Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo, svitli cesar se je vrnil. iz iz Inomosta, toda le malo ur je ostal na Dunaji ter se je kmalu podal na Gorenje Štajarsko, kjer se vršijo veliki lovi. Vdeleži se jih tudi saški kralj Albert. — Državni proračun za leto 1894 bode imel le malo preostanka, za silo še neki pol railjona. — Na Dunaji so zajeli 12 anarhistov t. j. ljudij, ki čejo s silo razdroti sedanji družbinski red ter napraviti tak red v državi, po katerem imajo vsi enako veliko premoženje ali kar je tisto, so vsi brez — vsega. Na eno kopito umen č(>vljar ne nabija čevljev za vse! Geško. Mladočeški poslanec, dr. Masaryk je odložil svoje poslanstvo. Mož je med Mladočehi še dovolj trezen in ne pretirava, zato pa je bil drugim že iz davna »trn v peli« in niso mu dali mini, dokler ni svoje culice zvezal. — Mladočeški poslanci izdajo neko poročilo do svojih volilcev. da jim razložijo svoje misli o izjemnem stanji. Svet pa nič kaj ne vpraša za to njih poročilo, kajti novih rečij pač ne bode v njem. Štajarsko. Deželni šolski svet v Gradci trdi z vso resnobo, da v Mariboru ni nobene potrebe za šolski vrtec, ki se odpre slov. otrokom. Smešno, odkod pa zna, da ni take potrebe? Mar ni v našem mestu slov. otrok, ali pa je šolski vrtec le za nemško deco? Tak šolski svet, če je v rokah nemških liberalcev, pač ve vse najbolje! — Vlada je prepovedala krošnjarjem ponujati svojo robo po hiSab v (iradci. To je sicer dobro, a ne znamo, čemu ne izda enake prepovedi za eelo deželo. Koroško. Nemški turnarji so hoteli te dni na Kranjsko, v nemško Kočevje, toda pravi se, da jim vlada ne dovoli, ker je njim brž več za zdražbo slov. ljudstva, kakor pa za veselje, ki ga dobe v Kočevji. — V stari gimnaziji v Celovci so priredili nekako semenišče za nje, ki se učijo za učitelja. Misel ni slaba, ali vse pride na to, kaka sapa da bode v tej hiši. Nekaterim se dozdeva, da bode po liberalnem vetru in toraj malo prida. Kranjsko. Državni poslanci zbirajo sedaj tu, sedaj tam svoje volilce, da jim poročajo o svojem delovanji. Njih osoda pa je tudi različna t. j. na nekaterih shodih zbere se več, na drugih manj volilcev, prav tako, kakor ima njih poslanec pri njih veljave. — Na novi železnici iz Ljubljane v Kočevji so imeli nesrečo in je vlak razbil c. kr. pošto t. j. voz, na katerem so bila pisma in druge pošiljatve. — Da se službe učiteljev dajo včasih »pod roko«, ne da se mesto razpiše, to ni prav, ali zgodi se neki v novem času večkrat kakor je treba. Primorsko. V Gorici še ni slov. Ijudske šole in vladi si ne mudi prignati mesto do tega, da tako šolo napravi. Kako drugače je; če in kjer gre za nemško šolo! — Slov. vasi okoli Trsta pač dajo mestu poštene svoje davke, ali laški očetje v mestnem zastopu ne dajo njim pravice skorej nobene in zato je painetna misel slov. rodoljubov, naj se vasi ločijo od mestne uprave in se postavijo v tem oziru na svoje noge. Hrvaško. Ban Khuen-Hedervarv je bil v unem tednu pri svitlem cesarji in sicer jako dolgo. Iz tega pa se ugiblje sedaj veliko, kaj je mož pri svitlem cesarji hotel? Iz vsega, kar se misli, pa bode, menimo, da le malo resnice. Najbrž velja cela stvar — Bosni, kajti to je mogoče, da prevzame Khuen-Hedervary tudi Bosno v svoje oskrbovanje. Ogersko. Kolikor se posname iz raznih poročil, sedanje ministerstvo ne stoji na trdnih nogah ter utegne dnes ali jutri že dobiti slovo. In prav bi bilo, saj hoče biti skorej več, kakor kralj