Natisov 15.000. — laStajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. [Naročnina velja za Av-jslrijo: za celo leto )3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo lelo; za Nemčijo stane a celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; In drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačili naprej. Posamezne flev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-niStvo se nahajata v Pluju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli sprejemajo zastonj, rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer/r Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) jffij za celo stran K 64, »H V, strani K 32, za 'Uj strani K 16, za strani K 8, za strani K 4, za strani K 2, za V„ strani K 1. — Pri ve kratnem oznunilu cena primerno zniža1 SSter. 35. V Ptuju v nedeljo dne 29. a?gusta 1909. X. letnik. p nko. Na pomoč! Na pomoč! I ' Dne 24. t. m. uničila je velikanska toča in aevihta gorice, njive, polja, hiše in poslopja ti-Isočero naših sotrpinov. Kmetje so obupani, žene nokajo, otroci so lačni. Od kje davke plačati? Od kje naj pride pomoč? Treba je, da nabiramo denar za vboge žrtve te grozne ne-preče. Zato prosimo vse prijatelje in znance, vse odjemalce in naročnike, sploh vsakega, kdor ima le iskrico ljubezni do bližnega, kdor hoče vsaj ji najmanjšim doneskom revežem pomagati, — na j nam pošlje malo podporo. Uredništvo „ Štajerca" bode zbiralo te podpore, jih objavilo v našem listu in izročilo najpotrebnej-|fim po toči prizadetim. Vsakdo naj podeli vsaj [malenkost, naj si bode še tako majhno svotico denarja in jo nam v božjem imenn pošlje! Pomagajte hitro! iBevščina je grozovita in večna usoda Vam bode povrnila, kar storite za te reveže. Meščani! Pomagajte, kajti kmetu se jdabo godi! Kmetje v neprizadetih krajih, dajte vsak Ipar krajcarjev in nabrala se bode svotica, s kamro se bode mnogim pomagalo! Vsi, vsi morajo pomagati! Vsi doneski naj se pošiljajo uredništvu |,Staj e r c a". Vsakdo naj da vsaj malo svotico! Vsak bajcar je dobro došel in bode z imenom darovalca izkazan! Pomagajte! Uredništvo ..Štajerca-'. 4. Izkaz daril: Al. Kolmanič, Grabšince K 1 ■— ; Alojz Sa-Pulskava Ki-—; Anton Hrastnig, Pul- skava, K 5—; Anton Hajduk ml., Ragoznica, K 5-—; Ana Petrovič, Orehovec, K 1—; N. N., Ptuj K 2-—: Aug. Augustin, Ptujska gora K 1-—; P. M.. Šoštanj K 2—; P. F., Šoštanj K 1"—; Joh. Zajšek, zg. Pulskava K 5'—; Jak. Gradišnik, Sv. Marjeta ob Pesnici K 2-—; Joh. Arlitsch, Ettendorf, K !'■—; dr. Firbass, Gradec K 2-—; Paul Dlopest, Schwarzenbach K 20"—; Martin Pautschnik, Prevalje K 2'—; Margarete Schmid, Veitsch K T—; nadalje je nabral g. Anton Stroinigg v Šoštanju pri nekem izletu nemških meščanov v Šoštanju skupno K 25 —; istotako nabral je g. Jos. Stari, Impola, K 4"70 i. s. so darovali: Jos. Stari st. K l-—; Jos. Stari ml. K 1-—; Mici Stari K —40; Marija Kovač K —-60; Janez Kočevar K —40; Ma-tias Mlakar K — 40; Martin Zmdarčič K —50; Kozinz Al. K —20; Rani Zakoma K —20; M. Kaisersberger, Krčevina pri Vurmbergu K 3"—; — skupno tedaj nabrano 84 K 70 h., S preje izkazanimi svotami vso skupaj nabrano K 74841. - ~ so dobili.poslaniki velevlasti nalog, turško vlado opozoriti, ,da naj varuje mir dežele proti upornim četam*, r Mislimo, da turška vlada ne bode dosti mira .napravila, ker je sama preslaba. Cerkveni škandal v Bulgariji. V denarni j upravi bulgarskega eksarhata v Konstantinopln so našle velikanske napake. Tamošnji cerkveni dostojanstveniki so pokradli milijone jcerkvenega denarja. Listi zahtevajo ojstro preiskavo. Dopisi. lz„,Črešnjevca pri slov. Bistrici. — Naš g. župnik Janez Sušnik bil je v zadnjem času v j grozni stiski. Župnika najzvestejši pristaš kmet Gregor. Koren imel je farovški travnik črez 10 let v najemu; ker je pa zdaj krma prav draga, hotel je župnik najemniku tik pred košnjo z zvijačo in silo travnik odvzeti. — Ker pa Koren tega ni pripustil, sta se prijatelja sprla ter je župnik v prepiru Korena psoval: Vi ste tat, fer-1 daraani boste na večne čase itd. Kot pošten mož moral je Koren prijatelja župnika tožiti, Župnik v strahu, da za zdaj kazen ne bode več v denarju, ker je že bil večkrat kaznovan, temveč je slutil, da bi moral vendar kašo pihan, bil je v .stiski; razposlal je mešetarje, da pregovorijo Korena glede tožbe. In res, v dobroti do starega . prijatelja se Koren uda ter sta se i župnikom, pogodila, da ostavi Koren tožbo zaradi ruzžalenja časti in župnik opusti tožbo zaradi travnika, s katero je žugal. Komaj pa je Koren tožbo ustavil, vložil je župnik tožbo zoper njega j na tinaučno prokuraturo v Gradec ter navajal v^to^bi.gple^mišljave in postal mož nšviga-švaga6', kakor župnik pravi. Obravnava 21. t. m. pri sodni.ji v Si. Bistrici trajala je 2 in pol ure v veliki zanimivosti. Župnik postopal je tako nesramno, . da ga je Koren značil pred sodnikom j /m ki/.iijLvcu. flvo »zanesljivi priči", namreč tar"" hlapca,. sodnija ni hotela zaslišati. Igral je župnik pred sodnijo zakotno igro; tam pač se ne da ter se ne sme tako lagati, kakor na prižnici in v farovžu; pri sodniji je sveto mesto ter se znanim lažnjivcem nič ne verjame.-Skupil jo je zopet. Kakor slišati dobi župnikže zopet tožbo zaradi žaljenja časti na vrat, ker je na pragerski postaji nekega značajnega fanta iz poštene rodbine brez najmanjšega vzroka javno zmerjal in nesramno psoval; sreča je le, da ni župnik pri tej priložnosti skusil trdih pesti delavcev.: In, ta značaj v duhovniški obleki si še upa pred ljudstvo na prižnico, da tam blati s svojim umazanim jezikom pdštene ljudi, svetega mesta prepir med ljudstvo. G. župn ali ni to.mož »šviga-švaga", kakor Vi praviti Je pač težavno govoriti h človekom, kateri uiu niti značaju niti sramote, najmanj pa troh inteligence■■; takega se ne prime ne dobra huda beseda. Vi g. župnik se ne bojite niko kakor trdite: tudi mi se ne bojimo nikog dokler je pravica na naši strani, najmanj pa Vam povemo resnico v obraz brez strahu, to j možato, ne pa kakor Vi po ovinkih z lažmi zahrbtno. Vi strahopetnež! Gotovo nas razume govorili bodemo pa še ojstrejše. Ali že imeti Crešnjevska fara res tako in tiko dolj pokoro, ter jo še mora sama izdrževati ? To morda le ni Bog ukrenil! Bog obvaruj svet ta Božjih namestnikov. Govorili pa bodemo hodnjič tudi s č. si. knezoškofijstvom, seve jako dostojno. Obžalujemo ta korak, pa sila : kole tere in mogoče se bode slišal vender enk glas vpijočega v puščavi. Zgornja Polskava. Ljubi .Štajerc-! Pretek teden dne 18. avgusta sem skoraj mislil, da naša zg. polskavska fara ne sliši več k Avstriji. Povsod naokrog sem čul veselo streljanje, pri nas pa ni bilo ničesar slišati. Niti sv. maše za rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja ni bilo raz prižnice izklicane, temveč le maša za umrle. To pa pride zaradi tega, ker je naš velet, gospod kaplan Pavel Žager iz samega veselja do politike pozabil, da je dne 18. avgusta cesarjev rojstni dan ... V nedeljo, 14. t. m. imel je namreč tukaj pri cerkvenemu krčmarju znani _ 3 — go-do e z ad i adi o m i 1Z lik, ,e? ma .ice ne ;ar, ;ar, 'as. je in ite, ora Igo pa kih )ri-5da >ve rat skli da ■ij'-pri za raz To >od oli-jev iti državni poslanec Pišek shod. Kaplan je 1 tega veliko opraviti. Pozneje je mo-I Indi od njega ustanovljeno rezolucrjo'studi- Ako bi pa bil kdo, n. p. občinski urad, ; mašo za cesarjev rojstni dan plačal,'pdiem ' gotovo nanjo ne pozabilo. Kajti neki že?6 duhovnik je enkrat dejal * neplačane nimajo pri Bogu nobene veljave . . . G# Pišek je na svojem shodu, katerega je 'ofri-okroglo 80 oseb, od katerih je bilo pa polovica žensk, veliko besedičil, kaj je že za ljudstvo storil ter da je obstrukčija pr-poslancev zelo potrebna. Obljiftnl je, da i zanaprej mnogo deloval, zlasti zato, da iprenaredi lovsko postavo, tako da bodejo vsi Injci na smrt obsojeni. Pri teh besedah je vstal Slovaški mojster Zuder in rekel, da naj se zajce »pusti, naj se raje gleda nato, da se pridobi Idenar za zgradbo nove okrajne ceste od Zg. Polekave tja gori v Pohorje. Zajci si v našem n itak življenja svesti niso, ker imamo jako ko lovcev; posebno hudo pa jih zasleduje ozni naš gospodin kaplan. Potem je prečita! apisnikar rezolucijo. V nje se odobrava