Iz življenja kulturnih rastlin Dipl. agr. A. Jamnik Ob tlrugi priliki je očka nadaljeval s pripovedovanjem. Očka: Rekla .i, da se tudi rastlina hrani in cia so ji korenine ntkaka usta. To pa ni vscm točno, zakaj vsaka zelena rastlina sc hrani tudi po listih. Slavko: S ehn pa se rastlina hrani? Kaksne jedi pa so ji najbolj všee? Oeka: NajpotrebnejŠe hranilne snovi za rastlino so: ogljik, kisik, vodik '¦-¦> duŠik. O tch ste se v šoli že nckaj učili. Potrcbni pa so ji tudi žveplo, ¦-for, kalij, kalcij, magnezij in železo, koristni so ji nadalje silicij. kior in nukatere drage prvinc. Kakor vidiš. ima tudi rastlina precej bogat jelovnik. \ t^lavncm potrebujc skoraj vsc tiste hranilne snovi kakor človck ali žival, -a u/iva jih v Urugačni obliki Slavko: O seveda, juhe, pecenke, klobas, omak in drugih takih stvari niina. Očka: Nima jih, toda vendar posamezne hranilne snovi uživa v gotovi, M.dna enaki obliki. To bi zai primero nekako raogel reči, da ene hoče kuhane, druge pečenc. v omaki itd. Slavko: Očka. rekcl si, da so rastlini najpotTebnejši: ogljik. ktsik, vodik n duŠifc. Zakaj pa ravno ti? Očka: Vidiš, sinc. Iz ogljika, vodika in kisika rastlina sestavlja tako ^ anc organske snovi kakor so n, pr.: Skrobova mnka, (grozdni) sladkor in "ugi. Ti poteni služijo ljudcm in živalim za hrano. K ravnokar omenjenim Jiivnim hranilnim činitcljem pa rastlina pridaja tudi du.šik in ustvarja ^ljakovine. ki so za ljudi in živali glavni del njihovc hrane. V bcljakovinah !:ijdemo tudi nckaj žvcpla. Tudi v drugih rastlinskih tvorbah polcg omenjc- nih hranil mijdemo kalij. kalcij, silicij, železo, magnczij, klor i. dr. Kar v njcj najdcmo. tr> ji je torej pri rasti in izgradnji telesa potrebno. O vsem tcm se lahko tudi prepričaš. Slavko: Kako pa očLa? Ali bi moget to vidcti? Očka: Morcš morcs Toda potrpi malo. Vse po vrsti. Siavko: Kot so hišc v Trsti... Ačka: Ali žc pobiraš za menoj? No. pa dalje. Napraviti mnrcš poizkus. da ti iz čistc (kemično uistc. dcstiliranc) vndc : ili zraste rastlina, ako tej vodi pridaš rastlini najnotrebnejše hraniinc iinvi. V droseriji dobis za majhen denar: I*— tjrarn kfliijevctja nitrata fsoli- ¦•r|, (vsebtiic kalii. dušik in kisik). 0'5 grama natriievcga klorida (vse- ujc natrij in klor). 05 grarnu kalcijevcga sultata fmavecl. (vsebujc kalcij, l.iMk in žvcplo). (V5 grama maiinczijcve^a suUatn jiirenk« %c\\ (vscbujc mafine- /ij. kisik in žvcplo). 0*5 grama kalcijevega fosfata [fnsfornn kislo apno] 180 (vscbuje kalcij, fosfor in kisik) in vse 3"— grame te zmesi deneš v I liter dustilirane vode, dobro premešaš in skrbiš, da sc v njcj razpustijo (.raztopijo). Ako daš teh stvari prcmalo ali v ncpravem razmerju in tudi čc jih daš prcveč, potem rastlina v njih nc uspeva normalno. C.e pa sc točno držii jjornjih številfc, bo rastlina naravno rastla tudi v tcj vodi, kakor da bi bila v zemlji. Slavko: To bom pa poizkusil, saj imam že dva kovaca prihranjena Očka: Potrpi, ne bodi kakor bi te zolji zbadali. Saj šc ne veš vsega. SJavko: Že potrpljujem, očka že! (To bi me učitelj v šolj zlasal, če bi mu iznašel tako bcscdo!) Očka: Pojjlcj sliko! Na posodi jc pokrov z odprtinami. da morL- rasti rastlina iz posode ven. V tth odprtinah pa napravimo okoli stebelc ta-kakc blazinice iz vatc, da se nežno stcbelce ne rani. Na sliki vidiš v obeh posodah nc-kaj zanimivega. V obeh raste fižol že cnako dolgo. V prvi jc ostal majhcn. m se mogel razviti, v drugi pa bo-hotno raste in je že napravil stročjc:. V prvi posodi so v vodi raztop-Ijene vse hranilne snovi, kakor sem jih prcj navedel, manjka pa dušik. \ dru-0 posodi pa je tudi dušik (nitrat). Oušik povzroča, da rastlina bohotno raste, on jc za rastHno bonbonček. Da. ^e več, prav kakor prava mlečna kaša ji je. Slavko: Potera pa bi ji dal kar saniega dušika. To bi potcm rastla! Očka: Slavko, Slavko, pazi, da ti nc zapojem tiste Češke: ¦ Brabče, brabče, ti jsi hloupi (ijlup)... To tiL' iire kar tako. Kakor bi ti kmalu postal prava firiža, Če bi jcdel samo sladko smetano, tako tutlt rastlina ne more pravilno uspevati, čc ima enc ali vcč hranilnih snovi v izobilju, če ji pa pri tem manjka samO cnn nd potrebnih hranilnih snovi ali če je ima premalo na razpolago. Slavko: Če