in ne mara, da še temu daje zapovedi, kaj sme ali česa ne sme storiti; v tej polovici naše države torej ne gre več po pravici! — V Budimpešti so napravili si toliko novih palač, da stoje sedaj po večini prazne in dobijo jih judje za malo vsoto v svoje roke. . • Vunanje države. • R i m. Sv. oče Leon XIII. so si nakopali .sovražnikov sedaj tudi pri francoskih monarhistih, ker nočejo koristi sv. cerkve djati v en koš z željo monarhistov. To se pravi: sv. oče niso zoper francosko republiko, če ona ne žali sv. cerkve. Italija. V pravdi zoper može pri »lianca Romana« je neki kriv samo vodja te banke, vsi drugi pa so pri vseh goljufijah — nedolžna jagnjeta. Kdor verjame, pa verjame. — Z državnim premoženjem gre zmirom navzdol, letos imajo za celih 80 milj. premalo v drž. kasah in vlada si pomore brž s tem iz zadrege, da razpiše nove davke. Prav, toda kdo in odkod jih naj elovek še zmore! Francija. Prihodnji teden tedaj pride rusko vojno brodovje do francoske države in svečanosti bodo velike, najprej v Toulonu, potem pa tudi v Parizu. Predsednik republike, Sadi-Garnot, pa ne pojde v Toulon, ampak vsprejme ruske častnike le v glavnem mestu, v Parizu. — Strike delavcev se bližajo koncu, ker delavcem primanjknje zaslužka in s tem tudi življenja. Anglija. Za ministerstvo Gladstone ne stoji predobro, kajti skorej pri vsaki volitvi, katere je treba, zmaga sedaj njegov nasprotnik in njegova večina v drž. zboru ni bila že doslej velika. Lahko se torej zgodi, da dobi nasprotna stranka večino in torej more Gladstone vzeti slovo. Ž njim pa pojde tudi Homerule pod zeniljo, predno je oživela. Nemčija. Nemci iinajo sicer enega cesarja, ali pod njim še stoji več manjših državic. Le-te imajo doslej svoje premoženje, ali more biti reče človek bolje, svoje dolgove. Z novim pa se tudi to izpreraeni ter pride vse denarstvo pod eno oblast ¦— nemško cesarstvo. Ali bode zato bolje! Rusija. Car biva še vedno na švedskih tleh in kar je imenitno, te dni ga obišče ondi tudi Pariški grof t. j. prihodnji kralj francoske države, ako se ljudstvo kedaj naveliča republike. Človeku se dozdeva, da grof ne pride v tem času k caru brez političnih namenov. Francosku vlada tudi ni posebno vesela te novice. Bolgarija. Ako je listom kaj verjeti, nista si knez Ferdinand in minister Stambulov preveč na roko. Pravi se celo, da Stambulov ni več za kneza, ali s tem si še neki ne upa prav na svitlo, ker je ljudstvo neki za kneza, ne pa tako za njegove ministre. Srbija. Kralj Aleksander je bil te dni v naši Opatiji in tje je prišel tudi Milan, kraljev oče. Brez poraena ta shod očeta in sina ni bil. Ne zna se pa, kaj sta imela na srci, da sta se sešla — brez matere. Turčija. Sultan Abdul Hamid kaže nevoljo svojo zoper angleško vlado sedaj očitno, toda le-ta ga ima tako v kleščah, da ga lahko stiska, ne da se ji izvije. Te klešče pa so — zlate t. j. denar. Brez Angležanov ne more turška vlada obstati. Afrika. Ker se bliža jesen, dobimo tudi novico za novico o novili bojih, ki so v raznih krajih vroče dežele. Največ pa so taki boji le roparske čete, sem ter tje tudi zavoljo vere. — Iz Kgipta Se ne pojde tako brž zadnji anglški vojak, da-si je domačim jako na poti. A m e r i k a. V Argentiniji, republiki v južni Ameriki, so inieli skorej celo leto ustajo, sedaj pa jo je vlada zadušila in se ve, da ne brez krvi. — Po »združenih državah« severne Amerike so imeli v zadnjem tednu hude nevihte in nalive, škode je veliko.