obstrnk-rijo prvaških poslancev; nadalje se zahteva za "jnbljano posebno univerzo in razno drugo, končno pa se izraža zahvalo Pišeku za njegovo grozovito uspešno delovanje . . . Vbogi klerikalni zborovalci pač niso vedeli, za kaj so glasovali. Abstrakcija je razbila državni zbor; s tem je jkilo vse delo onemogočeno in napravilo se je jtbogemu ljudstvu velikansko škodo. In Pišek, ki menda sploh ne ve, kaj dela, temveč ki le ^aplana Korošca vboga, ta Pišek je sokriv na jtemn političnemu zločinu. Tako stoji stvar. Cesar am je imenoval to počenjanje sramoto in škan-Jal. Seveda, na cesarjevo besedo ne dajo' klerikalci mnogo. To se je tudi iz tega vidlo, da se niti sv. maše za cesarjev rojstni dan ni čitalo. Cesarsko misleči farani. Sv. Barbara pri Mariboru. (Kaj učitelj sme in Kaj ne sme). Zgodil se je pri nas slučaj, ki zasluži da se ga javno osveti. Dne lil. t. m. je bil tukaj pogreb neke bivše šolarice. Šolarjem naše ljudske šole se je naročilo, naj pridejo kolikor mogoče k pogrebu. Toda ker je bil pogreb ravno v četrtek, je umljivo in opravičljivo. da se niso vsi, posebno najodaljenejši šolarji mogli udeležiti pogreba, posebno, ko je to edini prosti dan v tednu, ko lahko stariši otroke doma porabijo in je tudi četrtek dan, ko stariši odločujejo nad tem, kaj naj otrok dela ter kam aaj gre. Čudno je, kakor si upa gospod naduči-telj trajne lastiti pravico nad otroci tudi za prosti dan, in kako pride do tega, da si upa ki se pogreba niso mogli udeležiti zaradi domačih opravkov, kaznovati kar z enournim zaporom. Gospod nadučitelj! Četrtek je dan ko odločujemo mi o dejanju in nehanju naših otrok in ne vi! Čudno je nadalje tudi to, da tistih, ki se slavnostne cesarske maše 18. t. m. niso udeležili, ni — kaznoval, ki je bila vendar v sredo, na šolski dan in ne kakor pogreb v četrtek, ko so deca doma. Sedaj po letu, ko je toliko dela, človek komaj dočaka, da pridejo otroci domov, da pasejo in so šolski zapori skrajno neumestni! Upamo, da se kaj takega ne pripeti več, drugače bomo ojstreje nastopali! Opozarjamo ob ednem tem potom okrajni šolski wet v Mariboru, da gosp. Krajnca malo pouči, kaj mu je po šolskem zakonu dovoljeno in kaj ne ! Prizadeti stariši. Brežice Ob Savi. Tekom minulega tedna so ij zaprli prvaškega pisarja Jos. Petana Šne so njegove zasluge, bode šele zapričeta [preiskava dognala). Mi smo le radovedni, je-li bodejo „sokoli:' ob prihodnji „paradiu kot izraz ialovanja oblekli črne namesto rdečih srajc ali le? . . . Brežice na Savi. Dragi „Štajerc", naznanim ti par malih dogodkov iz Brežic in okolice. 1.) V kratkem času utonila sta dva fanta, oba iz tone Sakot pri Brežicah, ki sta bila oba pri prebivalstvu zelo priljubljena. Prvi je utonil v Gaternici v do kolena globoki vodi, ko je ribe lovil; bil je splošno znan kot Strgarjev Pepče. hel je božjast in le na ta način se je mogla nesreča zgoditi. Drugi, 18-letni Jože Pinterič se je pod Čatržom v Savi; plaval je čez Ko je bil v sredi, zavriskal je in zaklical bratu: „Kdo ima koraž, naj pride za menoj!" Na kranjski strani je zagrabil za en in drugi kamen škarpe, ki pa niso držali in je utonil. — 2.) Dne 18. avgusta se je vršila kakor vsako leto ob priliki rojstnega dneva Nj. Vel. cesarja velika maša, katere se je udeležilo mnogo uradnikov, požarna bramba in veliko ljudstva. Prav grdo je bilo, da se ni maše udeležilo tukajšno veteransko društvo, ki bi moralo ravno na tem dVievu pokazati, da ne obstoji le na papirju. Tako daleč je moralo pač priti, ker so prišli narodnjaški hujskači na površje in so vsilili starim veterancem svojo prvaško komando, čeprav ti' niso s tem zadovoljni. Vsled tega je bilo seveda zbrano število veterancev premalo, da bi zamogli z zastavo nastopiti. Tako so se prvaški veteranci raje v ^narodnem domu" s polnimi kozarci okrepčali, kakor da bi cesarja častili. Mnogi veteranci pa še mislijo : Kam ste prvaki s svojim grdim hujskanjem naše lepo društvo pripravili ? Sramota ! Žalostno, da veteranci sami niso imeli poguma, da bi z veliko metljo smeti iz društva pomedli in če leži v teh smeteh tudi kakšni c. k. davčni uradnik ... 3.) Začetkom pretečenega |tedna so našli v Zakotu gnezdo tatov. Večidel se je kradlo v Brežicah perilo, kar so preskrbele perici Treza Gerjovič in Marija Matekovič. Lepi izgled je dal občinski svetovalec Šetinc, ki je dobil od orožniškega straž-mOjstra g. Lončina nalog, da naj bode na hišno preiskavo pripravljen; baje je to pravočasno tatovom naznanil. Tudi neki pisar je imel pri temu opraviti. Vsa lepa družba je zdaj lepo pod ključom . . . Sladka gora. Na Sladki gori imajo navado, da morajo otroci hoditi opoldan v cerkev molit. Bil je fant po imenu Jožef Novak, ministrant in ni šel opoldan molit, ker je bil hudo lačen, je pa kar šel domu jest. Ko je prišel nazaj, mu je rekel gospod kaplan Simon Senekovič: od zdaj zanaprej ne bodeš več stregel pri sveti maši. Ko je fant šel še v žagrad, ker je mislil še streči naprej, in ko kaplan to zapazi, prime fanta za roko in ga je tiral pred oltar klečat: to imaš zdaj za sramoto. Gospod župnik imajo več usmiljenja, kakor pa Simon Senekovič in so ga še obdržali za streženje pri sv. maši. Od sv. Barbare v Halozah. Res žalostno, kaj vse pride pri nffe naprej. Hočemo ti pa, dragi nŠtajerc" to na kratko povedati. Saj ni nobena čuda, da včasih pokrtačiš naše oberkle-rikalce. V prvi vrsti seveda haložkega kneza Vogrina. Saj si zaslužijo ti ljudje ne samo besedo, temveč še kaj druzega. Ali ni to dovolj sramotno za župnika, da ni pustil na predvečer na cesarjev rojstni dan popolnoma nič streljati, Čeravno se vedno fehta za smodnik na pr. ob klerikalnih neumnih shodih. Namreč se ni pritrkavalo zvone. Res žalostno; po drugih župnijah se je pa zelo na lep način obhajal predvečer cesarjevega rojstnega dneva. Omenim, dragi Stajerc, ko pa ima Vogrin svoj god, pusti si tako večno luč prez-vonjat, da bi lahko kar vsi zvonovi popokali. Seveda traja to zvonenje celo uro v noč. O takrat ko ima župnik in jezična kuharica Lizika god, si pa dajo ti ljudje kar po dva dni streljati. In to menda vse za denar od ubogih faranov. Dobro si bomo zapomnili tega stričeka. Naj še le enkrat skliče kakšni shod, pa ne pustimo tudi streljat. Oh naj še le enkrat slišimo, da se bode Kupucinom kteri večkrat sem zahajajo seveda hujskat prezvanjalo, bodemo šli ter mežnarja nagnali. Saj mežnar je od faranov plačan nikakor pa od župnika. Vprašamo nadalje župnika, kdo mu je dal oblast tako velike s vote računiti za pogrebe po 30, 40 in še več goldinarjev? Drži se za naprej štolninskega reda, drugače se ti zna tako goditi kakor tvojemu predniku. V kratkem bodemo več velepomembnega povedali. Tako toraj, za danes dovolj; na svidenje. Sv. Barbara v Halozah. Precej časa, da se nisem nič oglasil v cenj. listu. Moram ti pa vendar nekaj naznaniti, kakšne so tukajšne la-rožke tercijalke; delajo se svete kakor nune a krščanske ljubzni do bližnjega in do siromakov nimajo. Slučaji pridejo večkrat naprej. Na Golo-bovem posestvu kaplana g. Rabusa so neke strašno brbrave ženske tam nastavljene. Se le pred kratkim njim je umrla mati in hčeri od umrle pa vedno prepevajo klerikalne pesmi i. t. d. Zadnjic hotele so celo na zelo nesramen način pretepsti enega od naše napredne stranke. Res lopa vzgoja Marijine družbe ; pametneje bi bilo ko bi svojega gospodarja bolj ubogale ter svojim navzočim pravilne hrane poskrbele, a hujskarijo proti Štajercu pa na stran pustile. Ravno takšni je tudi prvak Zuran iz Gradišč; zadnjič ga je list Straža hvalil češ, da je hvale vredno, da slov. uraduje pri občini. Siromak, saj nemščine itak ne zna, zato pa tako grdo hujska proti Štajercu. Njegova skrb naj bode proti toči prošnjo na glavarstvo vložiti za podporo. A tega ne sliši in ne vidi. Že je celo več strank nagnal, ko so se prišle javit. Zategadelj so po občani sami prošnjo vložili a prvaku Žuranu pa bodejo dali brco pri volitvah; saj imamo več bolj priljubljenih naprednih mož v občini, da Žuran ne bode več purgermeisterskega trona zasedel; takšnih mož ne rabimo, ki so ubogemo ljudstvu edino v škodo. Kmetje na noge ob volitvah, da vas ne bodejo prvaki zapet v svoje kremplje dobili. Prihodnjič spregovorim nekoliko od obč. volitev za Gradišča; sicer kaj čaka Žuran tako dolgo, da se volitva ne razpiše??? Gorica na dr. pol. Že dolgo ni bilo dopisa iz mladega prvaškega gnezda v Gorici pri Pra-gerskem, čeravno se toliko novega pri naših prvakih zgodi. V nedeljo 15. avgusta smo imeli žegnanje v Cirkovcah. In naš prvak študent Ducman, ustanovitelj prvaškega izobraževalnega društva, gosp. govornik pa ne vem kaj še, potem Vodošek, župan, predsednik društva itd. in Ant. Tomanič, tajnik društva, narodni mladenič, najboljši kristjan in ne vem kaj še vse, so pili v nedeljo celo noč in v pondelek so se vračali zjutraj domu. Vodja goriških prvakov Ducman in podvodja Vodošek sta se tepla, ko sta bila pijana. Vodošek je Ducmanu, ki je zastonj pil, vzel 4 kroni denarja. Potem sta oba silno klela. Slišalo in videlo je več ljudi. Tak delajo tisti prvaški ljudje, ki so tako častni in najboljši kristjani. Seveda jih bodeta župnik in kaplan še zagovarjala, zato ker so prvaki! To so najbolj pobožni ljudje. — V soboto je pogorel hlev Štefaniji Čelofiga. — Na polji je letos silno slabo. Vbogi kmeti! Trbovlje. Groza in strah, preteklo je! Dne 3. