje stroške. Saj ne da bi hoteli reči, naj se država vtika v podjetja. Tega si v večini zlasti uspešnega gospodarstva nikakor ne želijo. Kljub temu pa ni dobro, če go- spodarska gibanja preveč pre- pušča stihiji. In prav to se pri nas že kar nekaj časa dogaja. Ker je bilo tako, je ob razpadu nekdan- je države bankrotirala in propad- la vrsta podjetij. V zadnjem času pa se ta stihijnost kaže tudi v rasti deviznega dolga in zunan- jetrgovinskega primanjkljaja. Država je vedno bolje poskrbela za uvoznike, ker je z njimi tudi kaj zaslužila. Izvozniki pa so se že v prejšnji državi, tudi zdaj, obravnavali kot nergači..." SPRTA POLITIKA ŠKODI GOSPODARSTVU Boži Kuharic, prvi mož Mure iz Murske Sobote, je v anketi Go- spodarskega vestnika izjavil, da "sprta politika, kjer vsaka stran- ka vleče na svoj konec, ne da bi se pri tem ozirala na to, kam naj bi plula skupna barka, naredi gospodars^u precej več škode kot koristi. Že samo če pogleda- mo delo parlamenta, je katastro- fa na dlani. Zakaj si poslanci vsaj enkrat ne analizirajo, koliko časa se ukvarjajo s problemi, ki se tičejo gospodarstva, in koliko časa porabijo za vse drugo ..." Mojca Budkovič, direktorica Gorenjke iz Lesc, opozarja na nepovezano delovanje gospo- darske zbornice, ministrstev in vlade. "Namesto, da bi postavl- jali normalne in stabilne makro- pogoje za gospodarjenje, delu- jejo nepovezano, razmišljajo v oblakih in predvsem vsak zase. K vsemu skupaj prilivajo olje še strankarske razprtije, ki škoduje- jo že samo zato, ker vsakdo za- govarja samo svoje, delne inter- ese, nihče pa ne misli na celoto Jak Koprive STROKOVNI NASVET LASTNIKOM GOZDOV Zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur v maju so v goz- dovih nastala ugodna razmere za namnožitev podlubnikov, predvsem velikega in malega smrekovega lubadarja. Na širšem ptujskem področju je na 19.900 ha površine gozdov, delež smreke v lesni zalogi le 4 %, kar pa je 182.000 kubičnih metrov lesa, zato lahko nastanejo motnje pri gospodarjenju z gozdovi in občutne škode, saj moramo napadena drevesa predčasno po- sekati, pa tudi sam les je manj vreden, ker je sočasno napaden od glivic, ki se širijo po rovih podlubnikov. Opazovanja gozdarjev v gozdo- vih in spremljane stanja v fero- monskih pasteh za nadzorovanje kažejo na hitro povečevanje števi- la teh dveh vrst podlubnikov, ki rojita aprila in maja ter lahko raz- vijeta tudi do tri generacije letno. Podlubniki v gozdu razen na sveže sečne ostanke na neurejenih sečiščih zalegajo na oslabela dre- vesa, ki se ne morejo dovolj brani- ti s smolo, s katero zalijejo v lubje zavrtane hroščke. Ob suši pa na- padejo tudi zdrava drevesa. Znaki napada v gozdu so zavrta- ni hroščki v neobeljenih panjih in sečnih ostankih ter razvoj ličink z značilnimi rovnimi sistemi. Zna- ki spomladanskega napada na sto- ječih drevesih se pokažejo hitro in so: črvina za skorjo na deblu in koreninskem vratu ter kapljice smole, sprememba barve krošnje v maju in juniju od zelenkasto sive do rdečkaste ter osip iglic. Gozdarji v kratkem času ne mo- remo pregledati vseh gozdov in sečišč. Zavod za gozdove Sloveni- je poziva lastnike gozdov, da to takoj storijo sami in ob pojavu opisanih znakov obvestijo svojega področnega revirnega gozdarja ali javijo na Krajevno enoto Ptuj, te- lefonska številka 745-279 in 780- 0-170, kjer bodo dobili vse potreb- ne strokovne nasvete o ukrepih in načinu izvedbe del za zatiranje podlubnikov ter sanacijo škode. Vodja KE PTUJ: Andrej KOVAČIČ, univ. dipl. inž. gozd. ODTODINrm IVANJKOVCI • Otvoritev hladilnice v petek, 26. maja, se bo ob 11. uri pričela v Ivanjkovcih otvoritev novega objekta hladilnice podjetja Jeruzalem Ormož - obrat sadjarstvo. Majda FridI ORMOŽ • Občinsko tekmovanje iz prve pomoči že drugič so ormoški sedmošolci po opravlje- nem 30-urnem tečaju iz prve pomoči sodelovali na šolskih tekmovanjih. Najboljši se bodo po- merili na občinskem tekmovanju, ki bo v torek, 30. maja, ob 14. uri v OŠ Ormož na Hardeku. Majda FridI PTUJ • Koncert folklorne skupine Bolnišnica v torek, 30. maja, se bo v ptujskem gledališču ob 20. uri pričel koncert folklorne skupine Bol- nišnica DPD Svoboda Ruj. V programu bodo sodelovali tudi citrarka Bernarda, folklorna sku- pina Podgorci, otroška folklorna skupina Klopo- tec in pevska skupina Spominčice. Majda FridI ŽEROVINCI • 2. slow food večerja v soboto, 27. maja, se bo ob 19. uri v gostišču Tramšek v Žerovincih pričela 2. slow food večerja Prieškega slow food omizja. Prva večerja letos ustanovljenega omizja je bila pred tremi meseci v ormoškem hotelu in je bila zelo dobro obiskana. Za ponudbo dobrega vina ob bogati večerji z desetimi hodi bodo poskrbeli člani družine vinogradnikov Krajnc iz Lahoncev. mf MIKLAVŽ PRI ORMOŽU • 40 let strelskega društva člani strelskega društva Jožeta Kerenčiča bodo v soboto proslavili 40 let delovanja društva. Na svečanosti, ki se bo pričela ob 19. uri v kulturni dvorani, bodo razvili tudi nov društveni prapor. V družabnem večeru, ki bo sledil, bo zbrane zabaval ansambel Krona. Majda FridI VELIKA NEDEUA« Koncert dvojčkov in dvojčic V soboto, 27. maja, se bo ob 20. uri v športni dvorani pri Veliki Nedelji pričela zabavno-glas- bena prireditev, na kateri bodo nastopili številni gostje in ansambli: Mitreji, Štajerski baroni. Tor- nado, Ansambel bratov Gašparič in kvartet har- monikarjev. Na prireditvi, izkupiček katere bo namenjen v dobrodelne namene, bodo sodelo- vali tudi humorista Luka in Pepi, Romana Kranjčan, Verner, Špela Huzjan, Natalija Verbo- ten in organizatorji koncerta Dvojčkov in dvojčkov - učenci OS Velika Nedelja. Majda FridI GERKVENJAK« Medobmočno srečanje pevcev V kulturnem domu v Cerkvenjaku bo v soboto, 27. maja, medobmočno srečanje odraslih pev- skih zborov in skupin iz Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Pripravljajo ga Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna iz- postava Lenart, Zveza kulturnih društev Lenart in Kulturno društvo Jožeta Lacka Cerkvenjak. Prireditev se bo pričela ob 19. uri. ak LENDAVA • Vinogradi obeh bregov Mure V hotelu Terme Lendava bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo likovnih del 6. mednarodne sli- karske kolonije z naslovom Vinogradi obeti bre- gov Mure, ki jo že več let prireja Pomurski sejem iz Gornje Radgone. Svoja dela bodo razstavljali Alois Bresnik, Jože Denko, Edith Maria Kekeis, Matjaž Mauser, Christa Nickl-Wlodkowski, Jan- ko Orač, Adolf Pen, Helga Ruschtz-Cziglar, Vla- do Sagadin, Stojan Špegel in Franz Tropper. AK TEDNIK - Četrtek, 25. maj 2000 15 OD rOO f M MM PTUJ / ČETRT STOLETJA KLOBASE POLI I blagovno znamko na trg EU Perutnina Ptuj je nadaljevala uspešno poslovanje tudi v prvem četrtletju leta 2000. Tako v celoti uresničuje zastavljene gospo- darske cilje in krepi svoj položaj na domačen in širi prodajno mrežo na tuja tržišča. 4,4 milijarde tolarjev realizacije predstavlja v primerjavi z istim obdobjem leta 1999 5-odstotno porast. Ker se cene na domačem in tujih trgih bistveno ne spre- minjajo, je takšna realizacija rezultat povečanja flzičnega ob- sega proizvodnje in njenega prestrukturiranja. Perutnina bo tudi v prihodnje sledila svojemu osnovnemu cil- ju, proizvajati zdravo in na- ravno hrano ter s tem skrbeti za zdravje svojih potrošnikov. Pra- vilnost take usmeritve potrjuje- jo tudi medalje, ki jih je Perut- nina za svoje izdelke prejela v zadnjih treh letih na pomem- bnih ocenjevanjih v Gornji Radgoni in Zagrebu. Ob uspešnem gospodarjenju Perutnina tudi letos nadaljuje intenzivno investiranje v razvoj. Najpomembnejša investicija, ki poteka, je tehnološka prenova perutninske klavnice, ki bo končana do konca leta in bo Pe- rutnino postavila ob bok najso- dobnejših tovrstnih industrij v Evropi. V začetku junija bo stekla tudi investicija v Bosni in Hercegovini, v tamkajšnjem Agrokomercu, ter do septembra zagotovila prve piščance iz teh obratov z blagovno znamko Pe- rutnine. Obe investiciji bosta veljali nad 30 milijonov nemških mark, je na tiskovni konferenci v torek poudaril predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Ro- man Glaser. ČETRT STOLETJA KLOBASE POLI Poli je prva in najstarejša klo- basa iz piščančjega mesa pri nas in v Evropi. V 25 letih proiz- vodnje je ohranila edinstven okus in visoko kakovost ter se zadnja leta okrepila s sodobno proizvodno tehnologijo. Kloba- sa poli je rekorder v številu me- dalj in priznanj, ki jih je v četrt stoletja prinesla proizvajalcu z mednarodnih in nacionalnih ocenjevanj, dvakrat je Perutnini pomagala do naslova slovenske- ga nosilca kakovosti, poleg tega je v zadnjih petih letih na ocen- jevanjih v Gornji Radgoni in Zagrebu največkrat za kakovost nagrajena klobasa. Lani je bila zlata na obeh omenjenih ocenje- vanjih, letos je ta uspeh v Zag- rebu že ponovila. Poli je tudi na- jbolje prodajana klobasa v Slo- veniji, na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini. Na slovenskem trgu ima med vsemi mesnimi proizvodi (razen suhomesnih) 12-odstoten delež, v Hrvatski je kljub znatno višji ceni četrti na- jbolje prodajan prehrambeni ar- tikel, v BiH pa je poli doživela največ poskusov ponarejanja iz- delka. Perutnina želi s klobaso poli osvojiti tudi trge držav Ev- ropske unije, zato so jo obliko- vali kot blagovno znamko in jo z začetkom tega tedna začeli proizvajati v novem ovitku. Bla- govna znamka vsebuje štiri proizvode: standardna, mini in maksi poli ter poli z vrtninami. Prva prodajna cilja sta trga Veli- ke Britanije in Nemčije, zanju so že sklenili distribucijske po- godbe. Uvajanje blagovne zna- mke bo od začetka junija spremljala oglaševalska kam- panja v Sloveniji, Hrvatski in Bosni, omenjenim štirim izdel- kom blagovne znamke pa bodo v bližnji prihodnosti dodali še nove, je povedala direktorica trženja in članica uprave PP Nada Krajnc. J. Bračič PTUJ / OB RAZSTAVI DEL DUŠANA KIRBIŠA Vabilo na veier z umetnikom v Miheličevi galeriji in v pala- ciju ptujskega gradu je do 28. maja na ogled izbir pregledne razstave akademskega slikar- ja Dušana Kirbiša iz obdobja med letoma 1978 in 2000. Kirbiš sodi med osrednje pro- tagoniste sodobne slovenske li- kovne umetnosti. Ob slikarski praksi ga je začela že zelo zgodaj zanimati tudi umetnostna teori- ja, ki jo je kot komplementarno sestavino vključil v analizo teh- ničnih in formalnih problemov svojega slikarstva. Rdeča nit Kirbiševe slikarske poetike je, kot je svoje delo nekoč sam označil in radi to poudarjamo, preplet formaliziranih slikars- kih rešitev, ki so posledica mod- ernizma in individualnega po- etskega doživljanja krajine, do- godkov iz pretekle in polpre- tekle zgodovine ter v zadnjem času tudi literature. Na Ptuju imamo tako priložnost videti in doživeti Kirbiševo slikarsko po- etiko od njegovih zgodnjih del, preko umetnin srednje osemde- setih in devetdesetih do slik in kiparskih rešitev iz najno- vejšega obdobja. V Pokrajinskem muzeju Ptuj smo se odločili, da pripravimo tudi ob zaprtju razstave dogo- dek, ki bi zaznamoval in počas- til umetnika in njegove umetni- ne. Zato vas vljudno vabimo v četrtek, 25. maja, ob 18. uri v Miheličevo galerijo na večer s slikarjem Dušanom Kirbišem. Skupaj z umetnikom si bomo ogledali njegove stvaritve in z njimi poklepetali o umetnosti in času na prelomu tisočletja. Vljudno vabljeni. Stanka Gačnik Utrinek s Kirbiševe razstave v Miheličevi galeriji. Foto: B. Farič DESTRNIK / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Nevarne odpadke bodo zbirali junija Destrniški svetniki so se v ponedeljek, 22. maja, sestali na redni majski seji občinskega sveta, na kateri so potrdili predlog dobitni- kov letošnjih občinskih priznanj, se seznani- li z odpravo posledic lanskih neurij in razp- ravljali o nekaterih prošnjah ter odvozu ne- varnih odpadkov. Destrniški občinski svet je sklenil, da vaškima odboroma Zg. Velovlek in Vintarovci dodeli vsakemu po 125 tisoč tolarjev za obnovo kapel v vasi. Svet je ugodno rešil tudi prošnjo žup- nijskega urada Vurberk. O višini pomoči pa se bo svet odločil potem, ko pridobi še dodatne in- formacije. Svetniki so tokrat dali še soglasje k imenovanju Draga Skurjenega za ravnatelja JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci ter izdali soglasje za prenos zazidalnega stavbnega! zemljišča o zakonu o javnih skladih v občini \ Trnovska vas. Svetniki so se seznanili tudi z odpravo posledic lanskih neurij ter razpravljali o odvozu nevarnih odpadkov. Sklenili so, da boj to junija, ko bodo v občini postavili zabojnik /a odvoz nevarnih odpadkov. Svetniki pa se bodo| ponovno sestali že jutri ob 17. uri, tokrat na| slavnostni seji ob 2. občinskem prazniku. | aki 16 četrtek, 25. maj 2000 - TEDNIK PTUJ / TEKMOVANJE OB 130-LETNICI GASILCEV Kliub dežiu skorai 700 tekmovakev v počastitev 130-letnice prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so minulo soboto, 20. maja, v sodelovanju z gasilsko zveze mestne občine Ptuj na nogometnem stadionu v Ptuju kljub dežju izvedli gasilsko tekmovanje za pokal PGD Ptuj in tekmo- vanje gasilske zveze mestne občine. Dopoldne so tekmovali pionirji, mladina in veterani, popoldne pa so se pomerili še članice in člani A in B skupine. Skupaj se je čez dan zvrstilo kar 691 gasilcev in gasilk. Med sedmimi desetinami pio- nirk se je najbolje odrezala deseti- na iz PGD Gorišnica pred Bu- kovci in Grajeno. Med pionirji je tekmovalo kar 15 desetin, najbolje pa so se odrezali PGD Bukovci pred ekipama Makole 2 in Graje- na. V konkurenci mladink je svoje spremosti dokazovalo 5 ekip, zma- gala pa je ekipa PGD Ledine pred Stojnci in Bukovci. V mladinski konkiu"enci je tekmovalo 9 ekip, najboljša pa je bila ekipa PGD Majšperk pred Hajdino in Veliko Nedeljo. V konkurenci članic je med šestimi ekipami slavila deseti- na iz PGD Hajdoše pred Borovci in Vuhredom. Poleg tega je na tek- movanju sodelovala tudi ekipa čla- nic iz DVD Bedekovščina v so- sednji Hrvaški. Daleč naj množične j ša je bila udeležba članskih desetin, kjer se je popoldne v gasilski spretnosti pomerilo kar 21 ekip. Tokrat so bili najboljši gasilci iz PGD Tržeč, 2. mesto so si priborili člani PGD Andraž, 3. mesto pa PGD Hajdoše. Tudi gasilski vete- rani so dokazali, da niso za v staro šaro, saj se je pomerilo šest desetin. Zmagala je ekipa iz Jezice pred ga- silci iz Šinkovega Turna in PGD Matke. Vsi prvouvrščeni so prejeli pokale, priznanja in praktične na- grade. -OM Na stadionu Drave se je v hitrosti in spretnosti pomerilo 691 gasilcev In gasilk. Foto: MO ROKOMET / 2. FINALNA TEKMA 2. SRL VZHOD Ptuj - Pvmimdia 2h20/12:11/ MRK PTUJ: Berlič, Zadravec, Djekič, Perčič 2, Kafel 4, Bračič 7, Kac 3 /2/, Hrnjadovič 2 /2/, Lužnik, Margušič 3 /2/, Žuran, Krauthaker, Horvat. PVRAMIDIA: Valenko, Pisar 4, M. Šandor, Kelenc, Osterc 3 /1/, Pšajd, Kumer 2, I. Ivančič 3, Žnidarič 1, F. Šandor, D. Ivančič 6/1/, Cvitanič 1, Strbal, Firbas. Rokometašem Ptuja je v drugi finalni tekmi za naslov prvaka v 2. SRL - vzhod le uspelo premagati favorizirane goste iz Gorišnice in tako izenačiti re- zultat v zmagah. Vzdušje v ptujski športni dvorani je spominjalo na stare dobre Čase ptujskega roko- meta. Navijači obeh ekip, "oboroženi" z navi- jaškimi rekviziti, so se zares potrudili in si zas- lužijo najvišjo oceno. V takšnih pomembnih srečanjih ponavadi igra ni na pričakovanem nivo- ju, tudi tokrat ni bilo izjeme. Ptujčani so na začetku povedli s 3:0, gostje pa so dosegli prvi za- detek šele v sedmi minuti. Domači so vodili do 21. minute, nato pa so gostje uspeli izenačiti. Lahko bi bilo tudi drugače, če bi rokometaši Pyramidie v na- padu bili natančnejši, ob njihovih strelih pa se je izkazal vratar MRK Ptuja Krauthaker. Do odmora so si domači priigrali zadetek prednosti. V drugem polčasu so bolje pričeli gostje in uspeli povesti. Kazalo je, da se bo ponovila zgodba iz prejšnjih medsebojnih srečanj, ko so rokometaši Pyramidie z dobro igro v drugem polčasu zlomili odpor Ptujčanov. Toda tokrat ni bilo tako. Roko- metaši Ptuja so v 49. minuti povedli s tremi zadetki prednosti. Pri gostih se je izkazal drugi vratar Strbal, ki je ubranil tri sedemmetrovke; te bi lahko bile ključne za rezultat, vendar pa tega njegovi soi- gralci niso znali izkoristiti. Končnica je bila raz- btu"ljiva. Vodstvo treh zadetkov je skopnelo na samo enega. Gostom iz Gorišnice pa je na koncu zmanjkalo časa za izenačenje. Tako bo o zmagoval- cu in novem članu 1. B SRL odločalo tretje srečanje, ki je bilo včeraj v Gorišnici. Danilo Klajnšek ŠENTJERNEJ / 5.TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE Hike LobelI veliki zmagovalei Dolenjske V dolenjski kasaški prestolnici Šentjerneju se je minulo ne- deljo odvijal še en izvrsten tekmovalni dan za slovenske kasače. Kar tri pokale je pobral domačin Vojo Maletič, ki je v zadnji dirki s Suriyo zabeležil tudi najboljši čas dneva. Tokrat so bili v izjemni formi tudi mariborski in lenarški kasači. Ma- riborski kobili iz hleva Lovrenčič sta slavili v drugi in četrti dirki, poslastica za vnete lenarške navijače pa je bila osma dirka, v kateri je prvič letos slavil Nike LobelI na vajetih Boštjana Špindleija. Atraktivne dirke je spremljalo več kot 2000 zadovoljnih gledalcev. ReztJtati: 1. dirka: 1. Sem (Ma- letič, Šentiemej) 1:26,3, 2. Peli II (Antončič, Šentjernej) in 3. Arm B (Kosec, Komenda); 2. dirka: 1. Lara (Lovrenčič, Maribor) 1:23,8, 2. Fidelia (Seršen, Ljutomer) in 3. Corina (Skube, Komenda); 3. dir- ka: 1. Jasna (Jerovšek, Komenda) 1:22,7, 2. Diadora (Sagaj, Ljuto- mer) in 3. Darmis (Boc, Krim) 1:24,3; 4. dirka: 1. Lineja (Lov- renčič, Maribor) 1:24,4, 2. Aqtia B (Cetin, Posavje Krško) in 3. Pina (Novak, Šentjernej); 5. dirka: 1. Dekota (Hočevar, Ljubljana Stožice) 1:22,7, 2. Leon (Zagorc, Šentjernej) in 3. Ford AS (Slavič, Ljutomer); 6. dirka: 1. Bukefalos (Maletič, Šentjernej) 1:20,4, 2. Pa- trezze LobelI (Osolnik, Komenda) in 3. Fabian (Slana, Ljutomer); 7. dirka: 1. America Express (Oražem, Ljubljana Stožice) 1:22,4 in 2. Astor Law (Tramšek, Ljutomer); 8. dirka: 1. Nike Lo- belI (Špindler, Lenart) 1:22,0, 2. Crown (/Vntolin, Ljutomer) in 3. Lurado B (Remic, Komenda); 9. dirka: 1. Suriya (Maletič, Šent- jernej) 1:19,7, 2. E)oriana (Skube, Komenda) in 3. Raisa B (Gregorc, Brdo). Naslednji tekmovalni dan se bo odvijal na hipodromu v Ljutome- ru, in sicer v nedeljo, 28.maja 2000. M.Toš STOPERCE / OSMI KMEČKI PRAZNIK Haloiani vabiio V Stopercah se pripravljajo na praznovanje 8. kmečkega praz- nika. Tamkajšnje združenje rejcev plemenskih telic, kmetijska svetovalna služba in društvo gospodinj pripravljajo več priredi- tev, ki se bodo zvrstile ta petek in soboto, 26. in 27. maja, v so- delovanju z Občino Majšperk ter Obdravskim zavodom za vete- rinarstvo in živinorejo iz Ptuja. V OŠ Majšperk - podružnici Sto- perce bodo v petek, 26. maja, praznovali dan šole. Osrednja pri- reditev se bo pričela ob 16. lu-i, ko bodo svoje obiskovalce popeljali v kraljestvo Zlatoroga. V dvorani doma krajanov bodo prav tako v petek ob 16. lu-i pripravili kulina- rično razstavo, ob 19. uri pa se bo začelo tradicionalno ocenjevanje vina. Vzorce bodo sprejemali eno uro pred pričetkom v domu kraja- nov. V soboto, 27. maja, bodo ob 15. lui pripravili prikaz hribovske me- hanizacije in izdelkov Henkel Zla- torog, ob 16. uri bodo zapeli sto- perški pevci in naznanili začetek