je pa tako. potcm se pa rastlina nc more preobjesti in iina prav natančno mero v vsem. In še sitnari. Oe nima v svoji juhi — dovoli. da tako rcčcm — čc nima v njcj prav vsega, če je morda korenčka malo ali pa dišav v njej, pa že nos viha in noče jesti. Ta je pa res nobel. Očka: Kaj hočeš. Ona živi natančno po zakonih narave in kadar nima vscga, kar predpisuje zakon naravc, nc more dobro uspevati. Slavkn: Sfllainiš, saiamiš. No. ko že toliko vem, bi pa šc nekaj rad iztak-nil. Namreč to. kako rastlina jč in zakaj ima dvujna usta. Joj, očka, Če bi jaz imel dvojna usta, bi z cnimi jcdcl navadnc stvari, i drugimi pa same pišknte. : Očka: Saj tako nekako dela tudi rastlina. \z zcmlje s koreninicami v plavncm jemljc v obliki riiznih soli, raztopijcnih v vodi (deloma jih samti raztaplja ali še dalje predclujc): kalij, kalcij, magnezij. silicij, želczo, fdsfor. žveplo, klor itd., pa tudi vodik, kisik in dušik. nc pa tudi ogljika. Ogljik jemljc rastfina iz zraka. Tcga jc v ozracju vcUno dovolj v *^l.ii-kovi kislini (dvokisu). Pod vplivom svctlobc in primcrnc toplotc listno zdc- Y 18} ;|(> (poscbna tclesca, ki dajejo listom zcleno barvo) ogljikovo kislino tako -ekoČ vpija in jo presnavlja na ta naein, da ogljik porabi za družbo kisiku in vodiku, s.čimer n. pr. ustvarju škrob in (grozdni) sladkor. ali pa ogljiku, vodiku in kisiku pridružujc 5c dušik in še nekatcrc prvine ter stvarja heljakovine. S ttm po eni strani ustvarja hrano za ljudi in živali. Pri porab-Ijanju »iiljika pa rastlina oprosti od ogljika vcs kisik. ki udhaja v zrak in ic na razpolago Ijudem ter žiralim za dihanje. Slavko: Čakaj, očka. eakaj. Meni se nekaj bliska. To jc pa imcnitno! ,. vem! Ljudje in živali vdihavamo kisik, ki se v naših pljučih zveže z jljikom in vse to izdihavamo kot ogljikovo kislino v zrak, No. rastlma* pa ilaj prusnavlja to ogljikovo kislino, ojjljifc porablja zase, nazaj pa vraca :Liiii potrebni kisik. Torej mi delamo za rastline, onc pa za nas? Ali prav skiepam? Očka: Čisto prav, fantck moj. Že vitlim, da znaš uporabljati, kar si se štili učil. Drug za drugega delamo. drug drugcmu pomagamo, da nam vsem npaj ne zmanjka najvažnejsih stvari — brez katerih ne bi bilo življenja, sc bi žalostno poginilo. Slavko: Toda očka, če žc to vem, mi pa Še povcj, kako pa pridejo one hcanilne snovi (dušik, vodiJc. kisik, katcij, kalij, natrij, žveplo, fosfor, magne-/ij. žveplo i. dr.) v zemljo, da se more rastlina koristiti z njimi? Očka: To ni težko razumeti. Zakaj vsch tch snovi je v vsaki zemlji /c od narave vcč ali manj. Vodik in kisik prihajata v zemljo v obliki vodc, kisik končno tudi z zrakom, dušik pa ali s tem. ko razne (organske) stvari ¦.inijejo, proizvajajo ga tudi poscbne, koristnt (dušičaste) bakterije, ki jih imircmo najti v prhlici (humusu). KonČno raznc hTanilnc snovi dajemo rast-lini v zemljo tudi z gnojenjem. Dušik dajctno rastlini z gnojnico, s hlevskim ^tidjcni (v njcm je tudi nekaj kalija in pa fosforja), dalje ji dajemo dušik / umetnimi gnojili, to je z apncnim dušikom (ki jja izdclujejo v Rušah pri >\ariboru), s čilskim solitrom, amonijcvim sulfatom in drugimi. Kalij daje-imi rastlini v stasfurtskih solch, poscbno v 40% tni kalijcvi soii. foafor pa v ra/.nih superfo.sfatih, kostnih tnokah m Thomasovi žlindrj. V glavncm torej zemljo gnojimo z dušičnatimi. kalijevimi in s fosfor-itimi gnojili, vcasih tudi z apnom (laporjetn). Slavko (vzdihnc): Ubogi človek! Očka: Zakaj naj bom ubog? Slavko: Ne ti, ampak kmet! Koliko mora ta revež vedeti in znati, da >vuje rastline na njivah, vrtovih, travnikih, vinogradih in gozdovih pravilno »niikrmi«. Vcdno scm misJU, da jc za k/neta dovolj, če zna kidati gnoj. Ocka: Potem si o njem malo vedel. Poznati mora tudi zemljo, ozračje, podnebje, krmljenje živinc. znati mora pravilno in ob pravem času gnojiti, orati, sejati, ncgovati, zdraviti, fabricirati itd. in Se sto in sto drugih stvari, k\ ti jih v teh najinili zabavah nc morem vsch naštcti. Kmetova nbrt je najtcžja in krvavo zasluži tiste dinarčke, ki jih izkupi za svoje pridelkc. Pa saj bi kmalu zašla v poIitSko. S to te pa nočem seznanjati. Za danes iiaj bo dovolj. Slavko: Očka. še, Se! Očka: Za danes — amcn! Pa prihodnjič zopet kaj!