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldan so se pripravljali pokopati visoko častitega gospoda Franc Kallana, veleposestnika, imejitelja srebrnega križca s krono, častnega uda požarne brambe, častnega načelnika veteranskega društva v Trbovljah itd. Na pokopališče so bili tudi povabljeni „Požarna bramba", „veteransko društvo", ker isto so sami izbrani najboljši vojaki, kateri nosijo cele, vrste medalj, to je dokaz srčnosti [ vojaka, ki ga hudič ne premaga. Toraj pokazala se je srčnost teh vojakov ravno ta dan, ko so prinesli gospoda Kallana na pokopališče. Začele so se hude ure v zraku prikazovati; komaj da so mrtveca trugo v jamo spustili, blisk in grom začel je ropotati, imeli bi mrtveca zagreniti, v tem trenutku pričnejo bele kugle iz zraka padati, ki jim pravijo toča. O tedaj so veteranski vojaki zopet pokazali svojo srčnost; ko -so ogledali okrog sebe, da bele kugle padajo, pustili so mrtvega g. Kallana v jami še nezaginjenega in so zbežali vun iz pokopališča, po enem drugim plavali, najstarejši kateri že ne morajo tako hitro bežati, so jih še nekaj po hrbtu fasali. Star vojak je pač siromakj; neki občinski strežaj naprosil je nekaj drugih delavcev, da so šli mrtvega zagrniti. Neki stari zidar okoli 76 letne starosti, ki je celi čas zunaj delal, moral se je temu pogrebu čuditi, kako da so veteranski vojaki boječi. Zidar ki je to videl, je dejal: Jaz sem bil tudi vojak, ali jaz pa pred takim kug-lam ne bežim. Kdor se pusti pri banki „Slaviji" zavarovati... Gosp. Jos. Matica, trgovca v Celju, zadela je avgusta 1. 1. velika nesreča. Vsled razstrelbe bencina v kleti hiše, v kateri se nahaja prodajalna, ni bila samo njegova lastna zaloga s pohištvom popolnoma uničena, temveč tudi tuja lastnina hudo poškodovana. Nesreča se je zgodila vsled lahkomiselnosti in nevbogljivosti nekega učenca, kateri je nasproti izrecni prepovedi . z odprto lučjo v klet stopil, v kateri je malo t preje balon bencina počil. a Ker je prišlo pri temu tudi do težkih te-1 lesnih poškodb, pričela je sodnija najprve proti 8 sinu trgovca g. Heinrichu Matic kazensko pošto- _ 4 — panje, katerega je potem tndi na očeta raztegnila. S sodbo te sodnije z dne 14. prosinca 1909 bil je g. Jos. Matic zaradi prestopka po § 335 k. z. na 200 K in njegov sin Heinrich na 100 K globe obsojen. Proti tej sodbi vložila se je pritožba in leži sedaj cela zadeva pri najvišji so-dniji. Med sodnijsko preiskavo se je potom prič dognalo, da bi se nesreča tudi tedaj zgodila, ako bi se določbam glede shranjenja bencina itd. v vsakem ozira ugodilo. Torej ne tiči v tem krivda nesreče. Pokazalo se je tndi, da se do-tične določbe ni primerno trgovcem naznanilo in da jih niti trgovske korporacije niso poznale. Trgovci kot priče so naznanili, da se tndi v Gradca vedno in povsod tako postopa, kakor je to g. Matic storil. Nesreča je hotela, da je balon, ki je bil takrat v njegovi kleti, gotovo že od začetka napako imel. Njegov sin, ki se je z učencem s prelivanjem bencina pečal, je opazil, da je bil balon počen. Obadva sta se odstranila in Matic ml. je strogo učencu prepovedal, da gre z lučjo v klet. Ta pa je vendar šel in tako je prišlo vsled učenčove nevbogljivosti do nesreče. Tukaj se pač ne more o dragem nego o nesrečnem slučaju govoriti. Upati je tedaj, da bo najvišje sodišče g. Matica oprostilo. G. Matic pa je glasom zavarovalne police z dne 8. jnlija 1896 že skozi 13 let pri banki »Slavij i" proti požaru in razstrelbi zavarovan. Ta zavod pa mu noče zdaj itak malo zavarovalno svoto v znesku 5.700 K izplačati; nasprotno s e je banka »Slavij a", da bi g. Maticu še bolj škodovala, kazenskemu postopanju pridružila. In na to je treba opozarjati. Določbe §§ 19 in 20 zavarovalnih pogojev izključijo izplačilo zavarovalnine pri lastni krivdi ali veliki nemarnosti. To pa se tukaj ni zgodilo. Na civilni sodnijski poti bode g. Matic to lahko dokazal in svojo pravico dosegel. G. Matic se je obrnil na zvezo trgovcev za posredovanje. Ta je vse storila, da bi „banki Slavij i" njegov položaj pojasnila in jo je prosila, da naj prostovoljno zavarovalno svoto izplača, kar bi »Slaviji" gotovo ne škodovalo, marveč le koristilo. »Slavija" pa tega noče storiti. Zadnji odgovor generalne agenture v Ljubljani se glasi, da dobi g. Matic zavarovalnino, ako prinese spričevalo svoje nedolžnosti . . . Ponavljamo torej: G. Matic je 'skozi 13 let pri češki »banki Slavija" zavarovan. Nedolžnost g. Matica v tej nesreči je popolnoma dokazana. Vendar pa mu »banka Slavij au noče izplačati zavarovalne svote . . . Kakor znano, stoji generalna agentura v Ljubljani pod vodstvom znanega ruskega romarja Hribarja . . . Zapomnimo si to počenjanje in postopanje češko-prvaške banke »Slavije" ! ooooooocoooooooooooo Stariši! Ne pustite se od prvaških hujska-čev siliti, da bi svojih otrok ne pošiljali v pametne šole. Znanje nemščine je velepotrebno ! Kdor nemškega ne zna, je veliki revež! Zakaj pošiljajo bogati prvaki svoje otroke v nemške šole ? Kar je za bogatina dobro, ne more biti za reveža slabo! Poženite hujskače proč! oooooooooooooooooooo Novice. Kje Ste, kje Ste? Popisali smo v zadnjih številkah našega kmetskega lista posledice grozovite toče, ki je uničila tisočerim kmetom v ormožkem in deloma tudi ptujskem okraju njih polja, njive in vinograde. V tem hipu velikanske nesreče smo m i gospodarsko misleči napred-njaki pozabili na vsa politična nasprotja. Pozabili smo, da se je ravno v teh prizadetih krajih tako malo glasov za naše kandidate oddalo. Vedeli smo, da ljudstvo trpi in pričeli smo pomagati. In lahko rečemo: noben slovenski list se ni za to velikansko nesrečo toliko brigal, kakor mi. Nasprotno, male, skrite notice so prinašali slovenski listi, kakor da bi se šlo za kakšno malenkostno zadevico. Šele daleč za nami so pričeli nabirati in ko so naši napredni poslanci že davno nastopili, prišantali so tudi prvaški in obljubovali ter se bahali s tistim, kar je naš O r n i g dosegel . . . Žalostno, prežalostno je to dejstvo in razsvetljuje z bengalično lučjo vso praznoto prvaškega »prijatelj-stva za ljudstvo". Za vse mogoče nakane in namene imajo prvaki čas in veselje, za bedno, v lakoti trpeče ljudstvo pa ne žrtvujejo niti minute. V Slov. Bistrici so priredili preteklo nedeljo »naš dan" in molzili zbrano ljudstvo na vse mogoče načine. Nabrali so tudi precej denarja. Ali kako ga porabijo ? Kranjcem v Ljubljano pošljejo ta denar, za štajerske rodne brate pa niso niti ušivega krajcarja nabrali. Za „ob-lnejne Slovence" pravijo da nabirajo. Hmhm ! Mi smo culi, da se ta denar ne porabi v druge namene, nego v podporo bankerotnih klerikalnih časopisov. „Obmejni Slovenci" nimajo od tega nabiranja niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. K večjem, da dobivajo par »Fihposov" ali par »Straž", v katere si zavijajo svoj špeh ... V Šentilju pa gradijo prvaki veliko hišo »Hentiljski dom", pravi babilonski stolp. znamenje te zmedene politike. Tisočake in tisočake bode stal ta »Šentiljski dom", in vsi ti tisočaki so nabrani med revnim slovenskim ljudstvom vseh kronovin. Za brate v