kmečkih iger. Tekmovali bodo v košnji in grabljanju, žaganju plo- ha, podiranju drevesa na balon ter kleščenju hloda. Ob 17. lu-i bodo prikazali mlatev s cepci, ob 18. lui pa bo prikaz košnje in svečana po- delitev priznanj. Vse tekmovalce bodo pogostili s srninim golažem, najboljše pa čakajo prikupne na- grade. Še to obljubljajo, da bo do- volj vsega tudi za obiskovalce. -OM ORMOŽ / 29. ŠOLSKO TEKMOVANJE "KAJ VES O PROMETU" A^fboQsi kolesaril ¥ Naniktrnih V soboto, 20. maja, se je ob 9. uri v osnovni šoli Ormož na Har- deku že devetindvajsetič pričelo tekmovanje s kolesi za učence osnovnih šol na temo Kaj veš o prometu. Posamezno in ekipno so bili najboljši učenci OŠ Ivanjkovci. Tekmovanja se je udeležilo 20 učencev štirih osnovnih šol: Ormož, Ivanjkovci, Tomaž pri Ormožu in Središče ob Dravi, sta- rejših od 11 let. Uvodoma so reševali teste, na katerih so poka- zali svoje znanje o cestnopromet- nih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu. Testiranje so vo- dili člani izpitne komisije iz Ptuja. Sedem učencev je svojo nalogo opravilo tako dobro, da imajo priz- nan teoretični del izpita za kolo z motorjem - nabrali so manj kot 10 kazenskih točk. Kljub dežju so se učenci, primer- no opremljeni s čeladami in peleri- nami, nato popeljali po 1500 m dolgi poti, ki je vodila skozi center Ormoža. Za njihovo varnost so poskrbeli policisti Policijske pos- taje Ormož, spremljala pa so jih tudi vozila ocenjevalne komisije, ki je bila sestavljena iz predstavni- kov AMD občine Ormož in članov sveta za preventivo občine Ormož. Na koncu so se učenci pomerili še v spretnostni vožnji na pohgonu. Med posamezniki se je najbolj iz- kazal Davorin Kociper, učenec OŠ Ivanjkovci, ki se bo v soboto, 27. maja, udeležil v Ljubljani državnega tekmovanja, drugi in tretji pa sta bila Dejan Horvatič in Vojko Krstič, oba iz OŠ Ormož. Vsi trije so prejeli medalje, zlato, srebrno in bronasto, ter tako kot vsi drugi tekmovalci priznanja in zaščitne čelade. Ekipno pa so bili najboljši ter prejemniki pokala učenci OŠ Ivanjkovci. Mayda FridI Tekmovanje je letos potekalo kar v pelerinah. Foto: Majda FrIdI OD TOD IN TAM KIDRIČEVO • Svetniki o povezavi kabelskih sistemov Svetniki občine Kidričevo so na 13. redni seji v torek, 16. maja, med dokaj zanimivimi vprašanji in pobudami največ razprave namenili povezavi kabelskega TV sistema; v občini imajo namreč kar tri različne kabelske TV sisteme in štiri društva. Strinjali so se s poročili z zborov občanov ter soglašali s spremembami in dopol- nitvami dolgoročnega plana občine Kidričevo. Dokončno so sprejeli odlok o podelitvi koncesi- je za opravljanje gospodarske javne službe red- nega vzdrževanja in kategorizacije občinskih cest, sprejeli odlok o občinskih priznanjih, odlok o delu in območju krajevnih odborov so dali v 14-dnevno obravnavo, soglašali so s pravilni- kom o sprejemu otrok v vrtec Kidričevo ter s pro- jektom o strategiji razvoja Ravnega polja na območju Cirkovc. Strinjali so se tudi s prenosom nezazidanega stavbnega zemljišča v občini Trnovska vas, medtem ko so bili proti prodaji nepremičnin Mestne občine Ruj. ■OM PTUJmnnladiforumna mednarodnem seminarju člani Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov Ruja so se 14. in 15. maja udeležili mednarodnega seminarja mladih Cros Boarder Taiks v Brnu na Češkem. Kot je na tiskovni kon- ferenci povedal njihov vodja Jernej Neubauer, se je iz Slovenije seminarja udeležilo šest članov Mladega foruma iz treh lokalnih klubov: Ljublja- ne, Celja in Ruja - iz ptujskega Peter Fras In Mirjana Nenad. Mladi udeleženci iz Avstrije, Češke, Slovaške in Slovenije so razpravljali o širitvi Evropske unije in vplivih na mejne regije ter o vplivih unije na nezaposlenost mladih. V delu po skupinah so ugotovili, da so največji problemi v organizaciji, da je z odprtjem mej in širitvijo EU povečan pritisk na trg delovne sile, da je čutiti premalo napredka na področju socia- le, primanjkuje pa tudi komunikacij v obmejnih deželah. Kot gostje so na seminarju sodelovali tudi češki obrambni minister g. Vetehy, posla- nec SDR g. Kodelka ter vicepoglavar za Spodnjo Avstrijo g. Bauer. -OM PODRAVJE • Štab iivilne zašiite o letošnjih akiijah V sredo, 24. maja, so se se na 17. seji sestali člani regijskega štaba civilne zaščite za Podrav- je, ki mu poveljuje Drago Klobučar. Z direktor- jem uprave za obrambo Ruj Stankom Megličem so usklajevali predlagano vsebino delovnega načrta štaba za letos, analizirali organizacijo re- gijskih enot in služb civilne zaščite v Podravju ter se dogovorili o regijskem preverjanju ekip prve pomoči, ki bo letos v osnovni šoli Gorišnica. -OM MAJŠPERK m Demolova revija pevskih zborov Delavsko prosvetno društvo Svoboda Majšperk pripravlja v soboto, 27. maja, ob 19. uri že tretjo revijo pevskih zborov, katerim so sešili oblačila v majšperškem šiviljstvu Demol. V dvorani Tovarne volnenih izdelkov Majšperk se bodo predstavili pevski zbori iz Ribnice na Po- horju, Polskave, Zgornje Ložnice, Ormoža, Skorbe ter seveda domači pevski zbori DPD Svoboda, pevski zbor KUD Majšperk in pevski zbor OŠ Majšperk. -OM PTUJ m Nlertedesovi dnevi odprtih vrat Avtoservis in trgovina /\ntona Dominka ob Stu- dečnici 4 v Ruju pripravlja konec tega tedna dneve odprtih vrat, na katerih bodo predstavili javnosti novi Mercedes Benz razreda C, ki ga boste lahko preizkusili tudi na testni vožnji. Predstavitve s programom in modno revijo pri- pravljajo jutri, v petek, 26. maja, in v soboto, 27. maja, oba dneva od 8. do 18. ure. -OM 20 četrtek, 25. maj 2000 ■ TEDNIK PO MilSffi KRAJIH PTUJ / 25 LET MOŠKEGA ZBORA KOMUNALE Šoferji in liomunalti lepo prepevajo Moški pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj - edini zbor, ki ga ima kakšno podjetje na našem območju - je bil ustanovljen pred 25 leti, maja 1975, na pobudo šoferjev v enoti Avtopark Komunalnega podjetja Ptuj, zato se je prvih pet let imenoval Avtopark. V začetku so prepevali le šoferji, pozneje pa so začeli iskati pevce tudi v drugih enotah Komunalnega podjetja, zato so 10 let bili tudi zbor KGP - Komunale, gradbeništva in pro- meta. Od ustanovitve jih vodi neumorni dirigent Jože Derniko- vič; prvi predsednik zbora je bil Janko Rozman, že 20 let pa jim predseduje Stanislav Vauda. Kot smo slišali na slavnostnem koncertu ob 25-leinici zbora mi- nulo soboto, 20. maja, v dvorani Narodnega doma, so v četrt stolet- ja prepevali na vseh 25 območnih pevskih revijah in bili deležni las- kavih priznanj strokovnjakov zborovskega petja. Prepevali so tudi na revijah v Staršah, Ormožu in na Kogu, na številnih sindikal- nih prireditvah v Ljubljani, Kra- pini, Mariboru, Vipavi in še kje. Danes prepeva v zboru 20 pe- vcev, ki nastopajo na številnih pevskih srečanjih, na ptujskem martinovanju, kulturnem marato- nu, na prireditvi Štajerska poje na Vurberku, Pesmi klopotcev na Borlu, na občinskih proslavah, prireditvah Komunalnega podjet- ja in drugod, kamor jih povabijo. Na sobotnem jubilejnem kon- certu (povezovala ga je Nataša Vodušek), na katerem so pred polno dvorano občinstva v dveh delih zapeli 10 domačih in nekaj tujih pesmi (ter seveda nujni do- datek), jim je Nevenka Gerl z območne izpostave sklada za lju- biteljske kulturne dejavnosti v Ptuju izročila bronasto in devet zlatih Gallusovih odličij. Bronas- tega je prejel Janez Viher, zlata pa Janko Rozman, Franc Kelenc, Albin Mencinger, Marjan Bezjak, Anton Zelenik, Alojz Kostanjevec, Stanislav Vauda, Alojz Zelenik in Štefan Perger. Prav posebno in nadvse prijetno čestitko ob jubileju pa so pevci prejeli od Komunalnega podjetja Ptuj, ki je pevce odelo v nova večerna oblačila. Najzaslužnejšim pa so se predstavniki Komunalne- ga podjetja oddolžili tudi s knjižnimi nagradami. M. Ozmec Neumorni dirigent Jože Drnikovič je za 25 let zvestobe zbo- ru prejel knjižno nagrado. . Foto: M. Ozmec Ljubitelji zborovskega petja so bili minulo soboto v dilemi, kaj storiti, kajti redko se pripeti, da bi isti dan ob isti uri prirejala koncert dva različna zbora, pa še 25-letnico obstoja sta slavila oba. V dvorani Narodnega doma v Ptuju je namreč priredil jubilejni koncert moški pevski zbor Ko- munale Ptuj, ki ga vodi Jože Demikovič, v dvorani v Grajeni pa so s koncertom slavili četrt sto- letja petja člani moškega pevske- ga zbora Grajena z dirigentom Brankom Purgom. Ironija je v tem, da sta se oba koncerta pričela ob 20. uri, zato pohvali- mo pevsko občinstvo, saj sta bili kljub temu dvorani v Ptuju in Grajeni polni. Eni in drugi so doživeli prijeten pevski večer, čeprav so bili slavljenci - tako eni kot drugi - po svoje razočarani, ker si ob srebrnem jubileju niso zaslužili kakšne čestitke župana ali vsaj podžupana - pa morda še koga... ZAVRH / OCENILI VINSKE VZORCE Strokovno delo dale vrhunske rezultate V Lenartu v Slovenskih goricah že nekaj let izjemno uspešno deluje Društvo vinogradnikov,ki ga vodi predsednik Franc j Kovačič. Jutri zvečer ob 19.30 uri bo v restavraciji »Kmetič(r) ] v Voličini 4.vinogradniški ples, s katerim bodo simbolično za-' okrožili minulo leto. Ob tej priložnosti bodo pripravili krajši: kulturni program,v katerem bodo nastopili Vinogradniški I pevski zbor pod vodstvom Milana Edra, duet Kranvogel,recita- torka Darinka Čobec in ansambel bratov Kurbus. Podelili bodo tudi priznanja in medalje najboljšim vinogradnikom minulega leta, ki jih bo posebej pozdravil član ocenjevalne komisije in vinski vitez Evropskega reda vitezov vina Jani Gonc. Lenarški vinogradniki se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati in to je potrdilo tudi letošnje ocenje- vanje vzorcev vina lanskega letni- ka. Bilo je v preurejeni dvorani kulturnega doma na Zavrhu, 53 vinogradnikov pa je prineslo na ocenjevanje 111 vzorcev. Se- demčlansko strokovno komisijo je vodil mag. Anton Vodovnik, za degustacijo vzorcev so poskrbele članice završkega turističnega društva, udeležence pa je pozdra- vil tudi lenarški župan Ivan Vogrin. Po ocenah strokovnjakov je kakovost vin iz osrednjih Slo- venskih goric v nenehnem poras- tu, kar dokazuje tudi število po- deljenih zladh medalj in drugih priznanj. Med letoma 1991 in 1996 je dobilo oceno za zlato me- daljo povprečno 15 odstotkov vzorcev, leta 1997 že 17,5 odstot- ka, leta 1998 23,7, leta 1999 24,3 in letos 47,4 odstotka ocenjenih vzorcev vin. Povprečna ocena vseh vzorcev je znašala 17,88 točk, povprečna ocena vzorcev redne trgatve 17,47 in povprečna ocena za vina posebne kakovosti 18,48 točk. Po ocenjevanju so razglasili prvake posameznih sort. Te laska- ve nazive so letos osvojili: Milko Rojs iz Selc za zvrst (18,22 točk), Jože Rojs z Zavrha za laški rizling (18,24 točk), Jože Žabčič iz Kremberka za beli pinot (18,18 točk), Marta in Jože Grahornik iz Lenarta za chardonnay (18,28 točk), Ivan Perko iz Spodnje Vel- ke za sivi pinot (18,26 točk), Vin- ko Bračič iz Šetarove za renski rizling (18,28 točk), Branko Tuš iz Zgornje Voličine za sauvignon (18,42 točk), Marjan Polič iz Zgornje Ščavnice za traminec (^18,48 točk) in Vinogradništvo Suman iz Lenarta za rumeni muškat,(18,30 točk). Za vino po- sebne kakovosti so podelili dve veliki zlati medalji, in sicer obe Vinogradništvu Šuman iz Lenar- ta, prvo za sivi pinot, suhi ja- godni izbor, ki je bil ocenjen s 18,94 točke, in drugo za ledeno vino laški rizling, ki mu je stro- kovna komisija dodelila 19,04 točke. Letošnje ocenjevanje vin so podprli župani občin Bene- dikt, Cerkvenjak in Lenart. Marjan Toš PREJELI SMO Naravovarstve- niki in vsi ljubitelji narave! Na pločniku Slomškove ulice 3, pri trgovini z elektro- materialom, nasproti trgovi- ne Zarja, Slomškova 6, je ulična rešetka. Če pogledate skoznjo, vidite mlado drevo kostanja, kako zeleni in si prizadeva rasti dalje - skozi omenjeno rešetko. Menim, da to mlado drevo tja prav gotovo ne spada, pač pa veli- ko bolj na prosto, npr. v Ljudski vrt, ob ribnik, kjer bi to drevesce lahko zamenja- lo kako posušeno ali po- lomljeno drevo kostanja. Zato pozivam ljubitelje na- rave, da rešijo omenjeno mla- do drevo in ga presadijo v na- ravo! Miran Horvat GRAJENA / SREBRNI JUBILEJ MOŠKEGA ZBORA i i 25 let petja In veseljm Napis 25 let pe^a in veselja, ki so si ga izbrali člani moškega pevskega zbora iz Grajene, ko so se v soboto, 20. maja, zvečer zbrali pred polno dvorano občinstva na Grajeni, da skupaj proslavijo svoj srebrni jubilej, je sicer zgovoren, a še zdaleč ne pove vsega, kar se je fantom in možem z Grajene pripetilo v četrt stoletja prepevanja v zboru. Kot je povedal predsednik zbora Jože Ilec, so v 25 letih obstoja prepevali na 24 območnih pevskih revijah, na 20 taborih v Šentvidu pri Stični, ob tem pa so imeli še dovolj časa za 17 samosto- jnih koncertov, 15 nastopov na Vurberku, 5 radijskih snemanj, pa tudi več kot 25 proslav in številne druge nastope. Zbor iz Grajene je od ustanovit- ve do septembra leta 1998 vodil dirigent Ladislav Pulko, nekaj mesecev Filip Maučič, že dobro leto dni pa je njihov dirigent Branko Purg. Ob jubileju jim je čestital član sveta ptujske območne izpostave sklada za lju- biteljske kulturne dejavnosti Bo- ris Pelcl ter jim izročil dve bro- nasti, štiri srebrna in šest zlatih Gallusovih odUčij. Bronasti Gal- lusovi odličji sta prejela Franc Čeh in Branko Petek, srebrna so si pripeli Jože Ilec, Marjan Bezjak, Dušan Zavec in Janez Lesjak, dobitniki zlatih Galluso- vih odličij pa so Janko Veršič, Ja- nez Kokol, Otmar Toplak, Franc Lacko, Franc Horvat in Alojz Toplak. Grajenski pevci so ob jubileju iz- dali poseben bilten z barvno foto- grafijo na naslovnici in prilože- nim programom koncerta, ki je bil razdeljen v dva dela. V vsakem so ubrano zapeli po osem slovens- kih pesmi in priredb, za prijetno povezavo pa je poskrbela Petra Muršec. Po dodatku, ki ga je zah- tevalo občinstvo z dolgotrajnim aplavzom, pa so čisto na koncu presenetili s prijetno pevsko ges- to. Predsednik zbora Jože Ilec je namreč povabil na oder vse tiste, ki so kdajkoli prepevali v tem zbo- ru. Nekdanji pevski prijatelji so se z veseljem odzvali in ob jubileju spet zapeli skupaj ter dokazali, da je pesem tista, ki jih vedno znova druži in veseli. Naj tako ostane še naprej; pa ne le v Grajeni. M. Ozmec Predsednik zbora Jože Ilec (desno) je mlademu dirigentu Branku Purgu Izročil spominsko likovno delo. Foto: M. Ozmec FOTOZAPIS / FOTOZAPIS / FOTOZAPIS / FOTOZAPIS Ormoški bazen iaka Delavci Komunalnega podjetja Ormož so opravili vsa pred odprtjem nove ko- palne sezone potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela. Trava je pokošena, drevje porezano, cvetje za- sajeno in okolica počiščena. Ko bo toplo sonce vodo s sedanjih 18 segrelo na 24 stopinj, pa bodo lahko vsto- pili tudi prvi kopalci, nam je povedal Ludvik Hriberšek. Majda FridI TEDNIK - Četrtek, 25. maj 2000 ■ 21 KOLESARJI PERUTNINE PTUJ NA DIRKI PO SLOVENIJI M/ff 0 Mahorii dobil kraljevsko etapo na Vršii Prejšnji teden je bila sedma kolesarska dirka po Sloveniji. Ptujski kolesarji so začeli slaviti že na drugi etapi s tretjim mestom M. Marina v Beltincih. V tretji etapi si je M. Mahorič prikolesaril drugo mesto v Ljubljani, naslednji dan pa je že bil junak kraljeve, a snežne etape na Vršič. Bil je nosilec plave in pikčaste majice. Dirka se je začela prejšnji torek s prologom v Novem mestu. Zma- gal je madžarski kolesar, drugi je bil Italijan, tretji pa M. Kotnik, Perutnina - Rdanska Rog. Na- jboljši Ptujčan je bil G. Gazvoda - petnajsti. Naslednji dan je bila prva etapa od Čateža do Radencev v znamenju dvojne švicarske zma- ge. V drugi etapi od Radencev do Beltincev pa so že slavili tudi Pe- rutninini kolesarji. Devetnajstlet- ni Ptujčan Matej Marin, varova- nec novega trenerja Roberta Pin- tariča, je rutinsko zaključil dobro pripravljeno akcijo Perutnininih kolesarjev . Marina so že dalj časa pripravljali za sprinterja. V Bel- tincih je Ptujčanom uspelo posta- viti sprinterski vlak. Tretjega mesta na tako veliki dirki so se zelo veselili. To je bil tudi dokaz prave taktike in sposobnosti M. Marina. V etapi je zmagal Italijan D. Cioni, drugi je bil Mervar (Krka). Ta etapa je bila šele začetek zma- goslavja ptujskih kolesarjev. Že naslednji dan, na tretji etapi od Slovenske Bistrice do Ljubljane - 161 km, so ptujski kolesarji slavili drugo mesto Mitje Mahoriča. Dirko so zaznamovali dež in mraz, ki je najbolj grizel na spus- tih s Črnivca in Šenturske gore. Bilo je tudi veliko padcev. V Ljubljano je prvi pripeljal U. Murn, Krka-Telekom, M. Maho- rič pa je bil v času zmagovalca drugi. Tretji je bil Kranjec - Pe- rutnina - R. R. Največji uspeh in zmagoslavje ptujskih kolesarjev pa je bilo v četrti (139 km), najtežji etapi od Ribnice do Vršiča. M. Mahorič nas je še bolj razveselil s sanjskim uspehom. Zmagal je v omenjeni deževni in zasneženi vožnji na Vršič. Zaradi močnega sneženja so to etapo skrajšali za 62 km, pel- jati bi morala čez Vršič in nato še na Mangart. Cesta na Vršič je bila prevozna samo do Koče na gozdu. Tu so pripravili cilj. M. Mahorič je bil najhitrejši junak snežnega vzpona med vsemi 62 kolesarji, ki so končali etapo z zadnjimi močmi. Ob pogledu na pre- močene in prezeble ter na smrt Matej Marin je prvi razveselil Ptujčane s tretjim mestom v Beltincih Mitja Mahorič, junak zas- neženega Vršiča in nosilec plave in pikčaste majice utrujene kolesarje je bilo videti, kako garaški šport je kolesarjenje (ob tem je podeljevanje odličij na- jboljšega športnika leta v Ptuju prav naivno). Zmagovito razpoloženje v taboru ptujske Perutnine je bilo nepopisno kljub pravi snežni brozgi. Ptujčani so se vselili še tretjega uspeha v treh dneh dirke po Sloveniji. M. Mahorič je z bleščečo zmago dokazal, da je kos vsem profesionalcem, ki jih je pustil za seboj. V zadnji, 5. etapi od Nove Gori- ce do Novega mesta (177 km), ni bilo presenečenj. Člani Krke Te- lekoma so obdržali rumeno maji- co in zmago. Po končanem vrstnem redu je bil M. Mahorič peti. Glede na etapne uvrstitve je bil najboljši, pri letečih ciljih drugi, v gorskih ciljih pa zopet najboljši, zato je nosilec plave in pikčaste majice. Roman Zavec KARTI NG Premoč Slovencev AMD Ptuj je bilo organizator prve dirke v kartingu v novi tekmovalni sezoni v Sloveniji; ta je imela naziv mednarodne za pokal Slovenije in Hrvaške. Nastopilo je 86 tekmovalcev, med njimi pa so bili uspešni tudi ptujski tekmovalci. Posebnost je bila vožnja za pokal Saxo, kjer je prva nagrada osebni avtomobil Saxo. Gre za vozila do 125 ccm z vodnim hlajenjem in avtomatskim menjalnikom. V Hajdošah se je zbralo veliko gledalcev in lahko so spremljali zanimive dvoboje. Res je, da pri domačih ni bilo izrazitega favori- ta, kot je bil Zvonko Dominko, vendar je štirinajst voznikov mini formule iz AMD Ptuj poskrbelo, da vsi pokali niso šli iz Ptuja. Dobro organizirano prireditev, ki jo je v soboto zmotilo deževje in pomanjkanje električne energije, je v nedeljo v sončnem vremenu dprl župan občine Hajdina Rado Simonič. Velika škoda pa je, da so vse napore prizadevnih organiza- torjev skorajda izničili žirija in računalniška obdelava podatkov z dirke. Na rezultate so morali najvztrajnejši čakati še dobre tri ure in pol po končani prireditvi. Pri tem organizator res nima nič, saj je poskrbel za najmanjšo ma- lenkost in z dobro organizacijo prve letošnje karting dirke v Slo- veniji potrdil vlogo najboljšega