Iz ,,Zaveze slovenskih učiteljskih druStev' i. Direktorij je poslal sledečo prošnjo visokemu deželnemu odboru Kranjskem: Visoki deželni odbor! Učiteljstvo kranjsko je želno pričakovalo 1. dan 1891, 1., s katerim dnevom so imele v veljavo stopiti plače, kakor jih je sklenil deželni zbor kranjski dne 15. listopada 1889. 1.; ker gmotno stanje kranjskih učiteljev je zares tako slabo, da je z veseljem in hvaležno pozdravljalo načrt zakona, kateri je imel izboljšati uborne učiteljske plače. Vest, da načrt ni dobil Najvišjega potrdila, zadela je vse kranjsko učiteljstvo jako nemilo, in širi se občna bojazen, da je uredba učiteljskih plač preložena najmanj na jedno leto. Udano podpisani direktorij zaveze, kateri je nalog zastopati tudi giaotne razmere vseb slovenskih učiteljev, obrača se o tej stvari zaupno do visokega deželnega odbora, kateri bode gotovo našel primerna sredstva in pota, da se vender uresničijo nade kranjskega učiteljstva z dnevom 1. prosinca 1891. 1. Pri tej priliki dovoljuje si udano podpisani direktorij obračati pozornost visokega deželnega odbora na § 4. zakonskega načrta, bi li ne bilo uinestno, ta paragraf nekoliko predrugačiti. V misli sta direkloriju sledeči dve točki: 1. V § 4. zakonskega načrta se pravi, da imajo učitelji pravico do službeno-starostnih doklad, ki so službovali ,z dobrim uspehom". Ta dostavek je jako raztegljiv in lahko se uporabi proti učiteljem na jako občutljiv način. Posebno bi bil ta dostavek na veliko kvar narodni stvari, če bi prišla zopet na krmilo nasprotna stranka. Starostna doklada delila bi se le učiteljem, ki bi zlorabljevaje svoj vzvišeni poklic hlapčevali sovrainikom naroda. Imamo v tej stvari že dosta prebritkih izkušenj. Proti učitelju, ki ne izpolnjuje svojih dolžnostij, imajo šolske oblasti itak na razpolaganje §§ 46. in 47. deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873., s katerima se mu lahko odreče vsaka doklada, seveda po dovršeni disciplinarni preiskavi. Ako je učitelj pet let služboval ter se ni ničesar pregrešil, kar bi utegnilo disciplinarne nasledke imeti, in je vrh tega še tako poučeval, da se smatra za sposobnega za daljni pouk, tedaj mu gre petletna doklada; če se pa ne smatra za sposobnega, tedaj pa naj gre v pokoj. Udano podpisani direktorij torej prosi, naj predlaga visoki deželni odbor, da se izpusti v § 4. dustavek ,z dobrim uspehom"; če bi pa to ne bilo mogoče, naj se vsaj vzprejme dostavek .kakšna službeno - starostna doklada sme se le odreči vsled disciplinarne razsodbe po dovršenem disciplinarnem postopanji". 2. Druga točka, o katerej podpisani direktorij sodi, da j« je treba pojasniti, je dostavek ^štetev vsakega sledečega petletja se ravna po prejšnjem". Ta dostavek je nejasen in se lahko razlaga na dva, jako različna načina. Lahko se namreč razlaga tako, da se šteje petletje za drugo doklado od dneva podelitve prve doklade, petletje za tretjo doklado od dneva podelitve druge i. t. d., kakor že sedaj nekateri šolski sveti § 30. zakona z dne 29. mal. travna 1873. 1. razlagajo; razlaga se pa labko tudi tako, da se ravna štetev drugega petletja od dneva, ko se je začelo šteti prvo petletje, ne oziraje se na to, je li učitelj dobil tudi prvo starostno doklado s prvim dnevom šestega leta; tretje petletje ravna se po dnevu, ko se je začelo šteti drugo i. t. d., tako da daje desetletna službena doba pravico do druge službeno - starostne doklade, petnajstletna do tretje i. t. d., službena doba vsikdar računjena od prve stalne umestitve. Prvo razlaganje ima v sebi veliko krivico, katero si dovoljuje udano podpisani direktorij na dveb mogočih slučajih razjasniti. a) Učitelj bi se bil pregrešil in bi bil dobil radi tega še le 9. leto prvo službeno doklado. Učitelj je bil torej kaznovan tri leta, nainreč ti., 7. in 8. leto, za učitelja precej obeutljiva kazen, ki znaša pri ljudskemu učitelju 120 gld. Ako se šteje petletje za drugo službeno-starostno doklado od dneva podelitve pete doklade, dobil bode drugo doklado še le 14. leto; učitelj je zopet za 120 gld. kaznovan, ker v normalnib razmerah bi užival drugo doklado že 11., 12. in 13. leto; to kaznovanje ponavlja se lahko pri vsaki službeni dokladi, in lahko se prigodi, da mora trpeti učitelj kazen šestkrat, to pa za jeden in isti prestopek. Kaj tacega pa vender ne bode določil postavodajalec! b) Še do večjega protislovja pridemo, ako si mislimo sledeči mogoči slučaj: Po § 47. postave z dne 29. mal. travna 1873. 1. se more učitelju kaka določena doklada po službenih letib popolnoma odreči. Recimo, učitelju se je popolnoma odrekla prva službena doklada. Ako se razlaga navedeni stavek na prvi mogoči način, ne izgubi revež, katererau se je odrekla popolnoma prva doklada, samo te doklade; on izgubi tudi druge in vse prihodnje, ker ne inore nikdar v svoji prošnji navesti datuma podelitve prve doklade, in se torej nikdar ne začne šteti petletje za drugo doklado. Tako strog in neusmiljen pa vender ne bode hotel biti postavodajalec! Razvidno je torej, da je tako razlaganje omenjenega dostavka jako krivično. Podpisani direktorij torej prosi, naj radi jasnosti predlaga visoki deželni odbor nuveden dostavek v sledeči obliki: ,št.etev vsakega sledečega petletja se ravna po naprejšnjem tako, da daje desetletna službena doba pravieo do druge službeno-starostne doklade, petnajstletna do tretje i. t. d. do izpolnjenega 30. leta, službena doba računjena vsikdar od dneva prve stalne umestitve." Krško, dne 10. kimovca 1890. 1. Direktorij .Zaveze slovenskih učiteljskih dmštev". Ih*. Tomaž Roiuih, Frančišek Sklanc, predsednik. tajnik. II. H a z g 1 a s. Dne 4. vinotoka t. 1. ob 3. uri popoludne inia direktorij svojo sejo v Krškem. Dnevni red: 1. Tekoče društvene stvari. 2. Razni nasveti.*) Krško, dne _0. kimovca 1890. 1. I)r. Tomaž Roinih, predsednik. *) Želje razuih društev ali posamezuikov natu bodo dobro doile.