ormožkem okraju pa nimajo nič, niti besedice tolažbe ne!...Kje ste, kje ste, vi rodoljubi, vi narodnjaki, vi patentirani kristi-jani? Koliko je dala Ciril-Metodova družba za trpeče berače, katerim je nemilost usode vse vzela? Kje ste? . . . Oni nimajo časa! Oni morajo po tamburaških zvokih plesati »za blagor naroda". Oni morajo veselice prirejati »za obmejne Slovence". Oni morajo za Čiče in reše-tarje nabirati »za blagor naroda". Oni morajo z ljudskim denarjem svojo grdo, nesrečno gonjo razširjevati, svojo gonjo proti vsemu, kar je naprednega in poštenega! Pred takim 1 a ž i-rodoljubjem nas obvari Bog... Češka nevarnost. Po Dunaju so pričeli Čehi rogoviliti in le odločnemu odporu domačinov se je posrečilo, ustaviti to napadanje. Naši prvaški in narodnjaški listi delajo zdaj seveda tako, kakor da bi se cehom bogve kakšna krivica godila. Naše trdno prepričanje pa je, da bodejo Slovenci enkrat s češkimi privandranci ravno tako hude boje bojevali, kakor sedaj nemški Dunajčani. Res je . namreč, da je vse deklami-ranje prvaških ničvedežev o „bratih Čehih" gola neumnost. V političnem oziru so Čehi zlasti v državni zbornici Slovence ob vsaki priliki na najgrši način osleparili in izdali. In kdor tega ne ve, ta naj raje litanije poje ali pa pesmi pisari, nego da bi se s politiko pečal. V gospodarskem oziru pa postajajo Čehi že dandanes tudi konkurenti Slovencev. Pred kratkem je šele neki ljubljanski slovenski list prav ojstro proti žnpanu Hribarju pisal, ker ta od Čohov plačani gospod vedno češke uradnike in delavce nastavlja, medtem ko si morajo domačini Slovenci v tujini kruha iskati. To so krvave resnice, ki bi jih morali tudi prvaki vedeti, ko bi se jim slo enkrat za kaj druzega nego za neumno gonjo proti nemštvu. Ko bi bil mali slovenski narod sosed češkemu, davno bi ga bili že cehi gospodarsko požrli . . . Vse besedičenje_o »bratskih" Čehih je torej navadna laž, kajti Čehi so izmed vsemi slovanskimi plemeni največji konkurenti in najbrezobzirnejši sebičniki! Iz Spodnje-Stajerskega. Veliki „Sl0vani".!Spindlerjev »Narodni dnevnik nam še vedno ni odgovoril na notico našega zadnjega lista glede „narodnjaštva" in „slo-vanstva" gotovih prvaških voditeljev na spodnjem Štajerskem. Mi smo za sedaj trdili: 1. da je bila gospa dr. Tavčarjeva kot „bakfiš" Nemka in je nosila v ljubljanski »zvezdi" črno-rdeče-zlate trakove. 2. Da je bil ptujski prvaški trgovec Senčar nemški »turner" in obstoji še danes fotografija, ki ga kaže z nemškim trakom. 3. Da se je istotako ptujski komercijalni svetnik Jurza delal za Nemca. 4. Da se je delal hofrat Ploj v svoji mladosti za Nemca in da mož še danes slovenščine ne zna. Naprej lahko še celo vrsto takih »slovenskih" odrešenikov imenujemo. Objavili bodemo v prihodnjih številkah celo ga- lerijo te gospode. Sicer pa je bil g. Spindler, | predno je postal »pesnik", urednik nemskep liata v Mariboru . . . Prosimo odgovor! Posl. Hans Woschnagg, vrli napredni vodi.. telj šoštanjski, odložil je svoj deželnozboraki mandat in sicer zaradi neznosno grde in podle gonje, ki so jo vprizorili neki učitelj Aistrich, I združen s prvaki, proti njemu. Pričakovati pa je, da bodejo volilci g. Woschnagga zopet izvolili. Hrastniški prvaki in cesar. Kakor znano, spadajo hrastniški prvaki med najzagrizenejSe fanatike. Saj so njih voditelji znani Roševi pobjt. To se je tudi ob praznovanju cesarjevega rojstnega dne pokazalo. Nemci v Hrastniku so svoje hiše seveda s cesarskimi zastavami okrasili. Hrastniški prvaki pa, ki imajo polno zastav za vsakih par ljublanskih škricov, niso nikdar in tndi letos ne za cesarja niti ene zastave razobesili. Ali tudi črno-rumene zastave na nemških hišah tem veleizdajalskim gospodom niso dopadle. Zato so najeli plačane barabe, katerim so naložili, dat«! črno-rumene zastave ponoči doli] strgajo in poškodujejo. Pri nemški šoli se tem falotom to ni posrečilo. Ali zastavo na hiši gosp. Guera (nasproti šoli) so odrezali. Upamo, da bodejo orožniki te veleizdaljalske zločince dobili. Vprašamo tudi bivšega župana in poslanca Rosa, zakaj on ni razobesil zastave? Ali ni Avstrijan? Župnik proti cesarski slavnosti. Iz Črešnjo-vec pri Slov. Bistrici se poroča: Na predvečer rojstnega dneva našega cesarja se je izvršila tn-kaj slavnost tako, kakor še nikdar popreje. Ob 8. uri zvečer naznanili so streli iz možnarjev veliko bakljado, katere se je udeležilo nad 600 oseb. Za 80. lampijoni korakala je godba, kateri je sledilo ljudstvo. Pred šolskim poslopjem so se ostavili. Nadučitelj g. Polanec imel je lepi nagovor, po katerem so zapeli cesarsko pesen. Od šole se je korakalo do župnišča, kjer se ljudstvo zopet ostavilo in cesarsko pesen zapelo. Splošno se je pričakovalo, da pride tudi župnik in drži nagovor, kakor bi se to tudi slišalo. Ali v župnišču je bilo temno in tiho, župnika ni bila cesarska slavnost toliko vredna da bi se bil pokazal. Xi čuda, da se je slišalo med ljudstvom klice ogorčenja. Kajti tudi lansko leto črešnjovski župnik ni zapel ob cesarski maši »Te deum laudamus". Pač pa ob pustnem torku, ko so pu stni norci pred farožm skakali. Ta dan se je pokazal župnik, imel nagovor in šen-kal maškarara vina, šnopsa ter 10 K denarja. Pustni torek velja črešnjovskemu župniku več nego cesarjev roj stni dan... Obhod fajanov dospel je potem do gostilne g. Kresnika. Tam je zlasti vrli naš Kresnik lepo govoril in praznoval cesarja kot dobrega očeta Slovencev in Nemcev ter pil na njegovo zdravje. Končno je govoril še načelnik krajnega šolskega sveta g. Hajdnik v lepih besedah. Župnikovo postopanje in grdo obnašanje pa si bodo farani zapomnili! — Poroča se nam še, da je napravil župnik proti neznanim storilcem naznanilo, da so mu šipe na farovžu razbili. Mi gotovo nismo prijatelji razbijanja šip. Ali pri takemu postopanju tega župnika pač ni čada, da komu kri zavre in da napravi potem kaj tacega, kar bi drugače gotovo ne storil... Prvaki in cesarska slavnost. Iz Dobrne (Neuhaus) se poroča: Tudi pri nas se je vse za cesarski rojstni dan pripravilo in g. dr. Hiebaum je v tem oziru mnogo storil. Gostom se je tndi naznanilo, da so bode v kopeljni kapelici av. mašo bralo. Pa ni prišlo do tega. Kajti prvaški župnijski urad ni hotel pri-voliti duhovnika za čitanje te maše. Tako je bilo gostom nemogoče, prisostvovati cesarski maši. Župnik je ednostavno komandiral, da morajo vsi gostje v farno cerkev prideti. To pa marsikateremu bolniku ni mogoče. Sicer pa tudi pri farni cerkvi skoraj nobene cesarske fanice ni bilo videti. Res, daleč smo prišli; duhovniki, ki bi morali gojiti ljubezen do cesarja, delujejo.le nato, da ta ljubezen popolnoma izgine. Sramota! Uredniku narodnjaških listov se poljubi, da daje načelniku okrajnega zastopa „peku" Orniga dobre nasvete. Na to odgovorimo: 1. Ta urednik je še veliko premlad za take nasvete. 2. Ta urednik je »pesnik" in se zato menda malo na kmetijstvo razume. 3. Ta urednik naj priporoča — 5 dier, ^jnienje prvaškim okrajnim načelnikom. V pa se temu našopirjenemu fantiču pač ^^^^Jrt smeji, ako hoče šolmaštrovati. rodi- [tpj kurator. Znani prvaški dr. Štor irski rj postal je najprve po Treotovi dedščini odle I potem pa zaradi popivanja kograka ne- rich, I 2ato so mu postavili v osebi prvaškega pa Mota Sernec kuratorja. In to je vzorni ^lili. jr, Opraviti ima toliko, da se je celo pri I naselil. Tudi je vzgojiteljico, katero je ejše jas Štor odpustil, nazaj poklical* Sernecu kje. M čisto dobro godi . . . 'M- ..Naš dan'' so imeli prvaki preteklo nedeljo TOJe iT. Bistrici. To se pravi: hoteli so ga imeti. ■sili. ne so klerikalci in narodnjakarji združeno za «taato delovali, da bi se ta „naš dan" '" izvršil. Ali klerikalci so prebrisane s a- ». I videli so, da bi ta ,,naš dan" ene 10 narodnjaški »Ciril- in Metodovi družbi" '"nn ©1. In zato so pričeli klerikalci v zadnjem :UI(' proti temu „naš danu" pisariti, govoriti, t e igrati in pridigovati. In tako je padel ves olj idanu v vodo. Kmalu bi se celo stepli . . . iški rodni dnevnik" se zdaj iz klerikalnih slo- 'f^^Hih kmetov norčuje, češ da so prišli v • I i- sanih Jiigrovih srajcah". Hmhmhm! črni ske ;pač navadni kmet ne obleče, kakor narod- ana y gkrijci. 