organizatorja podobnih dirk. Rezultati - kategorija N-60: 1. David Rotar AMD Moste, 2. Ur- ban Stare, AMD Žinex, 3. Klavdi- ja Senica, AMD Sportstil; A-100 junior: 1. Domen Kerman, AMD Moste, 2. Luka Lisjak, KK Porto- rož, 3. Davor Hvala, AMD Ptuj; IGA - 100: 1. Aleš Prek, AMD Moste, 2. Miha Pozvek, AMD Moste, 3. Lucuja Živec, AMD Lu- cija; FC - 125: 1. Aleš Repič, AMD Moste, 2. Toni Šimič, SAK Split, 3. Tomaž Jerančič, AMD Ptuj; pokal Saxo: 1. Marc Škodlar, 2. Janez Pheimler, 3. Bo- ris Podbregar - vsi AMD Sportstil. Ekipno: 1. AMD Moste 160 točk, 2. AMD Ptuj 124, 3. AMD Žinex 91 točk. Danilo Klajnšek Foto: Langerholc NAMIZNI TENIS 2. TOP 12 za pionirke Namiznoteniški klub Petovia Ptuj je v nedeljo, 21. maja, organiziral 2. TOP 12 za pionirke, na katerega se je prijavilo 24 tekmovalk iz 13 klubov. Štiri pionirke so prišle iz NTK Šampijonka Vrtojba, tri iz NTS Edigs Mengeš in NTS Arrigoni Izola, po dve tekmovalki pa so imeli NTK Je- senice, NTK Radlje ob Dravi, NTK Fužinar in domača Petovia. Tekmovalke so bile razdeljene v dve skupini z 12 igralkami (po ja- kostni lestvici), ki sta bili razdel- jeni v dve kvahtetno izenačeni skupini. V skupinah so igrale igralke vsaka s vsako, nato pa so glede na uvrstitev igrale z igralka- mi iz sosednje skupine. Zmago- valke teh dvobojev so se potegova- le za boljšo uvrstitev. V igri za prvo mesto je Natalija Lužar (Edigs) premagala Mariko Jauševac (Arrigoni) z 2/1, v igri za tretje mesto pa Vesna Terbuc (Pe- tovia) Manjo Khnger (Maribor) z 2/1. V prvi skupini so se nato razvrstile še Krošljeva in Vižino- va (Šampionka), Oblakova (Loga- tec), Budihna (Šampionka), Tomažičeva (Fužinar), Škor- jančeva (Arrigoni), Samojlenkova (Petovia) in Baličeva Qesenice). V drugi kvalitetni skupini so prva tri mesta zasedle Šetinova (Fužinar), Steinmanova (Vesna) in Rupnikova (Radlje ob Dravi). Na tekmovanju smo lahko videli vrsto zelo kvalitetnih dvobojev, ki so bili zelo izenačeni, o čemer priča tudi zelo veliko dvobojev, ki so se končali šele po treh nizih. NTK Petovia pa se je ponovno iz- kazal z odlično organizacijo tek- movanja. B.T. Prve tri (od leve): Vesna Terbuc (3.), Marika Jauševac (2.) in Natalija Lužar (1.) s predsednikom NTK Ptuj Stankom Šerono KICKBOKING Ponovno uspešni Ptujiani Od petka do nedelje je v madžarskem mestu Debrecen po- tekal odprti turnir za svetovni pokal v kikboksu v disciplini light in semi kontakt. Na njem je nastopilo 650 tekmoval- cev iz 24 evropskih držav. Med njimi je bilo trideset tekmo- valcev in tekmovalk iz petih slovenskih klubov. Ptujčani so se kot ponavadi ponovno dobro odrezali. Razlog za to je vsekakor zelo dobro in sistematično delo, saj v vrhunskem športu brez tega ne gre. V disciplmi semi kontakt so prva mesta od ptujskih tekmovalcev osvojili: Davorin Gabrovec /člani, do 63 kg/, Nadja Šibila /člani- ce, do 65 kg/, Sabina Kolednik /deklice, do 35 kg/. Druga mesta sta osvojila: Alojz Vidovič /člani, do 79 kg/, Mateja Erlač /mladinke, do 55 kg/. Tretja mesta so osvojili: Dorotej Kline /mladinci, do 50 kg/, Jurček Horvat /dečki, do 40 kg/, Katja Janžekovič /članice, nad 65 kg/, Renata Polanec /članice, do 50 kg/, Andrej Vindiš /člani, do 63 kg/, Matjaž Vindiš /člani, do 89 kg/. Danilo Klajnšek KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ Andrej Ontu/ec najboljši na Bleda Medtem ko so starejši kolesarji prejšnji teden vrteli pedale na dirki po Sloveniji, so mlajši mladinci dirkali na Bledu za pokal Slovenije na cestni dirki, dolgi 30 km, eni najtežjih v Sloveniji z veliko višinsko razliko v enem krogu. Na čelu skupine je bil najboljši v sprintu Aldo Ilešič in dosegel četrto mesto. A. Flakus je bil 13., A. Belšak 21., D. Topolovec 27., A. Jabločnik pa 30. Starejši mladinci so vozili na isti progi 20 krogov. Andrej Omulac je začel bežati v 6. krogu, sam je vzdržal izredno naporno vožnjo v dežju in zmagal. Že dalj časa je na- jboljši gorski kolesar v Sloveniji v svoji kategoriji. V tej disciplini je že bil državni prvak. Ostali so ko- lesarili v glavnini: M. Glavica je bil peti, M. Finžgar pa osmi. Roman Zavec Andrej Omulec, najboljši gorski kolesar v Sloveniji v svoji kategoriji PTUJ / SPREJEM ZA KOLESARJE PERUTNINE PTUJ "Znate, zmorete in hoiete" Tako je dejal po dirki po Slo- veniji ptujskim kolesarjem predsednik kolesarskega klu- ba Perutnina Ptuj dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, na svečanem sprejemu v počastitev njihovih uspehov. Čestital je kolesarjem, trener- ju Robertu Pintriču in direk- torju kluba Reneju Glavniku za dosežene uspehe na dirki. "Bili ste med najboljšimi, M. Mahorič pa je z zmago v dežju in snegu na Vršiču dokazal, da je slo- venski Schumacher, saj se je na mokrem in spolzkem zopet na- jbolje znašel. Rezultati so dokaz, da je kolesarstvo eliten šport šte- vilka ena v Ptuju. Ptujčani vedno bolj sodelujejo s kolesarji, klub pa bo omogočil tudi rekreativno ko- lesarjenje," je še dejal dr. R. Glaser med obravnavo načrtov kluba. Roman Zavec Kolesarji Perutnine Ptuj so se z vodstvom kluba in svojim sponzorjem veselili uspehov na dirki po Sloveniji. Foto: Kosi 22 četrtek, 25. maj 2000 ■ TEDNIK ZA KHATCK CAS Info- glasbene novice! Internet ponuja Izjemno bazo glast>enlh informacij In pesmi. Nekateri glasbeniki pa na svoj- ih spletnih straneh ponujajo tudi ekskiuzivne nove pesmi, ki jih še lep čas ne bo na plošči oziroma v glasbenih trgovinah. Ameriška pevka MARIAH CA- REY je do sedaj posnela devet albumov, ki nosijo naslove: Ma- riah Carey, Emotions, MTV Un- plugged, Music Box, Marry Christmas, Daydream, Butterfy, No 1 's in Rainbovv. Pevka z ne- verjetnim razponom glasu je od- pela klasično balado AGAINST ALL ODDS (TAKE A LOOK AT ME NOW) tt^t^ ki je je v iz- virniku pel Phil Collins. GLORIA ESTEFAN, kraljica lati- no glasbe, se je rodila 12. janu- arja 1957 kot Gloria Fajardo. Pevka tokrat prepeva v špan- skem jeziku skladbo NO ME DEEJES DE OUERER ^teje)^ in najavlja novo zgoščenko Alma Caribena. Ameriška pevka KELIS je šokira- la s svojo debitantsko uspešnico Caught Out There. Šokantna pevka ostaja pri težko poslušljivi glasbi, saj v komadu GOOD STUFF prevladuje agresi- ven r&b glasbeni stil. Nizozemska skupina VENGA- BOYS je še v modi z mega hitom Shalala lala, ki ga je v izvirniku izvajala skupina Dream House. Izjemno popularen kvartet osta- ja zvest zabavni plesni glasbi v komadu UNCLE JOHN FROM JAMAICA ttt^ ki glasbeno temelji na igrivem pop in komer- cialnem regiju. DJ JEAN je studijski mojster in računalniški tehnik, ki je lani vla- dal v disko klubih s komadom The Launch. DJ JEAN bo prav gotovo to poletje v modi s ple- sno klubsko malo ploščo LOVE COME HOME ki je do- polnjena z vrhunskim moškim vokalom. V Veliki Britaniji je trenutno v modi glasbeni stil, ki so ga poi- menovali garage underground. Idejni vodja tega plesnega stila je ARTIFUL DODGER, ki ima dva velika plesna hita z naslovoma Re-rewind the Crowd Say Bo- Selecta in Movin Too Fast. ARTI- FUL tudi v tretje promovira uda- ren ter trendovsko obarvan ko- mad VVOMAN TROUBLE ^tt^ ki sta jo zapela ROBBIE CRAY in CRAIG DAVID. Irsko družinsko skupino THE CORRS sestavljajo pevka An- drea Corr, bobnarka Caroline Corr, violinistka Sharon Corr in kitarist Jim Corr. Kvartet je do sedaj posnel tri fantastične veli- ke plošče z naslovi Forgiven not Forgotten, Talk on Corners in Unplugged. THE CORRS slovijo kot najlepša glasbena skupina na svetu, izvajajo pa tudi super glasbo, kar lahko slišite tudi v ra- zigrani skladbi OLD TOVVN >()K)K)I()K ki glasbeno sodi v ir- ski tradicionalni folk/rock. Britanski duet EURVTHMICS sestavljata Annie Lennox in Dave Stevvart, ki je pred kratkim režiral tudi film o skupini Ali Saints. Izreden duet je tokrat pri- pravil politično temo PEACE IS JUST A WORD ki jo naj- dete na albumu Peace. Britanski ročk band TRAVI S je lani s hitom Why Does it Always Rain on me in albumom The Man Who zasenčil banda, kot sta Blur in Oasis. Novi prvaki bri- i tanske neodvisne ročk scene TRAVIS izvajajo briljantno ročk pesem COMING AROUND 'T- -T^ 'T' ^T^ IRON MAIDEN je britanska hea- vy metal zasedba, pri kateri so- delujejo pevec Bruce Dickinson, kitarist Dave Murray, kitarist Adrian Smith, bas kitarist Steve Harris in bobnar Glive Burr. Težkometalci so se potrudili v ostri pesmi THE VVICKER MAN )K)K)t(, ki napoveduje nov album skupine z naslovom Brave New VVorId. David Breznik POPUUiRNIH 10 / PopMlarnfft 10 1. Oops! I did It Again - BRITNEV SPEARS 2. It's my Ufe - BON JOVI 3. He wasn't Man Enough - TONI BRAKTON 4. Never be the Same Again - MELANIE C. & LISA LOPEZ 5. Mama Told Me Not to Come - TOM JONES & STEREOPHONICS 6. If I Told you That - WHITNEY HOUSTON & GEORGE MICHAEL 7. Be with you - ENRIOUE IGLESIAS 8.1 Turn to You - CHRISTINA AGUILERA 9. You Sang to me - MARC ANTHONV 10. Are you stili Having Fun - EAGLE EVE CHERRV Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. V CENTRU ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTIH v ponedeljek, 7. februarja, je prišel dan, ki smo ga komaj čakali. Potovali smo v Čatež, v Center šolskih in obšolskih dej- avnosti. Avtobus je pripeljal z zamudo, ker se je pokvaril. Vstopili smo in z žalostnimi obrazi mahali staršem. Prišli smo v Čatež, v dom Čebelica. Hitro smo se namestili v sobe. Oblačila smo zložili v omare, uredili postelje in šli v učilnice. Naučili smo se veliko novega. Mladi dopisniki Plezali smo po plezalni steni, streljali z lokom, spoznavali na- ravo, svetlobo in barve, v gozdu pa smo nabirali sadeže. Mami- cam smo pobarvali svilene rute. Ta teden je zelo hitro minil. Prišel je petek, čas, ko smo šli domov. Zahvalili smo se prijaz- nim učiteljem, doma pa so ,nas pričakali starši. Aleš Požegar, 4. a, OŠ Destrnik ZMEDA Razred naš je prava zmeda, saj vsak za svojo punco gleda. Med odmori rdeča pisma so k dekletom priletela. Vsaka zdaj bere pismo, ker tam piše: ljubim te. Saj to je prava zmeda, kdo se znajde še iz nje, ko pa gre vse narobe in ne moreš iz nje. Zmeda to ni prava stvar, saj nastane takšna, da imaš glavo v peti in nimaš kaj imeti. Marjetka Smidlehner, OŠ Juršinci SLOVESEN ZAKLJUČEK POTRČEVE BRALNE ZNAČKE 11. maja je na osnovni šoli Ljudski vrt potekala sklepna prireditev s podelitvijo bralnih značk. Potrčeve bralne značke je na matični šoli osvojilo 442 mla- dih bralcev, na podružnični šoli Grajena pa 64, kar potrjuje, da je knjiga mladim še vedno najzvestejša prijateljica. V letošnjem, jubilejnem letu, ko Bralna značka praznuje 40-let- nico, smo bili mladi bralci dva- krat nagrajeni z literarnim srečanjem. Oktobra 1999 smo se za spodbudo pred začetkom branja srečali s pravljičarko Da- rinko Kobal, tokrat pa nas je s svojim literarnim in igralskim nastopom razveseljeval Andrej Rozman Roza, pesnik, pisatelj, igralec, scenarist, ki nam je bil doslej znan predvsem iz televi- zijskih reklam. Zdaj nam je bližji tudi kot pesnik z bujno domišljijo, sicer pa je novinar- kam šolskega radia v intervjuju zaupal, da raje piše kot igra. Čestitke vsem dobitnikom bralnih značk in še veliko užitka ob branju knjig. Meli Bumbakovič in Tjaša Frangež, novinarski krožek OŠ Ljudski vrt PTIČKI SE ŽENIJO Po mrzli zimi je posijalo son- ce. Ogrelo je naravo in v bližnjem grmovju je vse oživelo. Najbolj živahno je bilo na Valen- tinovo, ko se ptički ženijo. Pri- pravijo veliko zabavo, njihovo petje se sliši daleč naokrog. Mnogo parov se ta dan tudi zal- jubi in čez leto si ustvarijo novo družino. Patricija Gavez, 2. a, OS Gorišnica V ŠOLI V NARAVI VFARI - Ta teden se mi je vtisnil v spomin. Mislim, da če bi se osnove prve pomoči učili v šoli, učenje ne bi bilo tako zabavno. Vsem šolam bi svetovala, da se njihovi učenci 7. razredov od- pravijo v Faro. Natalija Draškovič - Bilo mi je zelo všeč. Všeč so mi bili tudi učitelji in učenci iz Rovt. Imeli smo tudi dobro za- bavo, ki je bila v četrtek. Denis Peršuh Najbolj so se mi v spomin vti- snile lisjakove igre. Bilo je ne- pozabno. Primož Medved Bilo je v redu. Rada bi še šla tja, zato ker smo se veliko naučili in spoznali veliko prija- teljev. Bilo je nepozabno. Barbara Fideršek Zadovoljen sem s šolo v nara- vi. Najbolj se bom spominjal lo- kostrelstva, kanuiranja in tudi lisjakovih iger. Silvo Peršoh Bilo je zelo v redu. Vsak dan smo se naučili kaj novega. Jaz bi še kar en teden ostal tam. Marko Pernat Ta šola v naravi mi je bila všeč. Naučili smo se osnove prve pomoči. Učitelji so bili zelo v redu. Tam bi morali ostati še več dni. Marko Gorjup Najprej nisem vedel, da bomo prišli v tako lep dom. Ko sem stopil skozi vhodna vrata, sem se začudil, kako je lepo. Če bi še lahko šel, bi šel še enkrat. Leo Petje V Fari mi je bilo zelo lepo. Še posebej všeč mi je bilo reševanje nalog, ki je bilo zadnji dan. Pa to še ni vse ... Peter Kmetec V šoli v naravi je bilo super in nepozabno. V spominu mi bodo ostali šaljivi in prijazni učitelji in vse, kar smo doživeli lepega. Še večkrat bi obiskali Faro, ker je bilo nepozabno. Klavdija Vindiš, učenci 7. razreda OŠ Cirkovce ODBOJKA že dolgo me veseli odbojka. Na šolo je prišla okrožnica, da se lahko prijavimo k odbojki. Pri- javilo se je dosti mojih sošolk, tudi jaz sem se. Ko sem prvi dan prišla k od- bojki na Videm, se mi je zdelo super. Nekaj časa sem še hodila na Videm, potem pa sem se odločila, da bom hodila trenirat v Markovce. Prvi trening v Markovcih se mi skoraj ni zdel nič drugačen od videmskih. Res, da moramo bolj delati in poslušati Martina. Na drugem treningu sem se že malo spozna- la z dekleti, ampak še vedno se ni zgodilo nič posebnega. Čez dva dni pa napoči moja prva tekma. Ob 9.00 smo dekleta mo- rale biti pred Super Lijem. Ko smo prispeli v Hoče, so tam že bile naše nasprotnice. Hitro smo si oblekle drese in se začele segrevati. Prvi dve tekmi smo zmagale, pa seveda tudi izgubi- le. Ko smo odigrale vse tekme, smo odšle v slačilnice. V slačil- nicah, kjer smo imele oblačila, je bilo vse mokro. Ena iz na- sprotne ekipe nam je v čevlje nalila vodo. Na prvi tekmi in na prvem tre- ningu mi je bilo zelo všeč. Upam, da bo še naprej!!! Sandra Belšak, OŠ Videm RADA IMAM ŽIVALI Moja muca je bela. Imam jo zelo rada. Ime ji je Tačka in je zelo pridna. Rada še igra. Okrog vratu ima črno ovratnico. Včasih jo umijemo. Včasih spi pod odejo. Z mano gre ven. Ima rjave oči. Polona Murko, 1. a, OŠ Kidričevo PRI ČEBELARJU BRANKU REPIČU Pri njem smo se veliko naučili. Ogledali smo si panj. Rekel je, da je v enem panju okrog 6 tisoč čebel. Bil je zelo prijazen. Želim mu veliko sreče. Barbara Trafela Pokazal nam je kolač voska. Ogledali smo si panj. Ima 60 panjev. Videl sem čebelarski klobuk. Gospod Branko je bil prijazen. Branko, želim ti, da bi bilo lepo vreme. Sandi Dajnko Danes smo si ogledali čebelar- jevo življenje. Gospod Branko nam je pokazal klobuk, vosek, prvi med. Ima 60 panjev čebel. Denis FridI Ogledali smo si notranji del panja, prvi med in kolač voska. Nina Vindiš, OŠ Videm LUJZEK Dober den vsoki den! Gnes pa vam pišem toto pismo ie v nedelo, 21. majnika, ki mu pravimo tudi vejki traven. Vena ma tokšno ime zato, ker je v to- tem mesci tudi vejka trova, ki jo m seno posišimo. Morem se vam pohvoliti, da srna mija z Mico le- tos skokjo jtrojla, saj blo prejšnji tjeden provo poletno hicaje in švicaje. Tudi suša nas je že hu- jdo montrala in zbijala, na srečo pa je kunec tjedna le moker bija. Glih zaj, ko vam jaz pišem toto pismo, lepo dežek po žejnih poljih, trovi, goricah in pivnicah škreblo. Malo pret sma se s sosi- dom Južom prek plota zgučovala. Pa vete, kaj mi je reka: "Veš, Lujs, za toti dež so najboj zaslužni sam gospod Bog, gospod Rade in gospod Bajuk, ki so nam dež iz Argentine uvozili.'" Saj nesen veda, kaj bi mu odgo- vora, saj je zadevo čista resno misla in se začeja potli na ves glos smejati, skora tak kak tisti Rodetič v televizijskih zgodah in nezgodah na TV popri. Dež pa je resen bija vreden zlata in hvala vsem, ki so nam ga zrihtali, pa vseeno kokšne politične forbe in pasme so. Za dobra dela se je pač treba za- hvaliti, slaba dela in misli pa karštigati. Saj vete za tisti prego- vor, ki velo za vse tiste, ki si na zemli kruh služimo: "Bogec, daj deža, ke mo jaz lehko malo leža." Gnes se nemo preveč politično angažirali, ker si s toto zadevo ne sploča živcof vničovati. Kak ste vena šteli, vidli ali pa culi, je gospod Drnovškov Janez abra- hama slavija. Da bi že skoro^ bija star stu let, so se ob jegovem jubileji najboj veselili gospodje Janša, Hvalica, Bajuk in še cela vrsta drugih iz nasprotnega tabora. Na srečo je tak, da vsen enako hitro cajt in leta tečejo. Če to ne bi tak bilo, te bi si lehko bogatuni leta in zdrovje ku- povali, reveži pa že po rojstvi vmirali. Pa smo tam, ge nega več plača za pisaje in risaje. Mica me zove, naj že enkrat hejam pisalni stroj pretepati in gren kaj boj pametnega delat. Pa srečno do boj pametnih ca- jtov. Vas lepo podavlja Vaš LU- JZEK z željo, da bi veseli in zdravi bili TEDNIK - Petek, 25. maj 2000 25 ŠPORT PLANINSKI KOTIČEK Po Haloški poti Dnevi bežijo in bežijo ... In to tako hitro, da smo pravzaprav že pri koncu maja. In tik pred našim po- hodom po Haloški planinski poti. Pravzaprav smo o njem povedali že skorajda vse, zato predvidevamo, da ste si na koledarju že zdavnaj z debelo črto označili datum - sobota, 27. maj - ko se bomo vsi, ki znamo izkoristiti lepe majske dneve za pestre aktiv- nosti v naravi, dobili in skupaj veselili na 9. tradicio- nalnem pohodu po Haloški planinski poti v organi- zaciji Planinskega društva Ptuj, na etapi od Borla do Cirkulan. Za tiste, ki ste morda spregledali povabila v prejšnjih številkah Tednika - start bo med osmo in deseto uro dopoldan na gradu Bori, cilj pohoda pa v Cirkulanah. Da ne pozabim - ne skrbite o pestrosti izleta!!! Mi bomo tam, vi tudi, verjamemo, da v čim večjem šte- vilu, vreme bo lepo, to se ve, gibanice in haloška kapljica so zagotovljeni, živa glasba bo nepogrešljiva, kjer je glasba, je tudi ples ... Zato pa bodo tudi avto- busi, ki vas bodo brezplačno pripeljali na Bori na stan pohoda. Avtobusi bodo sz avtobusne postaje Ptuj vozili ob 8.00, 8.30 in 9.00 uri, poskrbljeno pa bo tudi za brezplačen prevoz iz Cirkulan nazaj na Ptuj. Avtobusi se bodo vračali glede na želje ude- ležencev, predvideni povratki so ob 17.00, 18.00 in 20.00 tu-i. Na startu bo vsak pohodnik, ki bo plačal simbolično startnino, prejel poseben kuponček, s čimer bo deležen nekaterih ugodnosti. Pustite se presenetiti! Ne pozabite še na kartončke, s katerimi boste dobili posebne žige na kontrolnih točkah. Le- te se bo prav tako dalo dobiti na startu. Torej, spaki- rajte si nahrbtnik, pardon nahrbtniček (saj kaj dosti ne boste potrebovali) že danes, tako boste do sobote lažje spali in se zjutraj zbudili trdno odločeni, kam greste. Vidimo se na pohodu! Tadeja Radek, vodja odbora za Informiranje PD Ptuj PUNINSia TABOR BAVŠKA 2000 Videl boš, kar drugi ne vidijo. Slišal boš, kar drugi ne slišijo. Čutil boš, kar drugi ne čutijo. Iskal boš, kar ni bih nikoli izgubljeno, lovil boš, kar ni nikomur ušlo. (J. Vršnik Robanov) PD Ptuj se po dolgih letih uživanja v raju Gozd Martuljka letos seli v še en biser slovenskih gora Bavšico. To je gorska dolina, ki leži vsega 7 km iz znanega tm-ističnega središča Bovca, vendar je kljub temu ostala nedotaknjena in bleščeča v svoji lepoti, ki jo ponuja tistemu, ki