1'ajmošter Gregorec pa je baje ve? , i|;i bi imel rad, da bi bili „vsi pod enim ■kom". Verujemo, ali ta klobuk bi moral |tm. Mi naprednjaki pravimo, da bi bilo }i:lje, ako bi prišli vsi prvaki v eno — srajco, v „J;igrovo", marveč v — prisilno . . . komedija pa je dala le dokaz, da se ^ko ljudstvo tega okraja ne da zapeljati karade prvakov in da ostane raje na- Celjski rdečosrajčniki, imenovani „sokoli", rogovilijo. Preteklo nedeljo so imeli v Sv. neko veselico. Ko so prišli potem zopet v ■, so grozovito tulili in izzivali. ,,Narodni ■mik" zdaj seveda laže, da so bili od Nem-napadeni. Za vraga, enkrat se mora to 3 hujskanje mlečozobih sinrkolinov nehati 'm. da bode oblast temu nečuvanemu izzi-^Pkonec naredila, kajti drugače se zna en-: re.s nesreča pripetiti. Ali bodejo res že šoki Jerpobi" politiko delali? Drenažni tečaj. Za izobrazbo stanovskih Kinih melioracijskih preddelavcev sklenil je Tni odbor, da obdrži v Prassbergu, okraj Hjigrad, 6 dnevni drenažni tečaj i. s. od 18. septembra t. 1. Za pospeševanje te-oddal bode štajerski deželni odbor 5 šti-Kj po 20 K, da omogoči tudi neposedujočim ptijskim delavcem udeležbo na tem tečaju. 0 temu glej v inzeratu današnje številke. V SV. Trojici razširja vrli g. Schiitz vedno naprave za točenje izborne svoje kisle 1 Poleg tega je zidal zdaj tudi v bližini |enca lepo stanovalno hišico, tako da bodejo logli v poletnem času tam tudi bolni gostje liti. Bravo tako! Priporočamo podjetje vrlega 1 i domačina najtopleje. Vbogo ljudstvo! Iz ormožkega okraja dobi- I jo poročila, da je beda in revščina naravnost losna postala. V po toči pobitih pokrajinah ljudstvo naravnost v lakoti in na beraški pa-. Povrh tega je pričela baje tudi huda dra-a. Poroča se nam, da se prodaja eno samo pro ali murko po 16 vin., kupček slabega la za 40 vin. itd. Nekateri brezsrčni ljudje NO bedo ljudstva v svoje sebične namene iz-jati. Morda bi se dalo na ta način poma-bi tamošnji ljudje drugod recimo v ■r Bn potrebno nakupovali; gotovo bi se dalo to Jkakšni način napraviti. Sicer pa kličemo še It vsem dobrosrčnim ljudem: na pomoč, na h Pri Sv. Vidu niže Ptuju bo na pondelek ft 6. septembra dober obiskan sejem; kupci lejo od vseh strani in se priporoča mnogo ■ne na sejem postaviti, ker bo cena jako m. Prodaja grada v Šoštanju. 21. t. m. se je Kila v Gradcu razprodaja četrtnega deleža na lBini Šoštanj po cenjeni vrednosti 8582 K ■h. Kupila je vse firma Woschnagg in sinovi ■ 16.000 K. Za Ormož! Pri zadnji evangelični božji ■bi v Mariboru zbrani so nabrali za po toči padete Ormožane 42 kron. Srčna hvala! V Brežicah na Savi vpeljali so odvetniki in C. kr. notarji polni nedeljski počitek. 27 let dela pomočnik g. Joh. Rossmann že pri mizarskemu mojstru g. Karlu Kratzer v Ptuju. Vsled tega mu je podelilo štajersko obrtniško društvo veliko srebrno medajlo. Rogatec-Brežice-Rudolfovo. Ministerstvo za trgovino podelilo je gg. županu Faleschiniju, Hansu Schnideritsch in dr. Janeschu dovoljenje, da trasirajo in projektirajo ozkotirno železnico Rogatec-Brežice-Rudolfovo (na Kranjskem). Ta železnica, za katero se napredni možje toliko trudijo, bi bila velikega pomena. PosurovelOSt. 18. t. m. sprehajala sta se dva gimnazijalca v ptujski okolici. Kar nakrat napade neki neznani surovež vboga dečka z velikimi kamenji. Vpil je za njima, da se tam ne sme nemško govoriti in da ju bode pobil. Rešila sta se v neko kmetsko hišo. Fej čez tako surovost! To so plodovi prvaških zločinskih hujskačev! Strelivo kradel je „\Vaffenmeister" Josef Sterna v Mariboru in ga oddajal brusaču Ba-ninu. Zaprli so oba. Zaprli so v Maribora deklo Antonijo Iršič iz Remšnika, ki je v Veliki Kaniži precej zlatnine pokradla. Organist — tat. Zelo pobožni organist Kopriva v Trbovljah je dobil dva meseca ječe, ker je ukradel 70 kron nekemu pijanemu posestniku. Umrla je v Rogatcu sodnikova soproga F. Pavliček v 29. letu svoje starosti. Bodi mladi pokojnici žemljica lahka! Težko prizadetemu soprogu pa iskreno naše sožalje! Rešitev življenja. Pri Radgoni so se peljali 3 gospodje v čolniču po Muri. Pri mlinu so padli v vodo. Neki uslužbenec Schonauer je vsem trem življenje rešil. Vlomil je neznanec v stanovanje gdč. Tereze Puschel v Mariboru in pokradel okroglo za 70 K vrednosti. Smrt v plamenih. V Borovcu pri Ptuju prišel je preteklo nedeljo kmet Majcen pijan domu in se vlegel v skedenj k spanju. V žepu so se mu žveplenke vnele in povzročile ogenj. Požar je vse vpepelil. Majcena so potegnili kot sežganega mrliča iz razvalin. Žvepleno kislino je v steklenici nesel mariborski učenec Al. Sangila. Nakrat se je kislina razstrelila, Vbogemu dečku so bili obe nogi težko opečeni. Odpeljali so ga v bolnišnico. Divjak. Frizer Anton Saišek iz Ptuja se je po Mariboru s fijakerjem vozil. Ko je fijaker plačilo zahteval, pričel ga je pretepavati. Tudi s policaji se je protepaval. Tička so zaprli. Tatica. Dekla Marija Kralj iz Zavrča je v Mariboru svoji gospodinji obleke za 30 K pokradla. Vtaknili so jo v luknjo. Pogorelo je poslopje zakonskih Anderluh v Celovcu pri Slatini. Škode je za 2000 K. Z vročo juho se je polil otrok zakonskih Straže v Hrušovcu pri Sv. Jurju. Poškodoval se je tako težko, da je čez par ur umrl. Iz Koroškega. Duhovnik in škof. Iz koroškega Št. Ilja (St. Egiden) se poroča: Že večkrat se je javnost z župnikom g. Cesky v Št. Ilju pečala. Mož je sicer Čeh, ali pustil se ni nikdar koman-dirati od političnih in narodnostnih hujskačev. Nasprotno, on je v jezikovno mešanem kraju prosil, naj se vzdržuje mir, on je priporočal slovenskim kmetom velepotrebno znanje nemškega jezika, on je hvalil koroško šolstvo, ki je seveda kranjskim hujskačem trn v peti. Vsled tega so seveda župnika Cesky sosedni prvaški črnosukneži sovražiti pričeli. Šnofali so po njegovem zasebnem življenju in našli seveda nekaj človeških slabosti, katerih pa tudi pri drugih, zlasti :pri koroških duhovnikih v splošnem ne manjka. In šli so ti poštenjakoviči ter naznanili svojega duhovniškega brata pri škofu. Škof dr. Kahn se je seveda takoj na stran prvaških hujskačev postavil in medtem ko pusti druge prvaške duhovnike popivati, se ponoči s fanti zaradi deklet pretepavati, križe iz grobov trgati itd., nastopil je takoj proti temu duhovniku najoJ8treje. To pa vkljub temu, da se je skoraj vsa fara na stran g. Cesky postavila. Župnik se tega seveda tudi ni pustil dopasti in tako je prišlo do boja med dvema „ namestnikoma Kri- stusa". Pretekli torek je prišel škof v lastni osebi v Št. Ilj, da bi g. Cesky prepodil in na njegovo mesto nekega bržkone politikujočega Hornbocka postavil. Prišlo pa je drugače. Večinoma slovensko prebivalstvo, ki stoji na strani župnika, je odločno nastopilo proti škofu in njegovemu spremstvu. Škof se je podal v farno cerkev, v kateri je govoril in označil »grehe" župnika. Večkrat je moral škof slišati besede: To ni res! To je laž! Ko je novi provizor pričel mašo citati, so zbrani cerkev zapustili. Po maši šel je župnik s svojim spremstvom proti farovžu. Ali tam je stalo okroglo 200 faranov, ki so odločno rekli, da pustijo škofa le tedaj v farovž, ako jim pusti g. Cesky. Škof tega ni hotel dovoliti. Poklical je raje nekega političnega uradnika in mu naročil, da naj ta množico z orožniki razžene. Uradnik je bil tako pameten, da je škofa prosil, naj to opusti, ker bi prišlo drugače do prelivanja krvi. Potem se je škof odpeljal . . . Take cvetke rodi politikujoče far-Štvo na Koroškem. Vbogo ljudstvo mora duhovnike s svojim krvavim denarjem vzdrževati in potem bi gotovi duhovniki najraje na ljudstvo streljati pustili. Nam se ne gre za osebo g. Cesky, ali nam se gre za pravico. In pravica mora zmagati! Krščanska ljubezen do bližnjega. V sv. Mihaelu pri Wolfsbergu vzel je neki posestnik iz usmiljenja in ker mu primanjkuje poslov, neko samsko žensko v hišo. Kar nakrat dobi ta posestnih od slabo znanega fajmoštra Scherian pismo, v katerem je m. dr. citati: „Cul sem, da imate v Vaši hiši ledično nosno žensko. Glejte, da pride ta oseba iz Vaše hiše in iz fare. Saj veste, da se ob novem letu raz priž-nice vse hiše in imena posestnikov razglasi, kateri dajejo takim ženskam streho. Tudi bi jaz ne izvršil krsti, ako bi moji zahtevi ne ugodili itd. Tako piše katoliški duhovnik! Kristus je celo Magdaleni