jo obišče. Bavšico vse naokrog obdajajo veličastni vrhovi, ki nas kar sami po sebi vabijo, da jih obiščemo. Toda pozor! Dostopi do njih so sila zahtevni, če nimamo ob sebi izkušenih planinskih vodnikov. No, in te vam bo priskrbelo PD Ptuj, če se boste udeležili ta- bora, in vam tako omogočilo nepozabna doživetja od 26. junija do 1. julija. Bivali bomo v povsem novem planinskem učnem središču Bavšica (PUS Bavšica), ki ga je pred natan- ko letom dni zgradila PZS za potrebe vzgoje in izo- braževanja mladih. Mladinska komisija PZS, ki upravlja z objektom, pa ga je v času, ko nima svojih aktivnosti, ponudila v najem PD za njihove aktiv- nosti. Objekt omogoča resnično udobje v objemu gora. Ker pa je seveda število postelj omejeno (bivan- je pod šotori je STROGO PREPOVEDANO TNP), se je tudi omejitev števila udeležencev ustavila pri številki 30 (pohitite s prijavami). Cena tega 5 dnevnega bivanja: -14.500 SIT za mladino (2900 SIT na dan) -16.000 SIT za odrasle (3200 SIT na dan) Če bo prostor, bo moč priti za krajši čas, vendar v tem primeru velja cena 3600 SIT na dan (velja za 3 oz. manj dni). V ceno je všteto celotno bivanje v koči, do 5 obrokov na dan in vodenje. Plačilo je možno tudi na tri obroke: 1. ob prijavi; 2. tik pred odhodom; 3. do 15. junija. Program tabora bo prilagojen in bo v osnovi raz- deljen na dva dela: - zahtevnejši (primeren za odrasle in starejšo mla- dino oz. za vse z dobro telesno pripravljenostjo) - lažji (pohajkovanja po dolini z lažjimi vzponi, og- ledi zanimivosti v bližnji in nekoliko daljnejši okoli- ci). Ta bo namenjen predvsem družinam in mlajšim udeležencem. Vodstvo tabora sledeče: vodja tabora: Hermina Šilak (031/761-829), tehnični vodja: Franc Korpar, vodniki: S. Kelnerič in P. Šilak. Organizatorji tabora ZELTWEG / PRVA DIRKA POKALA SEICENTO PETROL 2000 Uspešen start ptujskega moštva rVa prvi letošnji dirki pokalnega prvenstva seicentov, v katerem sodeluje kar 28 dirkačev, je o uspehu odločala pravilna izbira gum. Tekmovanja v avstrijskem Zeltnegu na progi for- mule 1 (Al Ring) v petek, 12. maja, se je udeležila tudi ekipa KURENT RACING TEAM. "Vozili smo, kot da bi bili na hokejskem igrišču!" so izjavili ptujski tekmovalci po končani dirki. V dopoldanskih kvalifikacijah, ki so potekale v suhem in oblačnem vremenu, so si ptujski dirkači izborili odlične stanne pozicije z minimalnimi časovnimi zaostanki za najboljšim. Tik pred star- tom dirke pa je nestanovitno vreme, padlo je nam- reč nekaj dežja, povzročilo pravo paniko v posa- meznih moštvih. Tekmovalci so bili v dilemi, ali "obuti" svoje dirkalnike v gume za dež ali obdržati gimie za suhi asfalt, ki sicer omogočajo dosti hi- trejšo vožnjo, so pa povsem neprimerne za mokro progo. Naši fantje so se odločili za drugo možnost in v prvih krogih dirke dvignili svoje navijače na noge, saj so prehitevali sotekraovalce kot za stavo. Po dobri tretjini dirke pa se je na ZeItwegom raz- besnela prava nevihta, na progi so se pojavili deževni bazeni, ki so bili usodni za marsikaterega dirkača. Na mokrem in spolzkem asfaltu je bila re- snično prava umetnost obdržati lahek Fiatov dir- kalnik na pisti. Kljub nemogočim razmeram in povsem neustreznemu profilu gum so se slovenski fantje uvrstili zelo dobro. Aijoša Tušek ( Petrol) je dosegel 13. mesto, novinec Denis Golub je bil 14., Milan Senčar pa se je po izletu s proge, ki ga je stal cel krog zaostanka, še vseeno prebil na 19. mesto, kar je svojevrsten fenomen v dosedanjih dirkah seicentov. Zmago prve letošnje dirke si je priboril Sergej Fikfak, drugi je bil Alojz Pavlic, tretji Lojze Udovč. m NAMIZNI TENIS Petovia - Krka 0:6 Namiznoteniški igralci ptujske Petovie so bili v dvoboju za obstanek med prvoligaši bili še drugič poraženi od novomeške Krke in se tako ponovno vračajo med drugoligaše. V zadnjem nastopu jim ni uspelo osvojiti niti niza. Dejstvo je, da so bili edini klub v L SNTL, ki je nastopal samo s svojimi igralci in z nobenim tujcem, je vsekakor vplivalo na končno uvrstitev. Posamični rezultati: Ovčar - Kralj 0:2, Drčič - Hribar 0:2, Janžekovič - Retelj 0:2, Drčič - Kralj 0:2, Ovčar - Retelj 0:2, Janžeko- vič - Hribar 0:2. Arrigoni Izola - Petovia 0:6 Tudi v drugem srečanju za osvojitev petega mesta v prvi ženski namiznoteniški ligi so bile igralke ptujske Petovie uspešne. V Izoli so gladko premagale domače moštvo Arrigonija. Posamični rezultati: Nemamik - Zalezina 0:2, Ludvikova - Steblovnikova 0:2, Jauševčeva - Goličeva 0:2, Ludvikova - Zalezi- na 1:2, Nemarnikova - Goličeva 0:2, Jauševčeva - Steblovnikova 0:2. Danilo Klajnšek TRAP/3. KROG LIGE Ekipa Central Ptuj nepremagljiva Na olimpijskem strelišču v Kunšperku je bila tekma tretjega kroga trap lige Slovenije skupine Center. Nas- topilo je 38 posameznikov (33 članov in 5 mladincev) in devet ekip v članski konkurenci. Izjemno dobro so se izkazali strelci Strelskega kluba Central iz Ptuja. V ekipnem delu tekmovanja je ekipa v sestavi Gorazd Slemenšek, Alojz Potisk in Miarko Sle- menšek s 187 zadetki dosegla tretjo zaporedno zmago in tako vodi v skupnem seštevku tekmovanja z maksimalno osvojenimi točkami. Uspeh dopolnjujejo še posamezne uvrstitve: Gorazd Slemenšek je z 88 zadetki osvojil drugo mesto, Alojz Potisk pa s 84 četrto. Marko Slemenšek, ki je vskočil v nepopolno ekipo, sicer bi nastopal v mladinski konkurenci, je v članski konkurenci z 61 zadetki osvojil osmo mesto med 33 nastopajočimi. V mladinski konkm-enci je Tomaž Blazinšek (Central Ptuj) s 53 zadetki osvojil drugo mesto. Tokrat je zabeležila ekipa Center Slovenska Bistrica v sestavu Lešnik, Krulc in Pahič boljši rezultat. Od devetih ekip se je s 171 zadetki uvrstila na peto mesto. Od posa- meznikov je bil uspešen Miro Lešnik, uvrstil se je v finale in osvojil s 83 zadetki šesto mesto. Krulc je osvojil 18. in Pahič 25. mesto. Mirko Slemenšek NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati tekem 27. kroga: Aluminij - Želez- ničar Ligro 5:0, Ivančna Gorica - Drava 3:1, Ro- goza - Crenšovci 2:3, Zagorje - Avtopius Korte 2:0, Esotech Šmartno - Jadran Šepič 2:0, Ta- bor - Šentjur 2:0, Koper - Živila Triglav 2:1, Naf- ta-Ban 2:1. Sobota, 27. maja: Crenšovci - Aluminij; ne- delja, 28. maja: Drava - Rogoza, Železničar Li- gro - Nafta, Elan - Koper, Živila Triglav - Tabor, Šentjur - Esotech Šmartno, Jadran Šepič - Za- gorje, Avtopius Korte - Ivančna Gorica. ALUMINIJ - ŽELEZNIČAR LIGRO 5:0/2:0/ STRELCI: 1:0 Hojnik /34/, 2:0 Emeršič /40/, 3:0 Emeršič /57/, 4:0 Emeršič /64/, 5:0 Koren /87/. ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Golob, Kancler /Vidovič/, Franci /Voglar/, Vršič, Perkovič, Čeh, Emeršič, Pucko, Hojnik, Z. Bezjak. Tre- ner: Branko Horjak. Srečanja z mariborskim Železničarjem so se v Kidričevem nekoliko bali, saj je v začetku tedna kazalo, da bodo morali nastopiti močno os- labljeni. Vendar so čudežne roke maserja Silva Rodoška pripomogle, da ni bilo tako. Srečanje je bilo enakovredno le v prvih tridesetih minu- tah, nato pa so bili domači nogometaši veliko boljši. V 34. minuti je Hojnik dosegel lep zade- tek z glavo. Šest minut kasneje pa je iz proste- ga strela z razdalje 25 metrov zadel še Emeršič in Aluminij je imel lepo prednost. V drugem polčasu bi lahko gostje rezultat znižali, vendar je njihov napadalec Dvoršak sla- bo zaključil akcijo, potem ko se je sam znašel pred domačim vratarjem Dukaričem. To je bil verjetno majhen opomin domačim, da morajo nadaljevati z resno igro. Sledilo je res tisto, za- radi česar gledalci radi hodijo na nogometna srečanja - trije zadetki, eden lepši od drugega. Dvakrat je zadel še Emeršič, peti zadetek pa je dosegel Koren s pomočjo obrambnega igralca Železničarja, ki je žogo potisnil v svojo mrežo. Zmaga nogometašev Aluminija je povsem zas- lužena in bi lahko bila še višja, če bi njihovi na- padalci izkoristili še katero izmed številnih pri- ložnosti. IVANČNA GORICA - DRAVA 3:1/2:1/ STRELCI: 1:0 Puš /3/, 2:0 Puš /23/, 2:1 Klin- ger/41. iz 11 m/, 3:1 Todorov/55. iz 11 m/. DRAVA: Golob, Lenart, Sluga /D. Krajnc/, M. Emeršič, Klinger, Fridauer, B. Emeršič, Habjanič, Toplak, U. Krajnc, Korez. Nogometašem ptujske Drave ni uspelo nare- diti podviga v Ivančni Gorici ter si z zmago priigrati upanja za obstanek med drugoligaši. Ze začetek srečanja se je zanje pričel neugod- no, saj so domači povedli že v 3. minuti. Dvaj- set minut kasneje so še enkrat zadeli in kazalo je, da bodo gostje doživeli visok poraz. Toda tudi oni so se prebudili in pričeli ogrožati domačega vratarja. V 42. minuti je Klinger znižal rezultat s strelom iz enajstih metrov. Tudi začetek drugega polčasa ni bil ugoden za ptujske nogometaše, saj so v 55. minuti pre- jeli še tretji zadetek. Vsa naprezanja, da bi le uspeli priti do ugodnega izida, niso rodila sa- dov in tako so ostali brez točk v Ivančni Gorici. S tem porazom so možnosti za obstanek Drave vdrugoligaški konkurenci minimalne. V zadnjih treh krogih bi morali trikrat zmagati, ekipe pred njimi pa trikrat izgubiti ali Šentjur dvakrat osvo- jiti samo točko. 3. LIGA SEVER Rezultati tekem 24. kroga: Starše - Gerečja vas 3:1, Hajdina - Kovinar Mas-com 2:1, Bistri- ca - Dravinja 1:3, Tim Laško - Usnjar 0:5, Zreče - Fužinar 4:1, Krško - Paloma 2:0, Pobrežje - Mons CIaudius 1:5. 1. PALOMA 24 16 3 5 52:29 51 2. DRAVINJA 24 15 5 4 46:19 50 3. ZREČE 24 12 6 6 49:29 42 Sobota, 27. maja, ob 17.30: Gerečja vas - Kovinar Mas-com, Pobrežje - Hajdina, Fužinar - Bistrica, Mons CIaudius - Krško, Paloma - Zreče, Dravinja - Tim Laško, Usnjar - Starše. HAJDINA - KOVINAR MA5C0Ji/i2:l/0:1/ STRELCI: 0:1 Kirbiš /v 37. minuti/, 1:1 Lončarič /78/, 2:1 Hotko /80/ HAJDINA: Brodnjak, VrabI, M. Krajnc, Princi, Lončarič, Zelko, Hotko, Bauman, R. Krajnc /od 88. Buljubašič/, Pihler, Gaiser /od 57. Gojkošek/. Trener: Bojan Špehonja. Nogometaši Hajdine so v borbi za obstanek med tretjeligaši dosegli zelo pomembno zma- go proti ekipi mariborskega Kovinarja. Domači nogometaši so pričeli zelo podjetno, imeli te- rensko pobudo, vendar pravih priložnosti ni bilo. Nogometaši Kovinarja so svojo priložnost videli v hitrih in dobro organiziranih nasprotnih napadih in v 37. minuti uspeli ukaniti domačo obrambo ter doseči vodeči zadetek. V drugem polčasu je bila premoč domačih še večja. Imeli so nekaj izjemnih priložnosti, ven- dar žoga kot zakleto ni hotela v mrežo gostov. V 78. minuti pa se je za strel odločil Ivo Lončarič in uspel premagati gostujočega vra- tarja. Dve minuti kasneje pa je Viktor Hotko do- segel še drugi zadetek in nujno potrebne tri točke so ostale na Hajdini. STARŠE - GERCČJA VAS 3:1 (hI) STRELCI: 0:1 Krajnc (36), 1:1 D. Ivančič (45), 2:1 B. Kirbiš (47), 3:1 Bandur (86) GEREČJA VAS: Lampreht, Paveo, Slaček, Ciglar, Krajnc, Gorše, Kmetec, Turk, Pun- gračič, Perko, Kaisesberger (od 57. Sitar). Trener: Ivan Orni k. V sosedskem derbiju so nogometaši Gerečje vasi izgubili srečanje. V Starše so odšli močno oslabljeni. Gostje so v prvem polčasu povedli, vendar pa so v zadnji minuti naredili napako v obrambi in domačini so uspeli izenačiti. Začetek drugega polčasa ni prinesel nič kaj dobrega za goste, saj so nogometaši Starš bili dobri in so dosegli vodeči zadetek. Svojo pre- moč so potrdili v 86. minuti, ko so dosegli še tretji zadetek. I. LIGA mi PTUJ Rezultati tekem 21. kroga: Videm - Slovenja vas 5:2, Boč - Ormož 0:3, Dornava - Eltehšop Rogozn. 3:2, Markovci - Gorišnica 2:1, Prager- sko - Središče 5:5, Polskava - Stojnci 1:14. 1. STOJNCI 21 17 1 3 96:27 52 2. ORMOŽ 21 11 6 4 61:27 39 3. BOČ 21 10 7 4 43:24 37 4. DORNAVA 21 11 3 7 47:31 36 5. SREDIŠČE -1 21 10 5 6 53:39 34 6. ELTEHŠOP ROGOZN. 21 8 7 6 59:49 31 7. MARKOVCI 21 8 5 8 36:49 29 8. PRAGERSKO 21 7 7 7 47:50 28 9. VIDEM 21 7 4 10 34:42 25 10. SLOVENJA VAS -1 21 4 6 11 23:42 17 11. GORIŠNICA 21 3 6 12 29:41 15 12. POLSKAVA 21 1 1 19 12:119 4 Razpored tekem 22. kroga: Slovenja vas - Polskava, Stojnci - Pragersko, Središče - Mar- kovci, Gorišnica - Dornava, Eltehšop Rogozn. - Boč, Ormož - Videm 2. LIGA mi PTUJ Rezultati tekem 20. kroga: Lovrenc - Pod- lehnik 2:0, Apače - Skorba 0:1, Tržeč - Grajena 2:1, Pago Leskovec - Hajdoše 1:5, Podvinci - Bukovci 2:0; prost Zavrča. 1, SKORBA 18 13 3 2 59:23 42 2, LOVRENC 18 11 2 5 33:28 35 3, TRŽEČ 18 10 4 4 36:22 34 4, HAJDOŠE 18 9 4 5 51:27 31 5, GRAJENA 18 9 4 5 45:38 31 6, PODLEHNIK 19 7 5 7 34:33 26 7, BUKOVCI 18 6 4 8 27:41 22 8, ZAVRČ 18 6 2 10 29:34 20 9, APAČE 18 6 2 10 28:40 20 10, PODVINCI -1 19 5 2 12 29:46 16 11, PAGO LESKOVEC 18 O 4 14 20:59 4 Razpored tekem 21. kroga: Bukovci - Pago Leskovec, Hajdoše - Tržeč, Grajena - Apače, Skorba - Lovrenc, Podlehnik - Zavrč, Danilo Klajnšek 26 četrtek, 25. maj 2000 - TEDNIK POSLOVNA IN ORUGA SPOROČILA TEDNIK - Četrtek, 25. maj 2000 27 OGLMSI IN OBSAVe JABLOVEC / ZARADI NOVE CESTE POPLAVE GOSPODARSKEGA POSLOPJA fzvof o/(f niso upošfevali izkušenj domačinov Ljudje smo srečni, ko doživimo razvoj svojega kraja. Posebno | zadovoljstvo ob vsakem metru asfalta čutijo na območju Ha-^ loz, kjer je ta sodobna pridobitev zaradi zahtevnejših pogojev gradnje in redko naseljenega območja toliko dražja in dra-j gocenejša. Nadvse veseli so zagotovo bili tudi prebivalci Rodnega Vrha v občini Podlehnik (del ceste je pred tem že asfaltirala občina Vi- dem), ko so lani jeseni dobili as- faltno cesto, ki je svoje do- končanje z ureditvijo bankin dočakala letošnjo pomlad. Kar ne- verjetno se je sprva slišalo, da lah- ko ima kdo na modernizacijo ces- te pripombe. Pa jih ima, in kot se je znova izkazalo ob zadnjem deževju, upravičene. Že pred dobrim mesecem nas je poklical Jože Vaupotič iz Jablo- vca 21, ki živi na spodnji strani ceste, ki vodi na Rodni Vrh. Kar okoli 700 metrov ceste se vije po njegovem zemljišču, zato je bil ob gradbenem posegu, ki je cesto za- radi nasutja gramoza precej dvig- nil, in ob ugovoljenih izvajalskih nepravilnosti toliko bolj ogorčen. Jezil se je zaradi visoke in neureje- ne škarpe, od koder se je kamenje kotalilo na njegove travnike in njive, pa zaradi v škarpi zakopa- nih štorov, ki bodo pognali grmovje in onemogočuili košnjo, pa zaradi šestih prepustov, ki od- vajajo vodo z druge strani ceste na njegovo zemljo, niso pa dokončno urejeni tako, da bi vodo speljali v bližnji potoček. In ne nazadnje: njegove pripombe so se nanašela tudi na neurejene mulde (kanale), ki bi vodo s strmih cest, ki se pridružijo novi, asfaltni, prav tako speljale v potok. S temi pripomba- mi se je obrnil na investitorja - občino Podlehnik, na izvajalca in nadzorovalca del. Pa ga niso pos- lušali prvi, ne drugi in ne tretji. Zatem se je odločil za javni nastop in svoje težave zaupal javnosti po radiu. Odziv odgovornih na to je bil: "Pa naj radio uredi tvoje prob- leme!" Radio seveda ni za to, čep- rav bi morda včasih kakšno zade- vo uredil bolje - z upoštevanjem mnenja domačinov, ki poznajo muhasto haloško naravo in izkušnje tam živečih ljudi. Da je bilo negodovanje Jožeta Vaupotiča in žene Marije upra- vičeno, se je izkazalo ob zadnjih padavinah. Voda, ki je na več mes- tih prihrumela do nove asfaltne ceste, je nanjo nanosila blato in gramoz. Z ene od strmo vzpenja- jočih se cest je prak asfalta tekla naravnost v gospodarsko poslopje Vaupotičevih. Njuna jeza je ob tem sprenevedanju odgovornih in ob škodi, ki se bo ponavljala, toli- ko večja. Razmišljata o iskanju pravice pri organih države, verjet- no pri republiških inšpektorjih, ki navsezadnje morajo bdeti tudi nad porabo sredstev v občinah, ki delajo sicer v svojem imenu, ven- dar na račun davkoplačevalcev. Slednji imajo pravico zahtevati tako delo, da ob tem niso po ne- potrebnem prizadeti. In kakšen smisel ima to pisanje po vsem, kar se je že zgodilo? Morda vzpodbuditi odgovorne, da napako popravijo. Če ne to, pa ustvariti javno mnenje, ki bo pris- pevalo k temu, da bodo ljudje v lo- kalno oblast izbirali take ljudi, ki bodo ščitili, ne ogrožali njihove interese. JB Napoved za Slovenijo Danes bo precej jasno, predvsem popoldne ali zvečer so v severni Sloveniji možne posamez- ne nevilite. Najnižje jutranje tem- perature Lodo od 6 do 11, oh morju 13, najvišje dnevne od 21 do 26C. Oteti V petek in soboto to sončno in še topleje (kot nalašča za pokod po kaloški planinski poti!). S strme ceste voda prek asfalta teče v Vaupotičevo gospodars- ko poslopje, lahko pa bi jo bilo speljati v bližnji potok Posledice, ki se utegnejo ponavljati ob vsakem izdatnejšem dežju Napoved vremena za Slovenijo Kulturni križemkražem PTUJ • Danes, v četrtek, 25. maja, bo ob 17.uri pravljična ura z jogo v pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Na pravljico Gremo na morje va- bimo otroke od četrtega leta dalje. PTUJ • Pokrajinski muzej Ruj vabi danes, v četrtek, 25. maja, ob 18. uri v Miheličevo galerijo na večer s slikarjem Dušanom Kirbišem. Skupaj z umetnikom si bomo ogledali njegove stvaritve in z njimi poklepetali o umetnosti in času na prelomu tisočletja. PTUJ • Jutri, v petek, 26. maja, ob 12. uri bo v avli Mestne hiše na Ruju otvori- tev razstave slikarja Jožeta Polanjka ml. iz Maribora ob tednu gozdov 2000: "Gozd in naravno ravnotežje". PTUJ • Pred stavbo ptujske- ga gledališča na Slovenskem trgu 13 bodo jutri, v petek, ob 21. uri pripravili multivizijsko predstavitev prejekta za pre- novo gledališča. Ob tej pri- ložnosti bodo županu MO Ptuj Miroslavu Luciju predali načrte za prenovo. PTUJ • V soboto, 27. maja, ob 20. uri bo v stari steklarski delavnici ponovitev predsta- ve Mladinskega gledališkega studia ZKD Ruj "Marušinih pet minut" avtorice Romane Ercegovič. VELIKA NEDELJA • V sobo- to, 27. maja, se bo ob 20. uri v športni dvorani pričela za- bavno glasbena prireditev Koncert dvojčkov in dvojčic. PTUJ • V ponedeljek, 29. maja, ob 18. uri bo v ptujskem gledališču Plesni mozaik - letna predstavitev plesnih sekcij DPD Svoboda Ptuj (otroška FS Klopotec, FS Bolnišnica Ptuj, plesna družina Gea in baletni stu- dio). Kot gostje bodo nasto- pili plesalci plesnega centra Mambo in plesni krožek OŠ Mladika Ptuj. KINO PTUJ • Ta teden je ob 19. uri na sporedu Obala, ob 21. pa Jebiga. Prihodnji te- den je ob 19. uri Mišek Stuart Little, ob 21. pa Hurikan. ČRNA KRONIKA MOPiDIST V AVTOMOBIL Po Titovi cesti v Slovenski Bistrici je v torek, 16. maja, okoli 11. ure vozil osebni avto 52-letni R.F. iz Slovenske Bistrice. V bližini hiše štev. 99 je začel zavi- jati desno na dvorišče v trenut- ku, ko je mimo po desni pripel- jal mopedist, 64-letni S.O. iz Slovenske Bistrice, in trčil v avto. Po trčenju je mopedista odbilo, padel je na pločnik in se huje ranil. Odpeljali so ga v ma- riborsko bolnišnico. TRČENJE V OVINKU V soboto, 20. maja, ob 16.45 je po lokalni cesti v Zgornji Veličini proti Hrastovcu vozil osebni avto avstrijski državljan, 48-letni H.P. Med vožnjo po klancu navzgor je v ostrem in nepreglednem ovinku zapeljal na sredino cestišča, ko mu je izza ovinka nasproti pripeljala z jugom 26-letna J.K. Avtomobila sta trčila in pri tem je bila vozni- ca J.K. huje ranjena, zato so jo odpeljali v mariborsko bol- nišnico. I AVTOM V OBCESTNI JAREK V nedeljo, 21. maja, okoli 2. ure je v Stanetincih, občina Cer- kvenjak, vozil osebni avto 31- letni B.K. iz Lenarta. V blagem levem ovinku zunaj naselja Sta- netinci je zapeljal v obcestni ja- rek, po njem vozil še okoli 30 metrov, potem pa trčil v be- tonski propust. V nezgodi se je voznik hudo ranil. UMRL DVA TEDNA PO DELOVNI NEZGODI V ptujski bolnišnici je v petek, 19. maja, umrl 49-letni F.T. iz Skorbe, občina Hajdina. Kot so pristojni organi ugotovili, je F.T. 4. maja letos pomagal pri od- stranjevanju ostrešja na gospo- darskem poslopju vskorbi. Med delom se je nanj porušil požarni zid. Hudo ranjenega so prepel- jali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je zaradi posledic poškodb po dveh tednih umrl. IZ KAPELE UKRADLI KIPA V naselju Ločič, občina Destr- nik, so pred kratkim obnovili ka- pelo. V noči na petek, 19. maja, pa sta iz kapele izginila dva le- sena kipa sv. Antona in sv. Jožefa, vsak visok okoli pol met- ra. Po oceni sta vredna okoli 200.000 tolarjev. UKRADLI BEL RENAULT V noči na sredo, 17. maja, je bil izpred stanovanjskega bloka v ulici Borisa Kraigherja v Kidričevem ukraden beli renault clio z registracijo MB 55-89Z. FF .MG: Martina Leskovar. Dobrava i, Oplotnica Nino; Jerneja Brenču. Rimska pl. 20, Piuj - Tomaža; Milica Posilovič, Žibernik 28, Rogaška Sla- tina - Manco; Marija Per- nat, Kungota 91, Kidričevo ♦ Evo; Mateja I Podgoršek, Krpanova 10, ' Rogaška Slatina - Uršo; Irena Viher, Ul. 5. preko- morske 16, Ptuj - Barbaro; Renata Kralj, Volkmerjeva 9, Ptuj - deklico; Martina Kosi, Zamušani 51, Gorišnica - Nelo; Klavdija Glogovčan, Krčevina 64/b, Ptuj - Amadejo; Mana Steiner, Gerečja vas 90, Ptuj - Nušo; Marija Mar- kež, Janžovski Vrh 1, Destrnik - Roka; Martina Kolarič, Dežno 36, Podlehnik - Suzano; Rena- ta Pignar, Na postajo 50, Ptuj - Erika; Veronika Ve- selic, Gorišnica 161, Ptuj - Roka. POROKE - ORMOŽ: Dušan Husel, Kungota pri Ptuju 58, in Mihaela Pra- potnik, Kog 14; Stanislav Krabonja, Lešnica 37, in Sonja Kuharic, Lešnica 31; Zvonko Marinič, So- dinci 59/a, in Silvestra Munda, Sodinci 59/a. POROKE - PTUJ: Ivan Kobale in Frančiška Slana. Vitomarci 55/a; Roman Glažar, Hajdoše 36, in Na- | talija Panikvar, Kungota pri Ptuju 78; Danilo Vau- potič, Jablovec 21, in .Andrejka Šlehta, Sedlašek ■ 3/d; Vinko Valentan in Sonja Brec, Zagojiči 28; ' Aleksander Ciglarič in Ire- ' na Franc, Rajšpova ul. 4, , Ptuj; Janko Petrovič in Greta Krajnc, Podvinci 8; Miran Ljubeč, Zgornja ■ Voličina 12, in Nataša Gabrovec, Arbajterjeva ul. 18, Ptuj. POROKA - VIDEM: Da mir Vuzem in Romanca Mesaric, Zgornji Leskovec UMRLI SO: Konrad Pet^ rovič, Bukovci 85, 'A' 1932 - t 15. maja 2000; Janez Do- ; lene, Župečja vas 56, ^' 1938 - t 15. maj 2000; ] Frančiška Novak, rojena Pongračič, Lovrenc na Dravskem polju 85/e, ^> \ 1933 - t 15. maja 2000; Kari Lužnic, Volkmerjeva C. 21, Ptuj, * 1950 - t 14. maja 2000; Vilijem Juri- nec. Mali Brebrovnik 32, * 1942-t 17. maja 2000; Te- rezija Obran, rojena Krajnc, Zagrebška c. 31, Ptuj, ^ 1925 - t 18. maja 2000. ISSN 1580-3554 MARKOVCI, 25. MAJ (VELIKI TRAVEN) 2000 LETO 1, ŠT. 2 V DRUGO GRE LAŽJE?! Bi rekla, da res, vendar ne v primeru urejanja našega skupnega časopisa. Komaj dober mesec je minil, kar smo izdali prvo številko Lista iz Marko- vcev in čeprav smo takrat napovedovali, da se bomo srečali šele konec junija, smo zdaj spet tukaj. Še več. List iz Markovcev je tokrat izšel kot dvojna, neke vrste praznična številka, v kateri smo našemu prvemu občinskemu praznovanju namenili največ prostora in verjamem, da boste med prebranim in videnim našli tudi kaj, kar vas bo navdušilo, ujezi- lo, vam morda dalo misliti in boste potem sami sedli za mizo in, še polni spominov na markovska praz- novanja, napisali kaj vzpodbudnega. To je lahko tudi graja, ne zgolj hvala! Ze, ko smo snovali prispevke za prvo številko Lista iz Markovcev smo vedeli, da se ne smemo ujeti v past »ze stokrat povedanega, videnega, slišanega in prebranega« in če sodim po tem, da nas niste klicali češ, same stare in vsem znane informacije nam pro- dajate, potem smo našli pot med vas, spoštovani . bralci in bralke. Tokrat vam v branje in presojo ponujamo vse tisto, česar še niste vedeli o prvem občinskem praznovan- ju. Morda se boste na kakšni od objavljenih foto- grafij našli tudi sami, lahko pa, da se boste med obiskovalci dobro pripravljenih prireditev iskali za- man, ker vas tam pač ni bilo. Škoda. Toliko kultur- nih, športnih, družabnih in navsezadnje spoznavnih prireditev v enem samem tednu v Mar- kovcih še ni bilo in jih najverjetneje še lep čas ne bo. Tisti, ki smo tiste aprilske dni zahajali v prireditve- ni šotor, na športna igrišča ali si ogledali gasilsko tekmovanje in pokušali dobrote, ki so jih na ogled postavile članice Društva podeželskih žena, smo prav uživali. Le tu in tam je nekatere, ki tudi v časih, ko jim je lepo ne morejo pozabite na one, ki so ob to človeško radost, prešinila misel, ki so jo pove- dali na glas: »Pa jim je res lahko žal, ker niso z nami...!« In vi, dragi bralci, ste z nami? Mi se ponovno vračamo zadnji avgustovski četrtek, do takrat pa vam želim dolgo, vroče poletje, z dovolj osvežujočega dežja. Slavica Pičerko Peklar IZ VSEBINE: * Pogovor s Francem Kolaričem, častnim občanom naše občine (str. 8-9) * Podobnikovi vtisi (str. 9) * športni rezultati (str. 13) * Šolska stran (str. 16) IZ PRVEGA OBČINSKEGA NADSTROPJA Za predlagani razvoj ptujske kmetijske šole Zadnja seja občinskega sveta je bila 20. aprila 2000. Svetniki so razpravljali in odločali kar o 18. točkah dnevnega reda. Ker je bila seja tik pred praznovanjem prvega občinskega praznika, so na predlog komisije za odlikovanja in priznanja izbra- li prejemnike občinskih priznanj. Predstavnik Bistre Ptuj je svetnike sezna- nil s problematiko na področju regionalnih agencij na našem območju in tudi v Republi- ki Sloveniji. V skladu z novo zakonodajo na področju državnega regionalnega razvoja se pripravlja tudi ustrezna regionalna razvojna organiziranost, katere del je tudi občina Markovci. Interes občine je, da imamo regijo in regionalno agencijo na Ptuju in ne v Ma- riboru, kot načrtuje država. Svetnikom je bil predstavljen tudi pro- gram razvoja Poklicne in tehniške kmetijske šole na Ptuju, ki so ga svetniki podprli in po- dali k razvoju šole pozitivno mnenje. Po predhodnem pozitivnem mnenju odbo- ra za gospodarstvo je občinski svet sklenil, da občina pristopi k ustanovitvi konzorcija severovzhodne Slovenije in k ustanovitvi gospodarske družbe za realizacijo projekta termične obdelave odpadkov. Občinski'svet je tokrat odločal tudi o pro- daji in nakupu nekaterih nepremičnin v lasti občine Markovci ter dajal soglasja o isti za- devi drugim občinam iz bivše ptujske občine. Določil je neposredne in posredne uporabnike občinskega proračuna. Nepos- redni porabnik je občina Markovci, pos- redni pa Osnovna šola Markovci. Svetniki so razpravljali o prodaji prostorov v obnovljenem poslovnem občinskem objek- tu (stara šola) ter v tej zvezi sklenili, da se gre v javni razpis za prodajo prostorov.Glede na potrebe je določil tudi namen koriščenja sredstev tekoče proračunske rezerve. Tudi tokrat so svetniki budno spremljali porabo sredstev za projekt CRPOV in ak- tivnosti v tej zvezi, aktivnosti pri stano- vanjsko-obrtni coni Novi Jork, ki je v fazi iz- bire izvajalca za pripravo zazidalnega načrta in še posebej aktivnosti in porabo sredstev pri pripravi občinskega praznika. Razpravljali so še o predlogu lokacijskega načrta za hitro cesto Hajdina - Ormož, odsek Markovci - Gorišnica in pooblastili pristojna delovna telesa, da pred izdajo soglasja k predlogu temeljito proučijo, če so v predlogu zajete in upoštevane zahteve in pripombe naše občine. Na koncu seje so soglašali tudi z osnutkom odloka o ustanovitvi Ljudske univerze Ptuj ter s podelitvijo rudarske pravice Nafti Len- dava, d.o.o. Marinka B. Kolenko, tajnica Občine Markovci Delovno na področju gospodarstva Praznovanje prvega občinskega prazni- ka je za nami, potrebno je spet resno raz- mišljati o delu naše občine. Na področju gospodarstva poteka več rednih aktivnosti po že nekem ustaljenem redu. V jeseni že čisto zares Na projektu stanovanjsko obrtne cone Novi Jork pospešeno potekajo aktivnosti. Po javnem razpisu je bil v aprilu izbran izvaja- lec za izdelavo projektne dokumentacije za zazidalni načrt stanovanjsko obrtne cone Novi Jork. Po zagotovilih vodje skupne občinske uprave je realno pričakovati že del- no komunalno ureditev cone v septembru ali oktobru in takrat bi bilo mogoče že pričeti z aktivnostmi za gradnjo zasebnih obratoval- nic. V občinskem proračunu je zagotovlje- nih 25 milijonov tolarjev za komunalno ure- ditev stanovanjsko obrtne cone, pričakuje- mo pa tudi sredstva iz državnega proračuna. Nepovratna sredstva za tiste^ ki resno delajo v tem mesecu sta bila objavljena javna razpisa za t.i. nepovratna sredstva za razvoj v kmetijstvu in v podjetništvu ter obrtništvu v skladu s sprejetimi pravilniki. Za razvoj kmetijstva je namenjenih 8,5mi- lijonov tolarjev, za spodbujanje razvoja govedoreje, prašičereje, čebe- larstva, poljedelstva, zelenjadarstva, vino- gradništva in kle- tarstva, za izobraževanje in za priprave na projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Za razvoj v podjet- ništvu in obrti smo namenili 4 milijone tolarjev nepovratnih sredstev za sofinan- ciranje pri uvedbi sistema zagotavljan- ja kakovosti, za samozaposlovanje, za izobraževanje in sodelovanje na sejmih. Priporočam, da vsi zainteresirani natančno preberete razpise in se pravočasno, s potre- bnimi dokazili in prilogami, tudi prijavite. Za vsa dodatna pojasnila pa lahko po- kličete ali se osebno oglasite na občinski up- ravi občine Markovci. Za 70 milijonov tolarjev kreditov v drugi polovici proračunskega leta, na- jkasneje pa v začetku julija pa bo objavljen javni razpis za kredite v gospodarstvu. v proračunu za leto 2000 je za kredite v kmetijstvu namenjenih 10 milijonov tolar- jev in za kredite v obrti in podjetništvu 26 milijonov tolarjev. Načrtujemo, da bomo sredstva z vezavami na banki oplemenitili tako, da bo za kredite za razvoj gospodarstva, to je kmetijstva, podjetništva in obrtništva na razpolago približno 70 milijonov tolarjev. Konec maja bo sestanek z vsemi zaintere- siranimi obrtniki in podjetniki, na katerem se bomo dogovorili o bodoči organiziranosti v smislu sodelovanja z občino, za skupno so- delovanje na sejmih in za pomoč pri prijavah na razpise. Na področju kmetijstva pa potekajo ak- tivnosti za izdelavo projektne dokumentaci- je za izvedbo komasacij in namakalnih siste- mov ob bodoči novi hitri cesti na območju naše občine. Marjan Horvat Janez Podobnik med ogledom kulturnega in še kakšnega bogastva LIST IZ MARKOVCEV 2 Občinske socialne pomoči Občina Markovci namenja del pro- računskih sredstev tudi za pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom. V ta namen je občinski svet 15. julija 1999 sprejel Pravilnik o dodeljevanju občinskih socialnih pomoči v občini Markovci, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Radia Tednik Ptuj. S pravilnikom je pooblastil občinsko upravo, da odloča o upravičenos- ti zahtevka na podlagi predhodno pridobl- jenega mnenja pristojnega centra za soci- alno delo in mnenja odbora za družbene dejavnosti pri občinskem svetu glede soci- alnih razmer upravičenca. Občinska socialna pomoč je denarna pomoč in se dodeli praviloma enkrat letno. Kriterij za dodelitev pomoči je cenzus, določen v 26. členu Zakona o socialnem varstvu. Pri določanju višine denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki in pre- jemki po 27. in 28. členu zakona o socialnem varstvu. Višina denarne pomoči je najmanj 10.000 SIT in največ do višine denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu, ki trenutno znaša 24.500 SIT na osebo. Denarna pomoč se praviloma izplača ne- posredno upravičencu (občanu), razen za le- tovanja in šole v naravi ter v primeru, ko up- ravičenec ne more zagotoviti namenske po- rabe. Za slednje se sredstva nakažejo nepos- redno izvajalcu (npr. šoli). Za katere namene lahko občani pridobi- jo socialna pomoč? Socialna pomoč je namenjena za: - nakup šolskih potrebščin in kritje stroškov v šoli (malica ipd.) - plačilo letovanj otrok in šole v naravi os- novnošolcem - nakup ozimnice - doplačilo zdravstvenih storitev, ki so nu- jno potrebne, pa jih ne pokriva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; - kritje drugih stroškov in izdatkov, za pre- mostitev trenutne materialne ogroženosti Izjemoma je mogoče dodeliti denarno pomoč tudi takrat, ko občan presega določeni cenzus po zakonu o socialnem varstvu, vendar ne več kot za 100 % v prime- rih težje bolezni v družini oziroma nespo- sobnosti za pridobitno delo in ob elementar- nih nesrečah. Katere pogoje morajo občani izpolnjeva- ti, da pridobijo občinsko socialno pomoč? Prvi pogoj, ki ga morajo občani izpolniti, preden vložijo vlogo za dodelitev socialne pomoči na občino je, da so izkoristili vse za- konske možnosti za rešitev socialne stiske. To pomeni, da morajo najprej podati vlogo za socialno pomoč pri Centru za socialno delo Ptuj. Šele ko prejmejo odgovor iz centra, smejo zaprositi za pomoč še na občini. Naslednji pogoj je, da ne presegajo cenzusa po zakonu o socialnem varstvu. V ta namen morajo k vlogi, ki jo dobijo na Občinski up- ravi, priložiti vsa potrebna dokazila in sicer: - potrdilo o skupnem gospodinjstvu, - dokazila o premoženjskem stanju - dokazilo o dohodkih vseh družinskih čla- nov, ki so vir dohodnine. Na tem mestu želim občane opozoriti, da je potrebno k vlogi priložiti potrdila o dohod- kih vseh družinskih članov, ki so vpisani v potrdilu o skupnem gospodinjstvu. S tem so mišljeni osebni prejemki zakoncev, starih staršev (pokojnine), otrok, ki so že zaposlen? in drugih oseb, ki živijo v istem gospo- dinjstvu in pridobivajo dohodke. Ker občani skoraj praviloma ne navajajo vseh prihodkov oziroma prejemkov družins- kih članov, jih v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku pozovemo, da vlogo v postavljenem roku dopolnijo. Če tega ne storijo in se podatki v prilogah ne ujemajo, moramo v skladu z istim zakonom takšno vlogo zavrniti, kot da sploh ni bila prejeta. V kolikor bi občinska uprava bila za- vedena in bi dodelila socialno pomoč prosil- cu, ki v resnici do nje ni upravičen, bi morali takšno odločbo razveljaviti, prejemnik pomoči pa bi-le to moral vrniti z obrestmi vred. Na koncu še nasvet oziroma navodilo občanom Da ne bi prihajalo do nejasnosti, še enkrat obveščam vse občane, ki menijo, da so upra- vičeni do socialne pomoči, da v skladu z občinskim pravilnikom najprej zaprosijo za socialno pomoč na Centru za socialno delo Ptuj. Šele, ko bodo prejeli odgovor centra, naj se oglasijo na Občinski upravi občine Markovci, kjer bodo prejeli obrazec vloge za dodelitev občinske socialne pomoči. K vlogi naj dosledno priložijo vsa potrebna dokazila, predvsem o dohodkih vseh družinskih čla- nov. Tako se bomo izognili nepotrebnim po- zivom za dopolnitev vlog ali celo razveljavit- vi odločb, predvsem pa skrajšali čas do naka- zila odobrene denarne pomoči, kar je v inte- resu tako občine kot občanov samih. Marinka B. Kolenko, tajnica Občine Markovci OB PRVEM PRAZNIKU OBČINE MARKOVCI PODELILI TUDI OBČINSKA PRIZNANJA Častni občan, plaketi in listini Franc Kolarič, dolgoletni predsednik Folklornega društva Anton Jože Strafela Markovci, (pogovor z njim objavljamo na 8. strani našega lista) je bil na zaključni slovesnosti ob prvem občinskem prazniku občine Markovci imenovan za častnega občana naše občine. Plaketo občine Markovci je prejel Kari Majcen iz Bukovcev, ki se je s svojim delom izkazal na mnogih družbenih in gospodars- kih področjih. Vključeval se je v kulturno in gospodarsko življenje v svoji vasi Bukovci in širše v (takrat še) krajevni skupnosti Marko- vci in skupni občini Ptuj, kjer je bil zadnja štiri leta tudi občinski svetnik in se je zavze- mal za razvoj in napredek ter osamosvojitev naše primestne četrti. Danes je Kari Majcen svetnik občine Markovci, ki se tačas največ ukvarja s prenovo stare markovske šole. Plaketo občine Markovci so prejele tudi Ljudske pevke iz Zabovcev, ki so prav v dneh občinskega praznovanja predstavile svojo kaseto in spremljevalno pesmarico. Komisija za odlikovanja, občinski svetniki pa so soglašali je listino občine Markovci le- tos dodelila Francu Obranu iz Zabovcev, ki se je izkazal kol zelo aktiven na različnih področjih življenja in dela, vselej v dobro prebivalcev naše nove občine. Veliko energi- je je vložil v prizadevanje za ustanovitev sa- mostojne občine Markovci, bil je svetnik občine Ptuj in tam vselej zavzemal za dobro Markovcev. Franc Obran sodeluje tudi v mnogih društvih, še najbolj aktiven pa je v vrstah gasilcev. Listino občine Markovci so prejeli tudi pe- vci in pevke Cerkvenega pevskega zbora sv. Marko, ki deluje že več kot sto let in je tako najstarejša kulturna institucija v občini. Zbor neprekinjeno deluje in slovenska pe- sem je po njegovi zaslugi donela v cerkvi in na pokopališču tudi v času Avstro-Ogrske države, v času obeh svetovnih vojn, med nji- ma in po 1945. letu, ko oblast tovrstnemu petju ni bila naklonjena. Danes šteje zbor več kot trideset pevcev, ki zadnje čase ne po- jejo le na cerkvenih prireditvah, ampak se udeležujejo pevskih revij na širšem ptujskem območju, kjer so s svojim petjem že navdušili priznane glasbene strokovnja- ke, ki jih uvrščajo v sam vrh petja na tem ptujskopoljskem območju. Pevci so pred tre- mi leti zapeli tudi v Vatikanu in Rimu. Zbor "je poskrbel tudi za podmladek, saj mlajši prepevajo v zboru Zvonček in skupini Kor. LIST IZ MARKOVCEV 3 KONCERT OB PREDSTAVITVI KASETE IN BROŠURE LJUDSKIH PEVK IZ ZABOVCEV Naj pesem naša vam pove ... že tedaj, ko smo prvič spregovorili o pri- reditvah ob 1. prazniku občine Markovci, smo na sam začetek postavili ta pomemben dogodek torej promocijo kaste in spremlje- valne pesmarice. Morda smo prav na ta način hoteli že takoj poudariti pomen naše ljubiteljske pevske skupine, ki je pred dve- ma letoma praznovala svoj srebrni jubilej in je od tedaj dalje pripravljala posnetke svojih ljudskih pesmi. Ljudske pevke so pod vodstvom Jerneje Bombek Gobec, učiteljice glasbe v osnovni šoli Markovci, njenega moža Mitja Gobca in ob sodelovanju Iva Ci- anija, sodelavca radia Ptuj, aktivno sodelo- vale v projektu pesmi iz lukarske dežele. Po ustanovitvi občine Markovci in začetku de- lovanja njenih delovnih teles, tu naj pouda- rim odbor za družbene dejavnosti, so že pred dobrim letom slekli dogovori o finančni in vsestranski podpori občine pri nastajanju kasete in brošure. Menili smo namreč, da je v petju najstarejše ljudske pevske skupine v naši občini tolikšno bogastvo, da ga nikakor ne smemo prepustiti pozabi. »Tisti večer sem bila najbolj srečna in poplačana za ves trud. Mislim, da so tako čutile vse pevke,« je nekaj dni pozneje povedala sedanja predsednica zbora ljudskih pevk, Angela Liponik. ... kaj za petje čuti nam srce In tako je napočil ponedeljek, 24. april, obenem praznični dan kot velikonočni ali vezemli, ko je bilo za koncert že vse pripravljeno. Okrašen oder v velikem prire- ditvenem šotoru, bilo nam je žal samo, da napisu 1. praznik občine Markovci nismo mogli dodati še gesla koncerta : Naj pesem naša vam pove, kaj za pelje čuti nam srce! Toda vse drugo je bilo skrbno dogovorjeno: slavljenke Ljudske pevke iz Zabovec, orga- nizirane v sekcijo Folklornega društva An- ton Jože Štrafela Markovci, so zapele pet