odpustil; taki duhovniki pa silijo naravnost, da ljudje v drugo vero prestopajo. Bogve, je-li bi bil ta duhovnik tudi tako strog, ako bi bila dotična ženska s kakšnim črnosuk-nežem v drugem stanu, kakor se to žal pre-mnogokrat zgodi . . . Iz »t. Vida p. Juno se povpraša bolj natanko našega Svatona: Kaj njega to briga, kar si en človek sam za svoj denar nakupi in na sebi ali v svoj sobi ima? Mislimo da nič! Dne 19. avgusta je prijel z svojo ojstro besedo na cesti enega poštenega mladeniča: Zakaj ti nosiš se kakor gospodar? Zakaj Ti nosiš verižico z nemško barvo? To je znamenje, da ti nisi katoličan. Če bodeš bolan, jaz Te ne pridem spo-vedat in če umreš, Te tudi ne bom pokopal kot kristijana. Tebi že ja smrt na jeziku sedi. Oj ti Svatonček, ali veš Ti za smrt, kje da hodi ? Tebi pa na — glažki čepi! „Vsak za svoje!" Ti nas ne bodeš sodil po tvoji neumni glavi; ampak naš sodnik je Bog. Prosimo Te torej, pusti nas pri miru! Zopet Ujeli in zaprli so poštnega tatu Iliaša, ki je svoj čas iz zapora v Beljaku pobegnil. Zgorela je dekla v vili Pumer v Seebodnu. Razstrelila se ji je namreč steklenica s špiritom in je dobila vsled plamena take poškodbe, da je tekom desetih ur umrla. Obsojeni vojak. Garnizijska sodnija v Celovcu obsodila je vojaka Matijo Egger od infan-terijskega polka št. 27 zaradi ropa, tatvine in dezertacije na desetletno težko in poojstreno ječo. Roparski umor. V Langeggu je neznanec umoril vžitkarja Grego Grainerja in mu vzel male njegove prihranke. Roparja še nimajo. Med puferje je prišel v Beljaku delavec Hofer: ranjen je težko. Nogi odtrgala so kolesa železniške mašine poštnemu slugi Niescherju. NOS odgriznil je v Celovcu neki hudi konj hnzarjn, ki mn je stregel. Nesrečnega vojaka so pripeljali v bolnišnico. Nevarni ropar. Iz Ljubljane je ušel iz zapora neki Al. Pichler. Klatil se je v celovški okolici. Dva orožnika sta ga opazila, ko je hotel ravno dve gospe napadeti. Zasledovala sta ga in ga po dolgournem trudu ujela. Metal je tudi kamenje na orožnike. Požar. V Bistrici pri Plajpurgu je pogorel veliki mlin g. Štefana Kraut. Mlin je bil čisto nov, ker je lani tudi pogorel. Škode je za. 30.000 K. — 6 Po svetu. Pred sodnijo zaboden. V Sadagnri (Buko-vina) tožil je kmet Nagrovski kmetico Ano Sko-romero. Ko je kmet tožbo dobil, potegnila je Ana pred sodnikom nož in ga je zabodla Na-grovskemu v prša. Zaprli so jo. takoj. Vas pogorela. Vas Dukovec pri Krupini je popolnoma pogorela. Le 4 hiše so ostale. Ko je ogenj pričel, so bili ljudje še v cerkvi. Škode je za 150.000 K. Baje so otroci zažgali. Velika nesreča na morju. V pristanu Montevideo (južna Amerika) trčil je argentinski parnik „Columbia" z nekim nemškim parnikom skupaj. Prvi parnik se je takoj potopil. Poroča se, da je blizo 300 oseb utonilo in to večinoma žensk in otrok. Le malo oseb se je rešilo. Kapitan se je hotel sam usmrtiti, pa so mu to zabranili. Strela je udarila v stolp cerkve v Gellu (Švica). Stolp se je podrl in z njim cerkvena streha. Dve ženi sta bili ubiti, 15 možkih pa težko ranjenih. Ruski roparji. Blizo postaje Zuvorovskaja so napadli roparji poštni vlak. 10 roparjev je skočilo v voz, v katerem je sedel blagajničar s 40.000 rublji in v.spremstvu dveh stražnikov; ta dva sta bila ranjena. Blagajničar je ušel skozi okno in tekel čez strehe vagonov do maši ne. Tam je zahtevel, da se odpre mašino, kar se je tudi storilo. Mašina se je peljala do postaje, potem pa pripeljala orožnike nazaj. AH roparji so že pobegnili. Železniška nesreča. Med postajoma Mikolo in Halmi (Ogrsko) sta trčila dva tovorna vlaka. En zavirač je bil takoj mrtev, dva železničarja Sta težko in dva lahko ranjena. Draginja. Sladkor je postal za 2 K pri 100 kilah dražji. Zastrupljenje z rumom. V rudniku Pilisvo-rovar na Ogrskem je umrla 7 oseb po vživanju slabega ruma. Potres se je zopet v srednji Italiji zgodil. Precej hiš se je podrlo in tudi nekaj oseb je izgubilo življenje. f0F~ Ne pozabite nesrečnih kmetov, katerim je toča vse vzela! Nabirajte podpore. Vsakdo naj podeli vsaj malo svotico za te reveže! Loterijske številke. Gradec, dne 27. avgusta: 4, 41, 88, 57, 20. Trst, dne 14. avgusta: 31, 84, 63, 73, 86. §0f Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora, -""fttt Povodom birme razpošilja svetoznana tvrdka ur Maksa Bkhnel na Dunaju, IV., Margarethenstrasse St. 27/27 nov cenik b'rmskih ur, »zlatnine in srebrnine po najnižjih fabriSkih cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za iivrstno, reelno postrežbo. Naši cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik z nad 5000 podobama zastonj in franko. 873 L. A. Z. 33663 II. 5041 Nekaj kmetskih deklet ki se hočejo kuhati naučiti, se sprejme proti prosti hrani in oskrbi. Vpraša se pri' gospodinji zavoda „Deutsches Hladenenheim" v Ptuju. 517 Razglas. Na štajerski deželni kmetijski šoli s slovenskim učnim jezikom v sv. Jurju na južni železnici-prične s 15. oktobrom 1909 prvo šolsko leto. Ta zavod ima namen, da daje sinovom sppdnjc-štajerskih kmetov priložnost, da se na podlagi v' ljudski šoli nabranega znanja izobrazijo v zmožne, praktične, kmetovalce. Podučni predmeti so: živinoreja, mil travništvo, poljedelstvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Podučni tečaj traja deset mesecev. Za sprejem treba je predložiti sledeča dokazila: 1. o dokončanem 16.življenskem letu (krstni list); 2. o domovinski pristojnosti (domovinski! list); 3. o popolnemu zdravju in kmetijskemu delu primernemu telesnemu razvitim (zdravstvena spričevala); . 4. o pridobljenemu predznanju (šolska spričevala); 5. o nekaznovanosti (nravnostno spričevalo). Da se omogoči tudi sinovom manj premožnih kmetovalcev obisk te šole, obstoji na zavodu 10 deželnih prostih mest. Sinovi štajerskih kmetovalcev, ki.se potegujejo za eno teh prostih mest, imajo predložjti svoje prošnje do najkasneje 15. septembra 1909 in sicer štajerskemu deželnemu odboru v Gradcu, tem prošnjam je dodati poleg pieje omenjenih dokazil še občinsko uradno popisanje premoženskih razmer. S takim prostim mestom zvezan je brezplačni poduk in prosto stanovanje in v deželi navadna oskrba ; za dobavo knjig in drugih učnih sredstev imajo stariši skrbeti. Plačujoči gojenci imajo plačati za poduk, stanovanje in hrano 280 kron in sicer polletno v naprej po 140 kron v roke direkcije zavoda v sv. Jurju na južni železnici. Naznanila plačilnih gojencev se sprejemajo do konca septembra 1909 pri štajerskemu deželnemu odboru v Gradcu. Gradec, 16. avgusta 1909. Od štajerskega deželnega odbora. Edmund grof Attems m. p; 513 Štev. 32788 II. 4885 :' , • f Razglas. — Drgnažni tečaj. Od 13. do 18. septembra t. 1. se vrši v Prassbergu, okraj Gornjigrad, 6 dnevni drOnažni tečaj. Za ta tečaj se odda tudi 5 štipendij a 50 K, da se na ta način neposedujočim kmetijskim rlHavcem udeležbo omogoči. Namen tega tečaja je vzgoja stanovskih melioracijskih delavcev, iz katerih se bode potem vzelo za melioracijske zgradbe potrebne preddelavce. Lastnoročno pisane prošnje se ima predložiti do' najkasneje 31. avgusta t. 1. pri kulturno-tehničnemu oddelku štajerskega deželnega odbora v Gradcu, Neutor-gasse 36. V prošnji omeniti je poleg starosti in sedanjega bivališča Se to, je-li je prositelj pri melioracijskih delih še sodeloval in je-li bi bil pripravljen, da se da porabiti za preddelavca v slučaju zmožnosti. Kmetje in kmetijski delavci, ki se hočejo tega tečaja na lastne troške udeležiti, se tem potom vabijo, da se v pondelek, dne 13. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj v Prassbergu v gostilni gospoda Johana Lipoid pri vodji tečaja naznanijo. Gradec, 12. avgusta 1909. Od štajerskega deželnega odbora. 519 Ženitna ponudba. Vdovec, 36 let star, s 3 otroci, lastnik umetnega mlina v nekem lepum trgn spodnje Štajerske (vrednost mlina 20.000 K) želi se oženiti z gospodično ali pa vdovo brez otrok v starosti od 25—35 let, ki je zmožna obeh deželnih jezikov in ima nekaj tisoč kron premoženja. Naslov se izve pri upravništvu ,,Štajerca". 7511 Pridni viničarji in HRT* major ski ljudje z 3 do 5 delavskimi močmi se iščejo za 1. novembra. Vpraša sa pri g. Johann Lininger, Maribor, VolksgartenstraBe 20. 