pesmi, njihovi posebni gostje, mlada vokal- no instrumentalna skupina Orlovska banda je poleg lepega nastopa presenetila še s šop- kom za svoje starejše glasbene prijateljice. Mladinski pevski zbor OŠ Markovci pa je prav tako skrbno izbral ljudske pesmi za to- kratni nastop. Pevke je slovesno nagovoril župan Franc Kekec, o delu pri projektu sta spregovorila in se zahvalila za pomoč zakon- ca Jerneja in Mitja Bombek Gobec. Dober poznavalec slovenskih ljudskih pesmi je iz nove pesmarice zapel tudi eno od pesmi in s tem pokazal, da bodo poslej pesmi ljudskih Kdo so naše znanke, ki pojejo? Terezija Maroh iz Zabovcev je duša ljudskih pevk, začetnica in dolgoletna ustvarjalka aktualnih besedil na znane in prirejene melodije. Zaradi bolezni je pred dvema letoma predala vodenje svoji prizadevni naslednici Angeli Liponik iz Markovcev. Najstarejša med pevkami je Ančka Letonja , sledi jih Neža Mikša, obe iz Zabovcev, Otilija Kukovec je doma v Markovcih, Liza Muhič v Zabo- vcih, sedma med njimi, Kristina Janže- kovič pa prihaja na vaje in nastope iz Bu- kovec, Novega Jorka. Njihovi najboljši prijatelji jih smejo kdaj šaljivo poimeno- vati Sedem mladih, sicer pa je njihova povprečna starost blizu 70 let. Njihov dosežek je na prireditvi pozdravil tudi Janez Majer, predsednik DU Markovci. Ljudske pevke iz Zabovcev so posne- le še video Dan po letošnjih prvomajskih prazni- kih so Ljudske pevke iz Zabovcev na dvorišču stare domačije v Zabovcih s Tinčekom Ivanušo iz Ptuja posnele še posebni promocijski video. pevk iz Zabovcev lahko zapeli tudi na kakem drugem koncu Slovenije in neki čisto drugi ljudje. Svoji dejavni sekciji 5e je s priznan- jem zahvalil Milan Gabrovec, predsednik Folklornega društva Markovci. Številno občinstvo, ki je spremljalo prvo v nizu občinskih prireditev je prisluhnilo še pos- netku s kasete, na katerem so pevke zapele tisto vsem znano o kavici. Po njej smo se nasmejali še skeču z naslovom V Šturmovec, pa brez kofeta. Franci in Martina Kukovec sta spregovorila v narečju in navdušila. Ves program je z občutkom povezovala Milka Liponik iz Markovcev. Naj omenim še recitatorja Alena Saliho- viča in uvodni pozdrav fanfar za kar so poskrbeli člani Godbe na pihala Markovci. Ob spremljanju programa v nekoliko dru- gačni vlogi sem se rada spominjala svojih prazničnih nagovorov ob 15-letnici in nato še ob 25-letnici delovanja in prepričana sem, da ljudske pevke tudi danes čutijo mojo nes- premenjeno naklonjenost. Naj ne pozabim omeniti še velike vezemli- ce v Novi vasi, ki jo domačini že tradicional- no prižgejo na velikonočni ponedeljek, letos pa so vaščanke še dolgo v noč ponujale gos- tom dobrote iz svojih velikonočnih cekarjev in jerbasov. Bilo je lepo, bilo je prijazno! Karolina Pičerko Orlovska banda je zagotovo skupina, ki bo še navduševala. Fantje so se izkazali tudi v svojem odnosu do ljudskih pevk iz Zabovcev. LIST IZ MARKOVCEV 4 z LJUDSKO KULTURO DO SLOVENSKE IN EVROPSKE PREPOZNAVNOSTI Glasbeni spomenik zabovškim pevkam v obdobju po osamosvojitvi Republike Slovenije se je močno povečalo zanimanje za slovensko ljudsko kulturo, za dediščino naših prednikov, ki se je vse bolj zaveda- mo in spoštujemo. Zato nas ne preseneča, da veliko krajev na Slovenskem, zlasti na podeželju in v predmestjih, vidi prav v lo- kalnih tradicijah priložnost za lokalni raz- voj in turistični razcvet, hkrati pa tudi pri- ložnost za splošno promocijo. Med občine, kjer se teh potencialov še prav posebej za- vedajo, zagotovo sodi občina Markovci. Bil je ponedeljek in to Velikonočni. Bil je torej praznik. Pravzaprav, bili so kar trije: ob Velikonočnem ponedeljku še 1. praznik občine Markovci ter praznik zabovških pevk in ljudske pesmi. Krasna sočasnost, mar ne! In praznično je bilo tudi razpoloženje v pri- reditvenem šotoru v Markovcih, kjer smo lahko prisostvovali prvi javni predstavitvi monografije Jerneje Bombek Gobec z naslo- vom Pesmi 'z liikarske dežele / Zabovške pevke. Le to dopolnjuje še istoimenska zvočna kaseta in zgoščenka. Avtorica je knji- go tudi uredila, medtem ko je Mitja Gobec opravil izredno zahtevno delo transkribiran- ja melodij, prav tako pa je bil tudi avtor foto- grafij, opreme in tehnični urednik. Publika- cijo je jezikovno uredila Karolina Pičerko, notografsko Tadej Lenarčič in Andrej Le- narčič mL, v nakladi 350 izvodov pa jo je iz- dala občina Markovci. Trdoživa, a izredno krhka ljudska kultura Pričujoča monografija je lahko vzorčen primer, iz katerega se lahko podučimo, kako pomembno je, da naše raziskovalne ambicije premišljeno začrtamo, jih podkrepimo z znanstvenim aparatom in navsezadnje, da jih ljudem približamo na poljudnoznanstve- ni in prikupen način. Slednje je še kako po- membno prav pri popularizaciji trdožive, a hkrati izredno krhke ljudske kulture, saj mora biti sleherno raziskovalno delo usmer- jeno k ljudem. Zato ima ta imeniten projekt več poslanstev: zbrati, zapisati, raziskati in predstaviti krajevno ljudsko ustvarjalnost, jo popularizirati in ji tako zagotoviti možnost za njen nadaljnji razvoj v prihodnosti. »Ug- lasbena monografija«, kot krajevni publicis- tični in glasbeni spomenik, ni le skupek zbranih in strokovno zapisanih pesmi, am- pak tudi spomin in opomin vsem mladim generacijam, ki v času interneta, mobilnih telefonov in Coca-Cole pogosteje razmišljajo o dragih avtomobilih in drugih »sodobnih« skušnjavah, kot pa o podedovanem bogastvu naših babic in dedov, ki ga moramo skrbno varovati, raziskovati in dedovati iz roda v rod ter uporabljati kot primerjalno razvojno priložnost. Pričujoče delo nas prav tako nagovarja, da v času vsesplošnega infrastrukturnega ureje- vanja podeželja nikakor ne smemo pozabiti na tiste »programske« vsebine, ki bodo osmišljale in bogatile vsakdanje in praz- nično življenje v sleherni skupnosti. Na- vsezadnje - kaj nam bodo novi pločniki, če ne bo ljudi, ki bi po njih z veseljem in s ponosom hodili!? In obratno - kaj nam bodo pesmi, če jih ne bo nihče prepeval!? Slednje- ga se nam k sreči ni bati, saj ima v Marko- vcih ljudska ustvarjalnost veliko mladih Aleš Gačnik posnemovalcev. In dokler bo tako, lahko z optimizmom zremo v prihodnost ljudske kulture in slovenske identitete, ki bo tem- bolj naša, tembolj jo bomo poznali in spošto- vali. Prav zato so tovrstne raziskave nadvse dragocene in potrebne. Le želimo si lahko, da bi jih bilo v prihodnosti še več. Del poti je že prehojen! čeprav je projekt v tej fazi že zaključen, kaže opozoriti še na nekatere izzive, ki omenjene ustvarjalce in vodstvo mlade občine čakajo v prihodnosti. Tovrstno razis- kovalno delo lahko razčlenimo na tri faze oz. na tri medsebojno povezane projekte: 1. Najpomembnejša med njimi je prav pričujoča, že opravljena faza, v kateri se je krajevno ljudsko izročilo ustrezno raziskalo in na razumljiv način predstavilo domačinom. Bogastva lastne tradicije se je namreč potrebno najprej zavedati v primar- nem kulturnem okolju, torej v lastni družini in med drugimi sokrajani. 2. V nadaljevanju je potrebno strmeti k temu, da postane lokalna ljudska kultura prepoznavna tudi znotraj širše regije ter države kot celote. 3. V obdobju slovenskega priključevanja Evropi je tudi za majhne slovenske občine nadvse strateško pomembno, da so medna- rodno opažene in da svojo prepoznavnost gradijo prav na bogastvu lastne ljudske kul- ture in to na sebi lasten, ustvarjalen in pre- poznaven način. Najpomembnejši del poti je torej že preho- jen. Zelo samozavestno in z velikimi koraki. Da bi tako pogumno, pokončno in znanstveno dosledno zakorakali še po preos- tanku te evropske poti, katere čari tičijo prav v bogastvu in pestrosti naše, torej evropske oz. vseplanetarne ljudske ustvarjalnosti. Odličnim pevkam iz Zabovec s Trezo Ma- roh na čelu iskreno čestitam za njihovo dol- goletno ustvarjalno delo na področju po- ustvarjanja in ustvarjanja ljudskega glasbe- nega izročila, tandemu Jerneji Bombek Go- bec in Mitju Gobcu želim še veliko razisko- valne energije, velika zahvala pa je namenje- na tudi občinskim svetnikom in županu Francu Kekcu, da so omogočili izvedbo za vse nas tako pomembne raziskave, ki bo slo- ves bogatega ljudskega izročila prenašala iz roda v rod. Monografiji, kaseti ali zgoščenki naj bo s ponosom odmerjeno častno mesto na knjižnih policah, prav tako pa naj se s pri- dom uporablja kot izredno primerno poslov- no ali protokolarno darilo, oplemeniteno z neomajno ljudsko ustvarjalnostjo in spo- ročilnostjo. Aleš Gačnik ZRS Bistra Ptuj Še o srečnem, skoraj neverjetnem naključju Ko smo se med igranjem godbe na pihala zbirali pred cerkvijo v Markovcih, smo po- leg snemalca domače KTV opazili še nez- nano snemalno ekipo, ki je skrbno beležila dogajanja najprej zunaj in nato še znotraj cerkve. Kmalu se je razvedelo, za kakšno naključje gre. Ekipa, ki že nekaj časa snema dokumentarec o akademskem slikarju Ja- nezu Šibili (dopolnil je 80 let življenja), našem rojaku iz Nove vasi pri Markovcih, se je tega dne odločila posneti nekaj kadrov tudi v njegovem rojstnem kraju. Pot jih je potem vodila v Novo vas, kjer so naleteli na množico gostov, ki so pri Šibilovih prazno- vali 40-letnico poroke Janezovega brata An- tona in njegove Marije. Vsa ekipa je bila se- veda lepo sprejeta, ko pa je nekdo povprašal po Janezu, slikar sedaj živi v Mariboru, so mu domači povedali, da je »nekje tam«, pri Dravi. Šli so v smeri za njim in ga našli sede- ti v travi risal je topole, svoja ljubljena dre- vesa. Naj dodamo, da film o njem naša občina tudi sofinancira. (KP) LIST IZ MARKOVCEV 5 v TOREK JE BILO VSE PO DOMAČE Bogastvo v pesmih in bogato obložene mize Tako bi mogli poimenovati drugi večer kulturnih prireditev ob prvem prazniku občine Markovci. Potem, ko so se svetniki, predsedniki vaških odborov, nekateri zunanji sodelavci občine in delavci občinske uprave zbrali pri županu na svečani seji, so dobro uro pozneje že lahko, skupaj z mnogimi občani, spremljali prireditev v šotoru. Društvo podeželskih žena Markovci je nam- reč ta večer pripravilo v prostorih osnovne šole bogato kulina- rično razstavo, ki so jo obogatile še predstavitve mnogih društev v naši občini. Kot uvod vanjo smo dogovorili krajši kulturni program, ki pa je za- radi pripravljenosti mnogih prerasel v pravi koncert, ob katerem smo vsi po vrsti uživali. V programu so namreč sodelovali vaški pe- vci iz Bukovcev, ljudski pevci iz Markovcev, vaški pevci iz Prvencev Strelcev in vaške pevke iz Stojncev. Vsak zbor je izbral resnično pri- merne pesmi, vse ljudske in z aktualno tematiko. Večer so popestrili še mladi člani Orlovske bande in ponovno navdušili občinstvo, pridružili pa so se jim še godci na zanimivih instrumentih (tudi grablje, perilnik) doma iz Prvencev, ki sami sebi rečejo kar Fra- jkinclari. Domači govorici vseh pesmi je dodala svoj delež tudi mla- da, vedra povezovalka programa Martina Kukovec, saj je tekst z občutkom prelila v domačo, markovsko govorico. Karolina Pičerko Pri Prosvetnem društvu Prvenci Strelci pojejo tudi vaški pevci. Razstava v osnovni šoli^ ki je pritegnila pozornost obiskovalcev Na pobudo članic Društva podeželskih žena, ki so svoje društvo organizirale konec lanskega leta, je v dneh prvega občinskega praznovanja v markovski osnovni šoli k ogledu vabila razstava, ki je navdušila vse tiste, ki so si jo ogledali. Osrednji prostor v šolski jedilnici so s pogrinjki, ki so prikazovali naše kulinarično bo- gastvo ob pustu, veliki noči, božiču in na gostiji, zapolnile članice Društva podeželskih žena, ki so se resnično potrudile in skupaj s svojo predsednico Marto Toplak in tajnico Slavico Strelec, sicer tudi pospeševalko za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pripravile razstavo, ki je lahko vzor vsem podobnim in že uveljavljenim razstavam. Pa kulinaričnih dobrot niso postavile zgolj na ogled, pač pa so vsak dan obiskovalcem ponujale tudi sladke male dobrote, česar so bili posebej veseli otroci. Možnost predstavitve so izkoristila tudi druga društva in organiza- cije, ki delujejo na območju občine Markovci in tako smo lahko vide- li, da smo kulturno bogata občina, kjer se nam, vsaj sodeč po izdelkih osnovnošolcev, ki so na ogled postavili svoje izdelke, ni bati kultur- nega mrtvila. Zanimivo in poučno se je bilo ustaviti ob prav vseh predstavitvah, obiskovalce pa so še zlasti pritegnili muzejski ekspo- nati, ki so jih na ogled postavili gasilci, zanimivo si je bilo ogledati čebelji panj, pritegnila je razstav lovskih trofej,... Prav vsi, ki so se odločili »stopiti iz anonimnosti«, so se potrudili in Markovčani so lahko s ponosom svoje goste popeljali na ogled tistega kar predstavlja njihovo kulturno življenje. (SPP) LIST IZ MARKOVCEV 6 v četrtek so nam zapeli pevci in pevke cerkvenega pevskega zbora Sv. Marko, kijih vodi Daniel Tement. * Zaploskali smo pevcem markovskega kulturnega društva, kijih vodi Srečko Zavec. , V četrtek so nam zapeli naši pevci in pevke Kdor poje, zlo ne misli in sodeč po tem, koliko dobrih pevcev ima- mo v občini Markovci se nam ni bati slabih ljudi. Naši pevski zbori, ki se vsak zase lahko pohvalijo z bogato pevsko zgodovino, so se v okviru občinskih prireditev predstavili v četrtek, ko so nas navdušili pevci MoPZ Kulturnega društva Alojz Štrafela Markovci pod taktir- ko zborovodje Srečka Zavca. Radi smo prisluhnili cerkvenim pevkam in pevcem, ki jih v svet glasbe vedno znova uspešno popelje in z njimi nas, poslušalce, Daniel Tement. In da gre v tretje rado se je pokazalo tudi ta večer, saj so se dvema številnima zboroma pridružili še mladi pevci, člani vokalne skupine Kor, ki jih, tako kot zbor sv. Marka, vodi Daniel Tement. Pozno v noč so ljubitelje lepe zborovske pesmi potem zabavali člani skupine Veseli batači, ki zaigrajo le ob posebnih priložnostih! (SPP) Prisluhnili smo vokalni skupini Kor. Na družabnem delu srečanja so na veselje vseh zaigrali Veseli batači Rado Plohi, član Veselih batačov: »Pred tremi leti smo našo muziko spet oživeli, takrat za šolsko gostuvanje in nismo si mislili, da nas bodo ljudje tako dobro sprejeli. Zdaj zaigramo kar nekajkrat na leto in tako smo igrali tudi na prireditvah v okviru letošnjega občinskega praznika v Markovcih. Pridem in pogledam, kaj se dogaja, saj me zanima, kaj delajo naši ljudje. Povedati moram, da mi je program prireditev ob prvem občinskem praznovanju všeč in upam, da bo tako dobro tudi vsa naslednja leta. Potrudile so se tudi članice Društva podeželskih žena, ki so najmlajše društvo na našem koncu in zalo jim čestitam. I Marta Lešnik, predsednica Društva podeželskih žena: »Naše društvo smo ustanovili decembra lansko leto in takrat smo ime- le sto članic, zdaj pa nas je že več. S tokratno razstavo se kot društvo predstavljamo prvikrat in moram povedati, da smo iz- ! ■ redno vesele pohval, ki kar dežujejo. Res smo se potrudile in is- j kale kuhinjske pripomočke, ki se povezujejo s pustom, veliko i nočjo, gostuvanjem, božičem. V društvu nas čaka zdaj še veliko j dela, predvsem se bomo zdaj posvetile izobraževanju, si ogleda- , le, kako delajo drugod, če ne prej pa ob leiu, pa se bomo spel predstavile s kako podobno razstavo. Sama sem si ogledala tudi druge občinske prireditve in organizatorje lahko pohvalim, saj | so se potrudili.« i 7 LIST IZ MARKOVCEV NAŠ POGOVOR S FRANCEM KOLARIČEM, ČASTNIM OBČANOM OBČINE MARKOVCI: »Priznanja sem zelo vesel!« Franc Kolarič, desetletja dolgo predse- dnik Folklornega društva Anton Jože Stra- fela Markovci, je bogati beri odlikovanj, ki jih je prejel za svoje neumorno delo na področju ohranjanja ljudskih običajev, šeg, navad in plesov, ob prvem markov- škem občinskem prazniku dodal še najviš- je priznanje občine v kateri živi - naziv častnega občana občine Markovci in prav nič ne skriva, da mu prav to imenovanje pomeni največ: »Petdeset let sem res ak- tivno in ljubiteljsko deloval na tem po- dročju, še zlasti so me zanimali ljudski ple- si, pa ženitovanjski običaji in seveda vsi običaji povezani s pustom in za to prejel, pred dvema letoma, tudi oljenko mestne občine Ptuj, bilo je to ob moji 70. letnici. Vesel sem bil Maroltove listine, ki se po- deljuje na državnem nivoju, imam pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija, pa srebrno in zlato plaketo, ki jo podeljuje ZKO Ptuj, med spominskimi priznanji je tudi zlata »Sprašujete, kaj mi pomeni tokratno priznanje občine Markovci? Vsekakor veliko, celo največ med vsemi priznanji, saj mi je ta častni naslov podeljen v domačem kraju ob prvem občinskem prazniku naše občine Markovci kot zah- vala za moje dolgoletno delo pri ohran- janju ljudskega izročila.« plaketa, ki sem jo prejel ob 1900 letnici mesta Ptuj. A kot sem že rekel, priznanje domače občine in domačih ljudi mi največ pomeni. Vidim, da so tudi moji sovaščani prepoznali pomen mojega dela in ga ceni- jo. No, moram pa takoj povedati, da brez ljudi, ki so mi bili pripravljeni slediti, ne bi bili tako uspešni, kot smo bili.« Zlata leta markovske folklore Franc Kolarič zdaj, pri dobrih sedemdese- tih letih, ni več aktivno vpet v delo Folklor- nega društva Anton Jože Strafela Markovci, saj je po pol stoletja dolgem aktivnem delu menil, da je bilo dovolj in je delo v društvo preložil na mlajše, idej polne, ljudi. »Zdaj urejam spomine, kolikor jih nisem že kar sproti, z ženo Silvestre se spominjava dva- jset, trideset let nazaj, ko smo v Markovcih plesali kot le malokje v Sloveniji. Ja, bila so to zlata leta naše folklore ...« - Pot do teh, pravite zlatih let, pa vam ni bila kar dana, bilo je potrebno veliko dela, vztrajnosti, tudi odrekanja. Kakšni so vaši prvi spomini na življenje v teh krajih? »Imel sem srečo, da sem živel v družini, kjer sta oče in mati pogosto hodila na poroke in tako sem že kot otrok spoznaval mnoge ženitovanjske običaje na Ptujskem polju, ljudsko glasbo, pesmi in plese. Bili so to časi. Markovčanom se ni treba »kititi« s tujim perjem Za plesalce folklorne skupine iz Mar- kovcev je značilno, da plešejo »le« domače, štajerske plese, kar pa, poudarja Franc Kolarič, ni nič slabega, nasprotno, to kaže, da imamo tod dovolj svojih ple- sov, s katerimi se lahko predstavimo tako doma, kot v tujini: »Bili so časi, ko smo tudi mi razmišljali, da bi zaplesali še kaj takega, kar ni pri nas doma, vendar so nam strokovnjaki za plesno ljudsko izročilo dobrohotno svetovali, naj tega ne počnemo. Rekli so nam, naj kot avtoh- tona plesna skupina, ki izhaja iz ljudske- ga izročila v svojem okolju ohranjamo to, kar so nam zapustili naši predniki in mislim, da so ljudje, ki so tako menili, imeli prav. Štajeriš je tisti ples, ki gre našim ljudem najbolj v noge in uho, in tudi meni je najljubši. Radi pa ga plešejo tako Korošci kot Gorenjci.« ko so ljudje ob kmečkih opravilih, kot so ko- šnja, žetev, trgatev, kožuhanje, radi prepeva- li, kakšno ušpičili, celo zaplesali. Dolge zim- ske večere smo preživljali zdaj pri enem, zdaj pri drugem sosedu, luščili košice, prepevali, vedno se je našel še kdo, ki je raztegnil har- moniko. Ko sem bil že večji, so me prijatelji kar nekajkrat izbrali za svojega ženitovanj- skega kopjaša, ki je moral poleg starešine in godcev, poskrbeti za veselo vzdušje na gostu- vanju. Čez leta, ko smo v Markovcih začeli obujati stare ljudske običaje mi pač ni bilo težko spomniti se, kaj smo počeli v mladih letih. Kot dobrega poznavalca ženitovanj- skih običajev v Markovcih in okolici me je k sodelovanju povabila Slovenska akademija znanosti in umetnosti iz Ljubljane in skupaj s še nekaj vaščankami smo obdelali ženito- vanjske šege in verovanja za čas pred prvo svetovno vojno pa vse do prvih let po drugi svetovni vojni.« - Sodelovali pa ste tudi z Institutom za slovensko narodopisje ... »K sodelovanju me je takrat povabil dr. Niko Kuret, ki je pisal potem zelo odmevno knjigo Maske slovenskih pokrajin. V njej so na strani 190 do 206 obširno opisani ljudski običaji na Ptujskem polju. Tam je tudi skica, ki prikazuje domovino kurentov, »zrisal« pa sem jo jaz in to na osnovi dolgoletnega is- kanja kurentovih korenin.« - Omenili ste, da je folklorna dejavnost v Markovcih svoj razcvet doživela v sedem- desetih letih. Kaj se je takrat dogajalo? »Z ženo Silvestre sva v tistih letih po dol- gem in počez prečesala celotno Ptujsko polje Franc Kolarič, dolgoletni predsednik Folklornega društva Anton Jože Strafela Markovci, ob imenovanju za častnega občana občine Markovci. LIST IZ MARKOVCEV 8 Franc Kolarič ob svoji sedemdesetletnici, ko so mu prišli čestitat tudi »njegovi« plesalci in ple- salke, pa kopjaši, ljudski pevci in pevke. ^ in raziskovala ljudsko nošo in plese ter mar- sikaj, kar bi bilo sicer pozabljeno, ohranila za današnje čase. Leta 1973 smo v Marko- vcih na noge postavili otroško folklorno sku- pino, ki je delovala, kot še danes, v okviru osnovne šole Markovci. Takrat smo se na priporočilo Slovenske prosvetne zveze iz Ce- lovca spoprijateljili z zamejskimi Slovenci Korant nekoč in danes »Koranti iz mojih prvih spominov so kaj malo podobni današnjim. Tiste naše obleke so bile zelo skromne, zvonci res- nično kravji, bili smo strašni in nihče si med dvodnevnim rajanjem od vasi do vasi ni snel kape. To smo smeli narediti le v hiši, če je tako rekla gospodinja, pa še takrat je bilo treba kapo položiti na klop ob peči ali na posteljo. Bog ne daj, da bi jo dali na tla, to je pomenilo nesrečo. Ta- krat smo po malem vsi verovali, da je res tako,« pravi Franc Kolarič. , iz Železne Kaple. Letos avgusta bo minilo že četrt stoletja, kar smo se s Slovenskim društvom Zarja tudi pobratili, v Markovce pa je prišel celo sam dr. Franci Zwitter, ta- kratni predsednik Slovenske zveze v Celo- vcu. Leta dolgo smo potem nadvse uspešno sodelovali. Naši mali plesalci pa so v tistih Med drugo svetovno vojno, se spomin- ja Franc Kolarič, je družabno življenje v Markovcih in okoliških vaseh zamrlo. Takrat nismo plesali, ne peli, še poroke, kar jih je pač bilo in bilo jih je res malo, so potekale na hitro, brez veseljačenja. No, takoj po vojni pa so se ljudje spet »zbudili«. Gostiivanja nekoč »Poroke so bile včasih ob nedeljah po- poldne, pogosto tudi v ponedeljek. Gos- tuvanje je trajalo kar ves teden. Podnevi smo spali, pod večer pa je muzikant s kopjašem in s starešino ljudi spet povabil na veseljačenje. Jedli in pili smo, dokler je bilo kaj na mizo dati, dobre volje pa nam tako ni nikdar zmanjkalo.« časih navduševali tudi na mednarodni folk- lorni prireditvi Smotri folklore v Zagrebu. Skupaj z odraslo folklorno skupino smo bili na te,m velikem plesnem shodu, na katerem so se predstavile plesne skupine iz vse Evro- pe, kar šestkrat, kar ni uspelo nobeni folklor- ni skupini iz Slovenije. Sledila so še mnoga druga gostovanja, vedno smo bili dobro sprejeli, vsi pa se bomo verjetno vselej radi spominjali našega enournega nastopa v Oh- ridu, kjer smo na balkanskem festivalu dvignili na noge številno občinstvo. No, po razpadu Jugoslavije, smo se preusmerili na zahod in v zadnjem desetletju je folklorna skupina iz Markovcev plesala v Italiji, Avstriji, Liechtensteinu, Franciji, Nemčiji, na Češkem in še kje.« - Kakšen je vaš pogled na današnje kul- turno ustvarjanje v Markovcih? »Če le lahko, si ogledam vse folklorne pri- reditve, sicer pa sem se nekoliko umiril in zadnja leta preživljam v miru s svojo ženo in sinovo družino. Nič velikega ne počnem, rad pa preberem, kaj se dogaja doma in po svetu, še vedno me zanima ohranjanje ljudskega izročila. Vidim, da je v Markovcih še veliko ljudi, ki jim je mar za kulturno dediščino naših prednikov. Mislim, da se nam ni bati pozabe. In vesel sem, da je tako.« Slavica Pičerko Peklar JANEZ PODOBNIK, PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA MED OBISKOM V MARKOVCIH: »Tukajj v Markovcihj sem takoj začutil mnogo pozitivne energije...« To so besede Janeza Podobnika, predsednika državnega zbora, s kateri- mi se je kot slavnostni gost obrnil na obiskovalce mednarodne folklorne revi- je v petek, 28. aprila. Potem, ko je nav- dušeno zaploskal vsaki skupini in so ga organizatorji prosili za nagovor, je med mnogimi vzpodbudnimi in pohvalnimi besedami nanizal tudi naslednje misli: »Zelo sem počaščen, ker ste me povabi- li. Rad sem se odzval in zdaj vidim, da je tod moralo biti tudi že v preteklosti mnogo pozitivne energije. Prijetno sem presenečen nad razstavo v šoli, ki sem si jo že ogledal, videl sem tudi, kako sta- ro šolo prenavljate v novo občinsko - poslovno stavbo in všeč mi je, da ste se odločili ohraniti nekdanji pogled na središče svoje vasi, zdaj občine. Rad bi čestital vsem in vam želim, da bi ures- ničili vse načrte, vidim, da ste lepa občina in vam želim še naprej lepo praz- novanje, morda se v bližnji bodočnosti spet vidimo .,.« Simpatičnemu gostu, »visokemu« tudi zaradi telesne višine, kol se je pošalil po- vezovalec programa, tudi »visoki« Peter Kirič, je Milan Gabrovec v imenu FD Anton Jože Štrafela Markovci, podaril lepo okrašen bosman in ustekleničeno žlahtno kapljico rumenega muškata, za soprogo pa lep šopek. Sama sem ga za naš List iz Markovcev izzvala z mislijo: »V teh prazničnih dneh, pa tudi že prej, v 16. mesecih naše občine, sem imela pogosto občutek, da smo «pos- lavili kvas«, zdaj pa vse rasle in kipi. Kaj menite o tej primerjavi?« »Zelo dobra primerjava, prav ste pove- dali! Rad pa bi rekel še, da sem spremljal prizadevanja ob nastajanju občine Mar- kovci. Je pa vsaka občina pozneje odvisna od ljudi in lega, kako jo sprejemajo!« je prijazno odgovoril Janez Podobnik in na koncu kratkega pogovora še dodal: »Vodstvu, svetnikom in vsem ljudem v občini Markovci želim, da bi nadaljevali tako dobro, kol so začeli!« Karolina Pičerko 9 LIST IZ MARKOVCEV DVA VEČERA LJUDSKIH PLESOV IZ DOMOVINE IN TUJINE V petek in soboto smo plesali Floklorno društvo Anton Jože Štrafela iz Markovcev je svoje že tradicionalno mednarodno folklorno revijo, običajno or- ganizirano sredi poletja, letos pripravilo v dneh našega prvega občinskega prazno- vanja. Tokrat so se njihovemu vabilu za sodelovanje odzvali plesalci iz Podgorcev, Bolnišnice Ptuj, Slovenskih Konjic hrvaškega Nedelišča, Lancove vasi, Cir- kovc, Žirovnice na Gorenjskem, Dolene inVaraždina. Prav vsi so s svojimi nastopi navdušili, občinstvo pa je rade volje zap- loskalo tudi domačim plesalcem, odras- lim, in tistim iz osnove šole, kopjašem, ki s svojim plesom vedno znova dosežejo, da gledalcem zastane dih, zapeli so ljudski pevci iz Markovcev, ki delujejo v okviru folklornega društva in Ljudske pevke iz Zabovcev, ki so tiste dni kar žarele od vseh številnih nastopov, čestitk in snemanj. Iz pogovora s sodelujočimi na mednarodni folklorni reviji Stanko Kukovec, FS Podgorci: »Moram pohvalili organizatorje te že tradicionalne mednarodne folklorne revije, ki so dobri gostitelji in poskrbijo, da vse teče kot je tre- ba. Radi prihajamo v Markovce, kjer se srečamo z enako mislečimi ljudmi. navežemo nove stike, iz teh pa se potem ro- dijo novi nastopi in gostovanja.« Cvetka Glatz, FS Bolnišnica Ptuj: »Mis- lim, da so takšna srečanja lepa priložnost za »vzgajanje« mladega rodu, za aktivno vključevanje v ohranjanje ljudskih običajev, šeg in navad. Markovčani ste dobri gostitel- ji, nič ni prepuščeno naključju.« Ladislav Lesar, FS Nedelišče Hrvaška: »Mi smo bili s Slovenci vedno v dobrih od- nosih. Veseli smo vsakega vabila za gostova- nje pri vas. Verjamem, da takšna srečanja po- magajo ohranjati tudi dobre medsosedske odnose.« Malči Možina FS Podgrad pri Jesenicah: »Prijetno smo presenečeni nad organizacijo prireditve. Imamo pa že izkušnje od lani, ko smo bili gostje pri otroški folklorni skupini in smo odhajali iz Markovcev polni prijetnih vtisov. Še bomo prišli, če nas boste povabili. Milan Gabrovec, predsednik FS Marko- vci pa je ob koncu dvodnevne mednarodne folklorne revije, ki je letos potekala v dneh občinskega praznovanja povedal: »Čeprav so pri organizaciji takšnih prireditev težave, sem na koncu vedno zadovoljen, ko vidim nasmejane obraze gledalcev in sodelujočih. Ker smo doma v krajih, ki je izredno bogato z ljudskim izročilom, s katerim se lahko predstavljamo kot nova občina, so tudi takšne folklorne revije izredno dobrodošle. Prepričan sem, da bodo Markovčani z leti še bolj cenili naše ljudsko bogastvo. Osebno sem ponosen, da živim v občini Markovci, zato tudi vzgajam mladi rod v duhu spošto- vanja naše kulturne dediščine. Upam, da se bomo drugo leto srečali na 18. reviji, pa nato na 19., 20., in tako naprej...« Milan Gabrovec Po uspešno organizirani mednarodni foklomi reviji, so si markovski plesalci lahko pošteno oddahnili. V Markovcih vedno radi zaplešejo tudi naši gostje iz tujine LIST IZ MARKOVCEV 10 BILO JE ZADNJO APRILSKO NEDELJO IN ZADNJI DAN NAŠEGA PRAZNOVANJA i Od »lastnega evangelija« do bele krizanteme Polni prazničnega občutja zaradi dogodkov v prazničnem tednu in še posebej, ker je bila to »markovska nedelja« je zbranim v cer- kvi sv. Marka spregovoril dr. Tone Jamnik, gost iz Ljubljane. Ko je govoril o sv. Marku, ki lepo obnovljen spremlja mnoga prazno- vanja v farni cerkvi ter o drugih evangelistih in njihovih evangeli- jih, je izrazil tudi misel oziroma kar prepričanje in željo, da naj vsakdo nosi v sebi »svoj evangelij«. Verjamem, da mi teh besed bi potrebno tolmačiti ali dopolnjevati, mogoče jih je le čisto po svo- je občutiti, imeti svoj evangelij. Hvala za odkritje te resnice! Zaključno prireditev v popoldnevu istega dne je obogatil nastop igralca Bojana Maroševiča iz Maribora z recitalom iz dela Ivana Can- karja Bela krizantema. Če si prisluhnil njegovim besedam tudi s srcem, si moral priznati, da poslušaš nekako nadaljevanje, dopolni- tev dopoldanskega razmišljanja o evangeliju. Kakor lahko nosiš v sebi lasten evangelij, je bela krizantema tvoje notranje, duševno bo- gastvo, ki ti ga nobena nesreča, noben zunanji uničevalec ne more pohoditi. (KP) Naš župnik Janez Maučec v družbi dr. Toneta Jamnika in Franca Obrana, že upokojenega duhovnika, našega rojaka iz Borovcev. Med nami je bil dr. Tone Jamnik Ob praznovanju prvega občinskega praz- nika naše mlade občine so se zvrstile šte- vilne prireditve, mnoga društva so predsta- vila svojo dejavnost na razstavi v prostorih osnovne šole, ob vsem tem pa ni bilo po- zabljeno, da je občinski praznik pravzaprav dan, ko obhajamo god našega farnega patrona. Sv. Marka. Zupan in svet- niki so se na žegnanjsko nedeljo, ko je bil tudi vrhunec praznovanja, udeležili sloves- ne maše, ki jo je vodil g. dr. Tone Jamnik, sicer profesor na teološki fakulteti v Ljubl- jani in Mariboru. Mašo je poleg domačega cerkvenega pevskega zbora še dodatno po- pestrila »mlada« godba na pihala. Dr. Jamnika se nekateri spominjamo tudi kot osebnega tajnika prejšnjega slovenskega nadškofa, dr. Alojzija Šuštarja. Nekateri se bodo verjetno vprašali, kako to, da je tako pomembna osebnost iz verskega in na- vsezadnje tudi javnega življenja, saj gre za zelo široko in vsestransko razgledanega člo- veka z doktoratom iz modernega pogleda na svetovni liberalizem in člana Komisije pra- vičnost in mir pri Slovenski škofovski kon- ferenci, obiskala prav markovsko župnijo. Zasluga gre seveda našemu župniku, g. Jane- zu Maučecu, ki s^onosom pove, da je bil se- danji profesor dr. Jamnik njegov kolega in sošolec na teološki fakulteti, sktipaj pa sta kot študenta teologije preživela tudi pasto- ralni vikend v župniji Horjul pri Ljubljani. Dr. Jamnik se je vabilu našega župnika z ve- seljem odzval in kot je povedal, mu jc bilo pri nas in med nami tudi zelo lepo. Na predvečer praznovanja žegnanjske nedelje smo se nekateri udeležili okrogle mize v prostorih veroučne učilnice, kjer smo prisluhnili besedam dr. Jamnika o dilemah sodobnega človeka, o njegovih vrednotah, ki so seveda glede na prepričanje posameznika zelo različne, in o stiskah, s katerimi se srečujemo vsi, tako verni kakor tudi neveru- joči. Ker je dr. Jamnik kot profesor na teo- loški fakulteti in škofijski gimnaziji vedno med mladimi, popolnoma razume ludi mla- dega človeka. Dobro so mu znani problemi 1 našega šolskega sistema, stiske in dileme j mladega, šolajočega človeka, ki je sicer po ' končanem šolanju poln koristnih, pa tudi takšnih podatkov, ki jih v življenju ne bo ni- koli potreboval, ni pa pripravljen na življen- je v svetu, polnem pasli, raznih zasvojenosti in razočaranj. V pogovor so se vključili ludi nekateri dru- gi udeleženci. Že tako lep in duhovno bogat večer sta z igranjem na flavto in klavir še dodatno po- pestrila naša mlada, nadarjena študenta glas- be, brat in sestra, Tomaž in Mojca Sok. Takšnih, polno doživetih srečanj si še želi- mo. Anica Kunčnik Zbrani pred nedeljsko mašo LIST IZ MARKOVCEV 11 90 LET GASILSTVA V MARKOVCIH V Novi vasi smo tekmovali Gasilstvo v občini Markovci v letošnjem letu slavi 90 let obstoja. Po nastanku občine Markovci, so društva ostala v sklo- pu Gasilske zveze Mestne Občine Ptuj. V skladu s Pravili gasilske službe ima usta- novljeno Občinsko gasilsko poveljstvo, ka- tero ima svojega poveljnika, dva podpovel- jnika in osem članov kateri so poveljniki vseh PGD. Za zaščito prebivalstva na območju občine Markovci ima župan ustanovljen štab CZ s poveljnikom na čelu, kateri skrbi za izvajan- je ukrepov v primeru naravnih in drugih nesreč v naši občini. Pp statutu občine Markovci imamo komi- sijo za zaščito in reševanje, ki skupaj z šta- bom CZ in gasilci skrbi za varnost pred požari in elementarnimi nesrečami v občini. Za opravljanje javne lokalne službe za gašenje požarov, so vsa naša PGD v letu 1999 podpisala pogodbo z županom. Po sprejemu občinskega proračuna vsako leto pa gasilci podpišemo aneks k tej pogodbi za naslednje tekoče leto. Gasilci so v naši občini nosilci večine pri- reditev, gasilskih tekmovanj in družabnih srečanj, katerih skupni cilj je povezovanje in razvedrilo naših krajanov. Med vsemi prire- ditvami izstopa mednarodno gasilsko tek- movanje za pokal Marka Slamerška v Mar- kovcih, katerega se je do sedaj v enajstih le- tih udeležilo 397 ekip. Največje število ekip pa je sodelovalo v letu 1997, ko jih je bilo skupaj kar 63. Iz tujine so bile prisotne ekipe Madžarke, Avstrije in Hrvaške. V skupino mladinskih tekmovanj spadajo tudi memori- alno gasilsko tekmovanje v Zabovcih za po- kal Ivančka Horvata in Marjana Bračiča, ki bo v letu 2000 organizirano že trinajstič. V Novi vasi je bilo doslej organiziranih pet tekmovanj, letošnjo tekmovanje je štelo tudi za pokal občine Markovci, saj je potekalo v dneh občinskega praznovanja. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip iz cele Slovenije. V konkurenci pionirjev so dosegli prvo mesto pionirji PGD Prvenci-Slrelci, drugo mesto PGD Grajena in tretje mesto PGD Sveti Šte- fan. V konkurenci pionirk je prvo mesto do- segla ekipa PGD Sveti Štefan, drugo PGD Bukovci in tretje PGD Grajena. V konku- renci mešanih ekip pa je prvo mesto dosegla ekipa PGD Nova vas, drugo PGD Žamenci in tretje PGD Zavrč. Tekmovanje v Bukovcih spada med mla- dinska in članska tekmovanja, katerega se udeležujejo tudi ekipe iz tujine, zato ima sta- tus mednarodnih gasilskih tekmovanj. Sledi še mladinsko in člansko tekmovanje v Sobe- tincih. V skupino članskih tekmovanj pa spadajo tekmovanja v Siojncih za kipec sv. Florijana. Omenjeno tekmovanje je bilo us- tanovljeno leta 1991 z namenom, da se vsako leto srečamo vsi gasilci naše takratne KS na tekmovanju in pri maši, ob kipu sv. Florija- na v Stojncih. Sledita še članski tekmovanji v Borovcih in Prvencih, katero je razširjeno še na veteransko kategorijo. Tekmovanje šteje tudi v medobčinski ligi zvez GZMO Ptuj, GZ Gorišnica in GZ Dornava. Omenjeno je bilo, da je gasilstvo v naših krajih prisotno že 90 let. Jubilej v letu 2000 slavi PGD Bukovci. Ob tej priložnosti bo v Bukovcih 4. dan gasilcev Gasilske zveze Mestne občine Ptuj, to je 11. junija .2000. V Občini Markovci imamo registriranih 436 operativnih članov in članic, ki so stari od 18 do 63 let,oz. članice do 50 let. Imamo tudi 80 veteranov in veterank. V gasilstvo je vključena tudi mladina od 7 let pa do 16 let. Ocenjujemo, da jih je več kot 200. Po činih imamo: 2 VGČ 1. st, 9 VGČ, 3 GČ 2.st, 15 GČ l.st in 27 GČ, ki v glavnem vodijo društva in predstavljajo našo organizacijo navzven. Ivan Golob Florijanova nedelja v Stojncih Prvo majsko nedeljo so se Stojnčani in njihovi prijatelji ter znanci, pa tisti, ki so bili včasih doma v tej najbolj vzhodno ležeči vasi naše občine, že po tradiciji zbrali pri vaškem gasilskem domu in v senci tamkajšnjega gozdička pripravili slovesnost ob praznovanju Florijanove nedelje. Kip sv. Florijana, zavetnika gasilcev, se je bleščal v soncu, ljudje pa so prisluhnili po- poldanski maši, ki jo je vodil markovski župnik Janez Maučec, ki kje potem tudi blagoslovil gasilce in njihova gasilska vozila zapeli so cerkveni pevci in zaigrali člani godbe na pihala. Iz velikih loncev je dišalo po pečenki, organizatorji so poskrbeli še, da ni bil nihče žejen in Flo- rijanovo nedeljo so Stojčnani tudi tokrat zaključili z družabnim srečanjem. Sredi vročega po- letja, ko goduje Ana bo v Stojncih spet veselo ... (PPS) LIST IZ MARKOVCEV 12 PRAZNOVALI IN TEKMOVALI S (M) O TUDI ŠPORTNIKI V OBČINI MARKOVCI Niso bili pomembni rezultati, pač pa druženje in uspelo je! Organizatorji športnih tekmovanj smo k sodelovanju povabili vseh devet vasi naše občine in se dogovorili, da lahko tekmuje- jo vsi, ki živijo v občini, pa tudi tisti, ki so tod nekoč živeli, pa so se potem odselili. Športna tekmovanja so potekala od ponedeljka, 24. aprila, do četrtka, 27. aprila in ni nam šlo za rezultate in doseganje točk in zmag, temveč je bilo naše vodilo druženje, prijateljstvo in nenazadnje rekreacija vseh udeležencev. Športne eki- pe so sestavili vaški odbori, ki so to uspešno opravili v sodelovanju z različnimi športnimi društvi. Tudi posa- mezna športna tekmovanja so vsi organi- zatorji dobro pripravili in izpeljali. Veseli smo bili tudi, da si je tekmovanja ogledalo veliko število športnih navdušencev in prepričan sem, da se bo ob letu na športnih prizoriščih zvrstilo še več kot 250 tekmo- valcev, kolikor smo jih našteli letos. Tokrat smo tekmovali v petih disciplinah; tekmovanje v odbojki na mivki je potekalo v Markovcih, v Bukovcih so pripravili turnir v šahu, v Prvencih je potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško, turnir v malem nogometu so organizirali Stojnčani, tekmo- valci v namiznem tenisu so se pomerili v te- lovadnici osnovne šole. Športnikom, posa- meznikom in ekipam je priznanja podelil Ja- nez Podobnik, predsednik državnega zbora, pomagal pa mu je Franc Kostanjevec, podžupan naše občine. In kdo so bili, čeprav velja, da rezultati niso bili tisto najvažnejše, najuspešnejši? Priznanja za sodelovanje so prejeli prav vsi vaški odbori. Pokal za zmago v odbojki na mivki je v moški konkurenci pripadel ekipi Bukovcev, v ženski pa nadebudnim Stojnčankam. V moškem finalu so Bu- kovčani premagali Prvenčane, ekipa iz Stojncev pa je bila močnejša od Mar- kovčank. Pokal za zmago v šahovskem tur- nirju je prejela ekipa iz Bukovcev, ki je le za 0,5 točke premagala ekipo iz Sobetincev. V streljanju z zračno puško sta si prvo mesto razdelili ekipi Markovcev in Prvencev, nas- lov najboljših namiznoteniških igralcev bodo to leto nosili Sobetinčani, sledijo jim Markovčani in Prvenčani. Po dveh dneh tekmovanja so pokal za zmagovalno ekipo v malem nogometu odnesli Stojnčani, ki so v finalu premagali nogometaše iz Borovcev. V tekmi za tretje mesto pa so slavili Zabovčani, ki so premagali ekipo iz Bukovcev. Prehodni pokal za ekipo z največ (36) doseženimi točkami iz vseh petih športnih tekmovanj je prejela ekipa iz Bukovcev in to le s točko prednosti pred ekipo iz Marko- vcev. Tretji so bili športniki iz Borovec, sle- dijo pa Prvenci, Stojnci, Sobetinci, Zabovci, Strelci in Nova vas. Zadovoljni s potekom in udeležbo na letošnjih športnih igrah, želimo že pri- hodnje leto privabiti večje število udeležen- cev, verjetno se bomo odločili za tekmovanje v še kakšni športni panogi, vsekakor pa bomo obseg in vsebino tekmovanj dorekli skupaj z vaškimi odbori in športnimi društvi. Franc Rihtarič ČE ŠE NISTE VEDELI?