5*8 -----------------------------------------------1-----------------------------------------______________ Takoj se sprejme, zdravo krep. ko 14—16 let staro deklico, šolsko izobrazbo v trgovino meSa- bTaga J. Kudraan, Kri- kavas Dolensko. 489 ■• < ■ V—' Na Lavi. 10 minut od mesta Ge.lje pdilnljcno, ob križanji cest Celje-Ostrožno in Gabcrjc- Lava-Žalec, se ,&9fih) b hiša r, euimj nadstropjem, velikim vrtom in vsem zraven sli 5ajoči™, V kateri se tudi trgovina ■/. mesAnim' blagom nahaja in z»' gostilno zelo pripravno, takoj in pod zelo ugodnim pogojem proda. Dopisi naj se poftljejo .-na uredništvo tega lista. 516 2 do 3_ študente na hrano 52B iz 'boljše hiše sprejme se za šolsko leto 1909/10 pri najboljši oskrbi. Vpraša se pri gospej Ani Waida v Ptuju, S.teimnetzjra8se 2. Lepa, močna hrastova drevesa 622 istotako drevje s iivankami (smreke in mecesen) se proda po ceni. Kje? pove uprava „fetajerca". Posestvo v Slov. goricah 52S stanovalna hiša, s 3 sobami, kuhinja, 2 kleli, gosp. poslopje, novi svinjski hlevi s 5. oddelki, 21 oralov zemlje, lepi sadonosnik, JO1/« oralov gozda za podiranje, drugo travniki in- -polja, se proda. Cena 18.000 K, od lega 6000 K Šparkasa. Naslov pri upntv-nišlvu »Štajerca". Učenec se sprejme s primerno šolsko izobrazbo v trgovino z mešanim blagom; nekaj nemškega potrebno; deklica k otrokom se takoj sprejme pri g. Aluis Keicll, Stacunar,Halbenrain blizuRad-gonc. 528 Gostilna I v okolici Celja koncesijo, vrtom zav za zelenjavo, te taicj i proda ali v najem dL^ se prig. H.Wa*MiK,(f pri Celju. Delavc Eridejo do prepričanje, I ro šivano perilo, bliit,'! ke itd. najbolje pri ffel v Maribora. Draugas*, t Damske biuzi1, Sosi, pn gotovi aH 30 meri, h:./J kakor znano najbolje T Wessiakn t Mariboii, T gasse. j Posestvo v Hlaponcih pri Ptuju, ( no stanovalno poslopje i za 10 komadov govedc^jj svinjski hlevi z 10 oni vse v dobrem stanu, l»i lov zemlje, se avgusta t. I. ob 2. uri 1 cijskem potom. Skuju pride pri ?. Franc ii i Vicar, p. d. furman i cih, viničarja vsak s 3 do 5 ljudmi, meta se takoj. Stana lepo, pogol dobri. Gf»l|Fl v Fraum (KrauKeSJ En priden konja se sprejme 1. septembri j Josef Presker Konjicah Preddelavca rr: (Platimeister), imoinep] lesni trgovini, oženjenep,i| g. Frani Cleinscich. IrinbJ na Koroškem. Mrvo in slami \ prodaja najceneje in t aj boljši kakovost franko u| postaje g. Williehn \>iu Gradec, AVielandgaaell Velika hiša a« Kmetsko P««*« za p.rodati v Globokem št. 15 p. Šmarje pri Jelšah, 3 orale zemljeisadno drevje z vsem, lepa lega. "Kdor zeli kupiti, naj se oglasi pri lastniku Jakob Stompf, i.nski trg. Sedlarstvo ^ z obrloni brez konkurence z vsem^Qrodjem se s stanovanjem dosEojiirir.il sedlarju zaradi smrti v najem da. Vpraša se pri g, Heleni Ha.Mburgfr, Grebhij (Uriffen) na Koroškem. Lepa hiša *S z 2 oraloma zemlje, direktno na železnici, lep razgled, na solčnali strani, primerno za penzijonista, se za 3600 K proda. Naslov: Mat. Bobek, Snarje pri Jelšah it. 20 (2 minuli' od trga). Posestvo 533 za prodati, vse v dobrem stanu, novo zidana hiša & 3 sobami, kuhinjo, klel, kamro, kravji in svinjski hlev, Skedenj. lepi - sadonosnik, velika njiva, vrl, nekaj travnika, zelo ugodno za penzijonista, 10 minut od kolodvora Poličanc, vite za friOO kron. Vpraša naj •6' pri lastniku g. Prane P«ti«k, Čadramska vas, ali pa g, trgovcu Vnuk, na kolodvoru v Poličanah. za prodati; lezi pri Velikcvcu na Kom („Tene"-posestvo), 7 ha zemlje i. s. 1*4 ] kega travnika, 3 a nika, 30 a gozda; poslopji] dobrem stanju, vode j pri hiši, 6C iz proste proda. Plačilo po dogord Naznanjam tem i moj sin Valerian Spruschin ni opravičen, da lii v moj imenu denarje ali deotig vrednosti sprejemal; a I gove ki bi jih napravil, ria pod nobenim pogojem plai " -Ptuj 16. avg. 1909-totL Sprusenin«, mehanikovavetoj Pridni viničarski Ijiidjj z 2—3 delavskimi močmi, i z znanjem nasadov trtnih šol se sprejmejo pri i Anton Grundner, PolifeneJ ___________________ 51] Mlade pridne iji ižče za fabrični promet ' zunanje delo cementie fibril) Kakar p. Reki. Pekovski učenec se takoj sprejme pri lleinrii-h SiBonilsch, pekt skem mejstru v Zeltl gornjo Štajersko. Prodaja naturnih vin 1908 I. terrano krepko rdeče vino.......... 1908 „ vino „Schilter" zrelo za točenje........ 1908 ,, belo namizno vino Silvanec-ribola....... 1908 „ namizno vino rizling............. stara, fina namizna vina po............. 1908 I. Lissa rdeče, mcdicinalno, krvno vino..... pri 100 litrih proda iz vinske kleti v poslopju velike . 40-- ;»■- &6N — Otto KUSTER, Celj Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka SinOV, "v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših .sipovin. V Vaš prid bode, bodete M pri nakupovanju dajali prednost temu Izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. «1. Z»g»V. Y»82,5:9I.V. Tovarnieka znamka. Vprs Una s poh za s< takoj po m da. V liRg, 0« 0« VC1 Janja, da I , hlaCe, pri TV>«| rasse, kupij ske Ipasniki 'i, kupuje! lajbolje J ilioru, Di — 7 — ari Kasplr SINGER „66" k zmeianlm blagom in zaloga smodnika PTUJ SI N 6 E R Mažine dobite edino v naših zalogah. tnijbaa« . ,., najnovejša m najpop olnejša šivalna mašina. svojo bogato zalogo šTecerijskega blaga, SifljjfiF Col akC. dr. U S.Y!llli3 StTOJe PTUJ, Hauptplatz 1. . ■';'/ Vzemite prijazno na znanje! , Vse od .drugih pod imenom „ Singer mašine >so narejene po vo tuju, lopje a ;ovede, 10 odde nu, 15 i )da dn . uri Skupaj [ c in Ar i v Hlap i smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore dmete municije za lov kakor patrone, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo rtnem gnoju za travnike, njive in vinograde |Tomažova moka, kajnit, kalijeva sol itd., krmilna slama prcšana, raffiabast in rciii viirijol itd. po najnižjih cenah, ga' ponnjane enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našimi novejšimi zistemi šivalnih strojev in to v konstrukciji, trajnosti in zmožnosti. 520 komadov sodov _Cu^ž industrije! ftovega lesa (ajhanih) a 600—700 1 t U 200 1 se po ceni oddajo pri firmi 5:10 rjaftostar Stiger v Celju. spri Stanoval lieorg Fi jheimV tembra Zrečah Krojač *^H zastopi sam krojiti in izdelovati, se takoj lirejme. — Ponudbe naj se pošljejo na inc Mihelič=a, trgovcav Dobravi pošta Zavrč. 5^7 schin; v moji dcna za ril, pli (le i ijud črni, 1 nmc jo pri sliCai ljudi nmet nec n K 28 „ 32--„ 36-- ", **■'-, 56--park e. Pomen teh treh elementov je danes (vsakomur znan in to zlasti na polju [jilstvr., kjer učinkujejo v obliki masaže, 'jp itd. izvrstno v slučajih, kjer medi-n!i no ponngajo veliko več. V zadnjih letih pa se je pridružil torn mbnim zdravilnim činitoljem [liku bolj pomtmbni element. irika katere učinkovanje na bih poljih industrije se nabit obožuje. . Fenontenalni električnega toka si je dala v 11 Imli zdravniška umetnost in v jtteilt slučajih, kjer celo voda, zrak [frctlidit več pomagati ne morejo, se firttritio s presenetljivim uspehom pihlja. Vsak bolnik naj bi o eksistenci pomembnega zdravilnega faklorja I smo si mi vsled tega za naloge obliki knjižice to zdravilno vseh slojih prebivalstva raz-Vsak bolnik, zlasti oni, ki trpijo 1 lervuznosti, nevrasteniji, bnlečinah in hrbta, teža ah v želodca in »ju. slabosti srea. otrplenjn in Hi vsake vrste, težavah menstruacije itd ciji obiščejo, kjer radovoljni brez zaveze vse pojasnilo bi to ne bilo mogoče, potem zadostuje, spodaj sto-kupon z imenom in natančnim naslovom na nas naslov ■j; poleni pošljemo takoj našo 64 stranijdebelo ilustrirano naj nas v gratis-knjigo .Razprava o modernim elektro-terapiji" {zaprtim kuvertom gratis in franko. 526 [Elektro - terapeutična lofdinacija, maj. L, Schvvangalie 1, Mezzanin odd. 74. Kupon za brezplačno knjigo: K. spr. t 22.(8. OST • elektro-terapeuUčaajordinacija t DUNAJ, I.," Schwangas¥e~"l, mezz. odd. 74" Prosim, pošljite mi knjigo: ..Razprava o moderni elrktto-lerapijr' zastonj in franko pod zaprto kuverto. [ Ime: ......................................................... Naslov : ........................................................................... i Vsled velikega sklepa oddajam po smešno nizki ceni samo b'id K 4-60 eno krasno, tanko amerikansko zlato-duble Švicarsko Žepno uro, ki se ne da razločiti od pravega 14 karatnesa ihta, s 36 urnim antimazneticnem an ker-kolesjem, s sekundnim kazalcem 3 letno garancijo s fino po- 1 kom. K 4.60 zlačeno veriiico vred 3 kom. K 12.90 Natanko ista v nikelnu ali gloria srebru lepo gravirano pokrovje 1 kom, K 3.45 s P*»rebren° *«"*<» 2 kom. K 6.50 Brez mike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj I Pošilja se po povzetju ali naprej-plačilu svote. 