_ČE ŠE NISTE VEDELI? Za župana veriga, ogriica imeno- vana, za svetnike priponke Drugi dan našega občinskega prazno- vanja se je začel s svečano sejo markovs- kega občinskega sveta na kateri je župan Franc Kekec iz rok najstarejšega svetni- ka županovo ogrlico in obljubil, da jo bo s ponosom nosil in rade volje dober glas o pridnih ljudeh, ki živijo tod ponesel tudi širše v slovenski prostor. Župan je ob pomoči občinske tajnice Marinke B. Kolenko zatem vsem svetnikom izročil priponke z občinskim znakom in njiho- vim imenom, predstavnikom vaških od- borov pa zastave, tako državno, kot novo občinsko. Igralec Bojan Maroševič nas je spomnil na Cankarjevo Belo krizantemo. Irena Kukovec, Markovčanka in redna obiskovalka občinskih praz- ničnih prireditev: »Pridem vsak večer, saj je letošnje občinsko praznovanje lepo povezano z že tako prazničnimi dnevi. Lepo je, da se v Markovcih nekaj dogaja in tudi program mi je všeč. Navdušila me je kulinarična razstava, saj so se ženske zelo potrudile in upam, da se bodo predstavile ob še kaki priložnosti. Na naše markovske prireditve sem pova- bila kar nekaj naših družinskih znancev in vsi, ki so prišli, so bili navdušeni nad dogajanjem. Škoda le, da sami Mar- kovčani tako neradi prihajajo na kultur- no družabne prireditve, ki jih pri nas niti ni tako malo.« LIST IZ MARKOVCEV IZ STRANKARSKEGA IN DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA Pomagajmo si in skupaj naredimo več v občini Markovci živimo mnogi starejši ljudje. Ne glede na to,ali smo člani samo Društva upokojencev ali pa tudi stranke DeSUS, smo veseli, ker čutimo, da nas mno- gi ljudje še vedno potrebujejo. S svojim znanjem, sposobnostmi in življenjskimi izkušnjami lahko pomagamo prijateljem, znancem in sokrajanom pri reševanju nji- hovih problemov. Tako rade volje svetujemo na področju podjetništva, pravnih nas- vetov, pri pisanju člankov in prispevkov ob raznih vaških prireditvah aH osebnih praznovanjih. Danes želimo na kratko predstaviti naše delo na področju podjetništva. Poudarimo naj, da smo z mnogimi podjetniki sodelovali že v času naše zaposlenosti in se torej dobro poznamo in si zaupamo. Prav zaupanje pa je v podjetništvu osnovna vrlina in pogoj za uspešnost pri delu. Pomagamo oziroma svetujemo na naslednjih področjih podjetništva: - pri izdelavi poslovnih načrtov in investicijskih programov. Podjetniki le programe rabijo za uresničevanje razvoja svojega podjetja. Preko njih lahko tudi pridobivajo ne- penratna investicijska sredstva in kredite; - podjetnike sproti obveščamo o javnih razpisih, ki vključujejo njihove dejavnosti in jih,skupaj z njimi, na te razpise tudi prijavljamo; - razvojni programi so največkrat strateški programi njihovega podjetja in so tudi močno odvisni od strategije občine, regije in države. Programi so zelo zahtevni in komp- leksni. Kar nekaj podjetnikov v naši občini ima izdelane takšne, podjetniško zelo zani- mive, programe; - nekaterim podjetnikom pri sporazumevanju z nemško govorečimi poslovnimi partnerji nudimo pomoč, kot je npr. prevajanje nemške dokumentacije, telefonski stiki in ob medsebojnih obiskih. Ne glede na precejšno generacijsko razliko se zelo dobro razumemo.Vsa svetovanja po- tekajo v obliki proste razprave, posveta,vprašanja-odgovori ... z osnovnim ciljem: Poma- gajmo si in skupaj naredimo več! Janez Pičerko Med tistimi prav posebne cenjenimi gosti in gostjami nedeljske prireditve v Markovcih je bila tudi gospa Daniela Feguš, kije dolga desetletja mnoge od nas učila poštevanke. Našo zaključno prireditev sije med mnogimi gosti ogledal tudi Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo Za občanom prijazno občino člani Socialdemokratske stranke Sloveni- je, ki delujemo v Občinskem odboru Marko- vci smo aktivni na vseh področjih v povezavi z lokalno skupnostjo. Naše interese v občinskem svetu zastopata dva svetnika Bra- nimir Kodrič in Mirko Janžekovič, ki tudi predsedujeta vsak enemu odboru in komisi- ji. Imamo tudi dva predsednika vaškega od- bora v Prvencih in Strelcih. Naši člani in članice pa tudi aktivno delujejo v raznih od- borih, komisijah in društvih, ki so aktivna v občini. Vsi člani se zavzemamo, da izpolnimo naš predvolilni program, v katerem smo se zavzeli za občanom prijazno občino in meni- mo, da nam to tudi uspeva. Zraven vseh ak- tivnosti smo izpeljali tudi ustanovitev pihal- ne godbe, saj menimo, da mora občina tudi zraven komunalne infrastrukture poskrbeti za družabno in kulturno življenje občine, kar ji tudi uspeva. Prepričani smo, da se moramo še vsi bolj potruditi, da bo občina občanom še bližja in da bodo naši občani še bolj aktivno sodelo- vali pri pripravi programov, ki jih občina iz- vaja in jih bo izvajala v tem mandatu. Socialdemokrati podpiramo projekte, za katere menimo, da so dobri za razvoj občine in za naše občane, takšne bodo naše odločitve tudi v bodoče, saj pri svojem delu želimo ohraniti zaupanje naših volivcev in izpolniti naš obljubljeni program. Ivan Golob, predsednik OO SDS Markovci LIST IZ MARKOVCEV 14 NA MLADIH SVET STOJI Piše: Alen Salihovič, dijak cvetličarske šole v Celju, sicer pa ljubitelj lepe slovenske besede Praznično in delovno za prvi maj Ne vem, o čem sem sanjal oziroma kje so bile moje misli tisto jutro 1. maja letos, kajti iz span- ca so me na hitro prebudili zvoki praznične budnice. Najprej sem pomislil, slab dan, potem pa je vso nezadovoljstvo pregnala domača markovska godba. Bilo je tako drugače kot ob običajnih jutrih, da sem kar planil pokonci. Potem pa, pri gasilskem domu mize, zastava na vrhu majskega drevesa in dobrote, ki so vabile. Mogoče se bo komu zdelo neumno, a meni je pogled na vse to zvabil solze v oči. Tisti trenutek sem bil nadvse vesel, da živim med ljudmi, ki se še znajo veseliti in skupaj zapeti v praznični dan. Mudilo se je že, saj sem moral na delo. Ja, nekateri smo delali tudi prvega maja in povem vam, da me je ves dan preveval lep občutek, pa tudi tiste tri ure dela z rožami in ljudmi so minile kot bi mignil. Še mesec, pa bom zaključil svoje šolanje, vendar mi prav nič ne diši čas, ko bo treba opraviti zaključne izpite. Ne morem in ne morem se spraviti k učenju, a sem prepričan, da me bo še pravi čas zagrabilo. Mor- da potem, ko bom pod večer prebral kako dobro pesem, napisal kak utri- nek v svoj dnevnik in se odločil začeti. No, pa zvečer spet nisem mislil na učenje, pač pa sem vzel v roke pes- marico, ki so jo skupaj s kaseto izdale Ljudske pevke iz Zabovcev in pos- kušal zapeti eno od pesmi. Na prireditvi ob predstavitvi tega velikega projekta sem nastopal tudi sam, prebral sem nekaj pesmi in vesel sem, da lahko sodelujem pri ohranjanju ljudske dediščine. Zapel sem, bolj na tiho, pa vendarle, tisto o reki Dravi in se odločil, da bom teto Trezo, našo sosedo in eno od pevk, ki jih dražimo s »kako pa kaj sedem mladih?« povprašal, če bo kdaj napisala še kako pesem o vaški deci in o svojem bi- ciklu. Lahko bi kar o vseh, saj se te ženske še rade spravijo na svoja ko- lesa in se zapeljejo na katerega od številnih nastopov. Mislim, da bom v dijaškem domu v Celju spravil v smeh mojo druščino, ko jim bom zapel iz pesmarice ljudskih pevk, pa še kaseto jim bom zavrtel. So tudi med mladimi taki, ki radi zapojejo po starem. Moj oče dohro ve, kakšnega sina ima Danes se je vse vrtelo okoli številke ena. Zbudil sem se ob šesti uri in eni minuti. To jutro sem jaz budil domače, tudi očeta, ki sem ga spomnil, da morava ob sedmih odriniti v Ljubljano, prestolnico tega našega majhnega, a najlepšega koščka sveta. Če verjamete ali ne, odrinila sva ob sedmi uri in eni minuti. In bil je prvi delovni dan po praznikih. Ob pol enajstih sva bila v Ljubljani, pol ure kasneje pa sem že sedel v or- dinaciji svojega zdravnika. Po pregledu in krajšem klepetu so mi pos- tregli s kozarcem bolnišničnega čaja, ki mi kar noče steči po grlu. S ku- pom izvidov v rokah sem pohitel do očeta v avtomobilu in začela sva na- jino popotovanje proti domu. To pot je bila pot še daljša, saj sva se usta- vila še v Celju, mojem drugem domu. Poiskal sem sošolce, malce pokle- petal o praznikih, na hitro skočil še v svojo dijaško sobo in že je bilo tre- ba naprej. V avtomobilu se je začelo z zvonenjem. Brez mobitela pač ne gre. To- krat je bila radovedna mama, ki ni vedela, kaj z očetom že ves dan počneva. Obljubim, da prideva naravnost domov, na Ptuju pa očeta spomnim, da bo treba še na kratko ustaviti v Budini, pri cvetličarni, kjer delam. Oče molči, stiska zobe in kaže mrk obraz, ampak naredim se, kot da ni nič narobe in oče zavije levo proti ranči. Ženske v cvetličarni spra- vim v dobro voljo, obljubim, da pridem pomagat in potem zapovem očetu, da pelje naravnost domov. Brez ovinkov, lepo prosim! Oče kar molči in to ni dobro znamenje, a kaj si more, njegov sin sem in v teh le- tih, kar me ima se je že sprijaznil z vsemi mojimi muhami. Preostanek dneva potem kar mine, jaz pa se, sam in utrujen obrnem vase in se srečam z Njim, ki mi da moči za nov dan in nove naloge. Zdi se mi, ne prepričan sem, da bo jutri lep dan. ; Vaša pisma, predlogi, pohvale in graje Pohvala in dobrohotne pripombe k pisanju v informativnem glasilu Listu iz Markovcev Spadam med tiste, ki sicer ne živijo v mar- kovski občini, vendar imajo tam svoje rodbinske korenine in so velik del svojega življenja preživeli v eni izmed vasi, ki sedaj ses- tavljajo markovsko občino. Za druge, naj jih imenujem »bivši markovski občani«, ne vem koliko se zanimajo za razmere, dogajanja, raz- voj itd. v markovski občini, kar pa se mene tiče, lahko rečem, da z zanimanjem zasledujem politična, kulturna, gospodarska in druga do- gajanja v omenjeni občini. Vesel sem napredka in uspehov Markovčanov na različnih področjih ter informacij v zgoraj omenjenem glasilu, katerega vsebina mi ugaja. Upam pa, da mi uredniški odbor omenjenega glasila in Mar- kovčani ter Markovčanke ne bodo zamerili in rekli, naj se ne brigam za pisanje v njihovem glasilu, če dobrohotno napišem nekaj pripomb na članek, ki je bil objavljen v omenjenem gla- silu pod naslovom Od kdaj Markovci cerkveni in šolski razvoj. V tem člaiiku je med drugim čisto na kratko nekaj podatkov o markovski šoli in njeni zgradbi. Tako meni in še mnogim drugim bi se zdelo potrebno in prav, da bi pi- sec članka imenoval šolo z uradnim imenom: Osnovna šola bratov Strafela Markovci in bi v nekaj stavkih povedal, kdo sta bila brata Stra- fela, ki sta svoji mladi življenji dala v borbi proti okupatorju za svobodo slovenskega naro- da. Menim, da ni dovolj, da je to že napisano v knjižici, izdani leta 1960, z naslovom Markovci ob 150. obletnici ustanovitve šole in 15. oblet- nici osvoboditve, kajti mnogi za omenjeno knjižico ne vedo oziroma so pozabili, kaj v njej piše. V zgoraj omenjenem članku pa sta navedena tudi dva znana in pomembna Markovčana dr. Ljudevit Pivko in slikar Janez Šibila, ki sta bila nekoč učenca markovske šole. Ni dvoma, da je izbira pomembnih občanov, ki so nekoč sedeli v klopeh markovske šole težavna in za pisca članka, ki je ti osebi individualno izbral, odgovorna odločitev. Znano je, da je za širši krog pomembno osebo potrebno izbrati po splošno priznanih kriterijih kot na primer po vidnih dosežkih in uspehih na umetniškem, strokovnem, gospodarskem in še kakem področju ali po funkcijah in uspešnem delu v lokalnih ali državnih organih in institucijah. Tako bi, po mnenju mnogih Markovčanov, s katerimi tudi soglašam, lahko kot znane in po- membne osebe bili v članku omenjeni še drugi omembe vredni občani oziroma bivši občani markovske občine, kot so Franc Simonič, ki je bil v SR Sloveniji minister za kmetijstvo in pozneje sodnik Ustavnega sodišča SR Sloveni- je, pa Janez Zemljarič, ki je v SR Sloveniji op- ravljal tudi funkcijo predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije, dr. Jože Kolarič, dipl. ing. kemije je bil zlasti dejaven na strokovnem področju in kot predsednik Društva inženirjev in tehnikov Jugoslavije. In še mnogi drugi, ki so »gulili« klopi markovske šole. Mirko Kostanjevec Spoštovani gospod Mirko Kostanjevec, nekdanji Novovaščan! Izredno vesela sem vašega pisanja, saj je v časih, ko komaj snujemo izdajanje novega Markovčanom in vsem našim ljudem namenje- nega časopisa, zelo dobro slišati, da delamo dobro in da bi se dalo še bolje. Prav to je naša želja, čeprav, to morate - kot pisanja vešč člo- vek - priznati, da tisti, ki dela tudi greši, še zlasti, če svoje pisanje »postavi na ogled« . S člankom Od kdaj Markovci cerkveni in šolski razvoj smo v uredništvu želeli našim dragim bralcem zgolj na zelo kratek način povedati, da so Markovci sicer mlada, a zgodovinsko bogata občina. Da imamo ljudi, ki delajo danes, a je dobro vedeti, da so tod ljudje delali, ustvarjali in odhajali v svet tudi v prejšnjih časih. Ome- nili smo le dva, izbrana naključno, a zato nič manj pomembna od vsem nam dragih ljudi, ki so Markovcem v ponos. Napako, čeprav mis- lim, da se oba strinjava, da ni bila prehuda, bomo v vseh prihodnjih letih našega izdajanja popravili, saj se bomo ob primernih priložnos- tih spomnili vseh nam (nc)znanih Mar- kovčanov in Markovčank. Slavica Pičerko Peklar, urednica LIST IZ MARKOVCEV Obisk pisatelja Primoža Suhodolčana Po šoli se je že nekaj časa širila novica, da nas bo obiskal pisatelj Primož Suho- dolčan.Vse »bralne značkarje« naj bi razved- ril s svojim programom. Sama sem si pisatel- ja predstavljala mirnega, majhnega, drobne postave, njegovo roko pa utrujeno od pisan- ja. Vendar je prišel šaljiv, zanimiv in kar se da zgovoren gospod visoke postave z vzdevkom »POPEK«, kot nam je sam pove- dal. Ko je govoril, nisem mogla preslišali koroškega dialekta. Povedal nam je mnogo zanimivega o sebi in o osebah, ki nastopajo v njegovih knjigah. Sama rada prebiram njegove knjige, zato sem jih dobro poznala. Zelo znani junaki so dolgin in vedno vedoželjen Ranta, njegov prijatelj Smodlak in punca Metka. Pisatelj je rade volje odgovarjal na naša bolj ali manj domiselna vprašanja. Na vse je odgovoril vprašanjem primerno. Zaupal nam je, da je njegova velika ljubezen poln hladilnik, še večja ljubezen pa so knjige. Tudi sama rada berem njegove knjige. Ob njih se sprostim, nasmejim, razvedrim, si bogatim besedni zaklad, včasih pa tudi po- begnem iz realnega življenja. Spoznala sem, da pisatelj ne piše samo dobrih knjig, temveč da je tudi njegovo pri- povedovanje zanimivo in zabavno. Še večkrat si želim takšnega obiska. Za vse os- tale bralce pa naj velja tale nasvet: »Kdor se počuti osamljenega, naj se takoj odpravi k gospodu z nazivom »POPEK«, ki živi nekje na Koroškem. Ta mu bo s svojimi knjigami pomagal vzbuditi dobro voljo, morda pa tudi pomagal najti pravo pot v življenju. Polona Pukšič, 6. a Knjigobube ^ v šol.letu 1999/2000 smo se otroci MALE ŠOLE, učenci l.a in 2.b in njihove učiteljice vključili v republiški projekt KNJIGOBUBE. Učenci so ob branju oz. pripovedovanju neznansko uživali, spontano in sproščeno so nastajali likovni izdelki v MODRI in RU- MENI POBARVANKI, tudi v sodelovanju s starši, z njihovo iznajdljivostjo in ustvarjal- nostjo. Na zaključek projekta smo povabili starše in junaka gusarja Beria, ki se tokrat ni predstavil z istoimensko pravljico, ampak s čudovito predstavo SKRINJICO ŽELJA, v kateri smo sodelovali in uživali otroci, starši in učitelji. Vsem KNJIGOBUBCEM je gusar Berto čestital za opravljeno delo in jim podelil knjigobubine diplome. Mentorice: Silva Pilinger, Darja Frangež, Marija Bezjak, Darja Šori Naravoslovni dan v okviru PROJEKTA VODA V ponedeljek, 10. aprila 2000, smo šli učenci drugih razredov na učni sprehod. Na- jprej smo odšli do potoka Rogoznice, ki je te- kel pod vrtom. Potem smo nadaljevali pot do markovskega jezera. Tam smo videli račke in rečne galebe. Sprehod smo nadaljevali do potoka, ki je pritekel iz čistilne naprave. Ta voda je zelo smrdela. V gozdu smo zagledali ostanke reke Drave, ki je nekoč velikokrat poplavila. Iz mrtvice je učiteljica vzela račjo zel in žabji mrest. V steklenico je nalila vodo, ki smo jo naslednji dan opazovali z mikroskopom. Mrest smo dali v akvarij, ki nam je služil za opazovanje razvoja paglavcev v žabe. Umazano vodo smo želeli očistiti. Naredili smo dva posku- sa: najprej z mivko, nato s papirnim filtrom. Bolj čista je bila voda, ki smo jo očistili s papirnim filtrom. Potem smo nadaljevali sprehod do Palaske, kjer smo izpustili papir- nate ladjice. Svoji ladjici je izpustila tudi učiteljica. Opazovali smo, kako tekoča voda nosi ladjico s seboj. Tako smo zaključili naš naravoslovni dan, ki nam je bil zelo všeč. Želimo si, da bi bila narava bolj čista in vse vode čistejše. Aleks Vrbančič, 2. b Na občinski razstavi, so se s svojimo izdelki predstavili tudi markovski šolarji. Otroci pa so se pošteno zabavali na živžavu, ki gaje v imenu PD Bukovci organizirala Irena Kukovec, sku- paj z vzgojiteljicami. LIST IZ MARKOVCEV Povabilo na literarni večer Valentina Vodnika Prve kitice nam zložil, vsako stvar v verzih obrazložil. Poučne verze rad je zlagal in s tem Slovencem je pomagal. Bil je prvi pesnik pravi, preprost in srečen po naravi. Rad imel je domovino, mislil je na zgodovino. V tistih časih izhajale Ljubljanske so novice, kjer pisalo veliko je resnice. On tam bil je glavni, bil je na visoki ravni. Če ga še niste prepoznali, ga nocoj bomo zares izdali. To je Vodnik Valentin, ključ naših korenin. Tamara Korošec in Damijana Horvat, 8. razred LIST IZ MARKOVCEV M je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. ^^^B Uredniški odbor: ^^^M Stanko Toplak, Marjan Horvat, Marinka B. Kolenko, Marta Prelog Rožanc, Ivan Štrafela, Karolina Pičerko, Ivan Golob. ^ Odgovorna urednica: m Slavica Pičerka Peklar. jH|H Naslov uredništva: Markovci 33, 2281 Markovci. Telefon: 788 82 20 W^m Fotografije: Foto Laura, Martin Ozmec in Slavica Pičerko Peklar I