11. ceniki zastooj in franko. E. Holzer, Krakova, Stradom 1826. Fotografična manufaktura FRDWIRTH <$ COMP. Dunaj VI. Gumpendorferstrasse 9. Vsi modeli 398 fotografičnih aparatov Prizmen-glaži itd. Solventno olajšanje plaži! za odjemalce. .. Cenik zastonj 'iti franko. ' Meščanska parna žaga. Na navem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj* »raven klalnice in plinarske hiše postavljena ji nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takej ras- iaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ia spahati-i. t. d. "i! Pozor!!- za vinsko trgatev 1909. Večjo množino zelenih ŠtartiilSloll SOdoV brez napak odda od 40 do 44 kron 'Kari Kržižek v Maribora, Burggasse 8. 490 veletrgovina z mešanim blagom, "" vinom in žganjem • v Poličanih priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalogo iaboraegs špeoerijskega blaga, kakor fine pant« snoke, viaberle, cibebe, kave, masti, jedilno olj«, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufaktarnega blaga, štofi, draki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja ■ebra pristna natnrna vina en gros ia dobs« pravo žganje en gvos ia ea detail. 80 Štiri tedne na poiskušnj# in ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovite ceno in dobro. Cenik s slikami franko! Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 111 a. d Staattaahn, Bohmes. 1& Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo (s- vrtujem le več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najbolje sredstvo is rast ias in proti njfl. izpadanj« — KAPILOR št t. Povzroča, da postaneje lasj* dolgi In gosti, odstranja pra- naj la vsako kožno bolezen na glavi. Karočila naj bi si ga vsaka troSina. Imam premnoge Htbvslnic in priznanje- Slane poštnine prosto na vsake poito lonček 3 K 86, 2 lončka 5 K. Naroča naj sa samo od stene pod naslovom PETER JURIŠiČ lekarnar v Pa krasa Um. M0 v Slavoniji. :> Varstven« marka „Ank«r" Lhiment Caspici cemp. nadomestile za ankar-peiiR-eKEseiier "tfea je mano ko! odpeljajtoe, livratno In b»le6lno oistraajijeea •redstTO pri »rjlilalenju itd. Dobi sa v vseh apatokab po SO h, 1'40 in K 2 —. Pri nakupu tega priljubljensga domačega sredstva naj s« paai na originalne steklenice v »kailjah z ziaso varstveno zoamko nAnker", potom se dafei pristno to sredstvo. Dp. Richt6T-Jtm apoteii „datl !«" ■ v Pragi, Eli8abets»r. St. 6 nov. h,;- | RaapoSilJL se vsak dan. 690 Hranilno in posojilno društvo v Celju i reg. zadr. z neom. zav. v yelikem poslopji nemške šparkase nasproti kolodvora prevzame 2 O hranilne vloge proti dnevno obrestovanje (od dneva vložbe de dneva dviguenja). Rentni davek plača zavod. Dovoli kredit i. s.: hipotekami kredit po 5V.7., kredit z jamstvom proti menici ali dolžemu listu po 6%, kontokorent-kredit po 6'/.. Predstojništun. Dko manufakturno trgovino na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) m priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. š= 17CI Fnbrika kmtUkia in TinogradnlikUi s mm t (Štajersko) fivfartia najnovejše vitale mlatllne stroje, stroje w renanje krme, irot-mline, za rezanje repe, re* Mer a« koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, stroj« ia mah, grablje za mrvo. ročne grablje {Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, »»vej za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske catlae uliHe v kamenitih valčkih zacinane, hidravlično *«•**», »rese za sadje in vino. (Orig. Oberdruck E*lBsr«Bxial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo »spni tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške I0Ž6 fSmsatakl), rezervne dele, prodaja mašin na tes in gartmcijo. — Cenik xutonj in franka 14 fSbl/rtf/ri. i- <*J.rrtcr-iSc<> y/utt'i-i xo/i/o ru in ttcnB&t/iUO'fH *teVUif rUt/SP cbr/trjo 'tia/wvrsf/tutAy as/tih* t), Posorl Čitajl Pozor I Slavonska biljevina •** _ «ss **. * *elišc — ter se iz- vrstno in z najboljšim uspehom vpo-rablja proti zastarel lemu kašlju — belih v prsih, — prehla-« jenju v grlu, htipa-vosti, težkem diha-« nju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena ie franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K. 80 vin., po povzetja ali ie se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici K ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, Ukan*!* t Pakracu it. 200 (Slavonija.) Prave srebrne - remontoar ure z srebrno verižico in priveskom, c. kr. puncirane z usnjenim futera- lom. Vse skupaj kron 10*— 3 letna pismena garancija, pošilja se po povzetju. Prva in največja zaloga ur Maks Bohnel, Dunaj IV. Margareienstrasse 27,27. ,,Roskopf" ura iz nikelna K 3'—. Srebrna K 7*—. ,.Ornega" K 18—. Zlate ure K 18—. Zlate verižice K 20-—. Zlati prstani K 5 —. Ura na nihalo K 7 —. Budilnica K 2-—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanje vpošlje zastonj in franko. 271 © • Vinogradniška= =zadruga (Weinbaugenossenschaft), r. z. z neom. z. v — PTUJU — priporoča uljudno nakup v sodcih od 56 litrov naprej: 1908. haloška in zavrčka naturna vina po ceni od K 32"— do K 50*— pri hektolitru. Sortna vina, cene po kakovosti in naturna vina prej.šnih letnikov najboljše in srednje kvalitete po pri-444 mernih cenah. S • Lancaster od K 26'—, fiobert-puške od K 8"58f pištole od K 2, samokresi od 5"—. Popravljanj« po ceni. ■ Cenik s slikami franko. .....i m F. Dušek, Opočno št. 104 a. d. Staatsbahn, Bohmen. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 k;, sivih Slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg. najfinejših, snetene-belib, Slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Dau-nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se' vzame 5 K, potem franko. ©akt*- BotowB postnljn -"3*a iz krepkega, rdečega, plavega, belega aH rumenega nankinga, 1 tnfcent, 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 glavnima Nižinama, vsaka 80 cm. dolga, 68 cm. široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flavmastim perjem za postelje 16 K; ptl-daaae 20 K; dame 24 K; posamezni tnhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Desehenitz Nr. 716, Bfthmerwald. Cenik gratis m franko. "x tit • • Jos. Kasimil trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blai nasproti W.Sirk's Nil. in fllijalka nasproti minoi cerkve -=ev PXUJU = priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surov« j žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, alivo' najfinejše kandite, župne kocke, mineralne i najfinejše namizno olje, bučno olje, Jeni esenca in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polje in travnik, steljait i najboljša stelja, klajno apno, Luknlus, najb svinjska krma. Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, I moških, ženskih in otročjih čevelj domačegil tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi I kupi pri gospodu Ivan Borna, Gospodska ulica št i v Colju. Ljudska kopelj mestne?! kopališča v Ptuju. čas za kopanje: na delavnikih od 12. ore 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali ^bransebad z rjuho K —"60; postrežba K —10. Vinske preše, sadne preše z zboljšanim „doppe!dnKk werkomu za ročni promet, II zaprejo z rigelni, grozdni mlini, grozdni reblerji, sadni m v najnovejši, naji:dabqlO konstrukciji izborne vrste trt masine za priprav« krat hekslerji, rez za repa, snlii mlini, ilempferji u krni. » peljal, vorgelege iz fabnn poljedelskih mašin in p*"^ žclczjaFranzEISENSCHl! & Conip., Kandnitz a E. Gina] prodajalna pisarna Franz MELIGHAR, Rudolf BACKER Dunaj 1112, Lovvengasse 37. Katančni ceniki zastonj in franko. Išče se solidne zastopnike in naprejprodajalce. II jočsgft powedovanja, ietotake t*®i za p©*redo-v&Ej« vsaJtoršnega pe»la z aval ogerak. banko. Str&skasa se med uradnimi waeai r&doveljno in brezplačno veaka zadeva pojasni in po vsesa vstreže. ladajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.