IZ KRAJE^NIH SKUPNOSTl
OKOLJE, V KATEREM ŽIVfMO
,,Vsi se bomo zadušili..."
ZGODBA O CISTILNICI
IN (CISTI) VESTI NEKATERIH
Zgodba, ki vam jo bomo sedaj napisali, ima več poglavij. Eno pripoveduje o hiš-nih svetih, njihovih pristojnostih ter o no-vem zakonu, ki bo bojda zadeve na tem področju spravil maice v red. Druga govo-ri o strokovnih službah v našem mestu, ki naj bi pomagale občanu, skrbele za nje-govo zdravje in varnost; zgodba pa ima tudi moralo, ki pa naj si jo bralci poiščejo v članku sami. Ne bo težko!
•  Torej, začelo se je tistega dne, ko so v stanovanjski blok na Celovški 159 delav-ci privlekli nekaj strojev, pult in stojala za cbleke in na steklo lokala narisali napis: »Kemična čistilnica Polly«. Ljudje so z za-nimanjem zrli v novega soseda, stikali gla-ve   in   ugibali,   kako   neki   se   bo   obnesla takšna delavnica v stanovanjskem bloku.
CISTILNICA PRED NOSOM
•  »Vidite  gospa,   sedaj   boste  lahko   pa kar z okna vrgli umazano obleko, da vam jo  očistimo,« je lastnik prijazno  ogovoril stranko, ki stanuje nad čistilnico.
•  »Res je,« pravi sedaj tovarišica Jere-bova,   ki   ji je   usoda   namenila   takšno »udobje«, »sprva se nam je zdelo, da ne bo hudega. Vendar pa se je mož že takrat po-govarjal z lastnikom ter mu omenil boja-zen, da bi hrup ali plini morda ne škodili stanovalcem.  Ko  so  začeli  stroji  delati  s polno paro, sem spoznala, da so bile mo-ževe slutnje upravičene.«
•  Jerebovi, ki stanujejo tik nad čistilni-co, pravijo, da je postalo življenje ob stal-nem ropotu in smradu po  čistilih kmalu skoraj nevzdržno. V kuhinji so od vibra-cij popadale keramične ploščice, v sobi so popokale tapete. Kuhinjsko okno je stalno zaprto, ker so iz čistilnice prebili zid za cdvajanje plinov ravno na strani, na kateri so kuhinje in ob določenih dnevih tako sta-novalci lahko izdatno vdihavajo hlape per-klora, ki jih ventilator srka iz lokala. Sta-novalci pravijo, da je nekaj  narobe tudi s hišno ventilacijo, saj smrdi tudi v prosto-rih, ki so brez oken in ki se zračijo samo z .Lačniki (kopalnice, stranišče), zato so ne-kateri te odprtine preprosto zamašili.
¦ • »Enkrat je tako dušilo, da je zet pokli-cal milico. Ko so prišli, so se kar čudili, kako lahko sploh še vzdržimo ob takšnem smradu. In če pomislimo, da so v hiši tudi otroci. ..« pravi Špela Kržišnik, sicer taj-nik hišnega sveta.
•  30. aprila 1972 je menda prišlo v čistil-nici do požara, tako piše v dokumentaciji hišnega sveta, ki pa so ga gasilci pravo-časno zadušili. Gasilca, ki sta intervenirala, sta predsedniku hišnega sveta Marjanu 2e-lezniku zatrdila, da bi prav gotovo prišlo do eksplozije, če bi prišli pol ure kasneje.
»SKORAJ Bl SE ZADUŠILA!«
•  »Spominjam se tistega dne,« pravi Ma-rija Jereb.  »Bila sem sama  doma, ravno sem si hotela pripraviti kosilo, ko sem za-čutila »težko glav.o«. Oči so me pekle, opo-tekala sem se po stanovanju in mislila sem, da sem zbolela. Ko je nekdo pozvonil, sem komaj vstala. V čistilnici je gorelo, so mi povedali. Hodnik je bil poln dima... Ver-jetno bi se zadušila, če bi ostala sama.«
•  Tudi 5. julija lanskega leta so pred Ce-lovško 159 pritulili gasilci in miličniki. V čistilnici je bilo spet nekaj narobe; pravi-jo celo, da so iz lokala prinesli nezavest-nega delavca, ki je prenočeval v prostoru, kjer so bila spravljena čistila.
•  Hišni svet seveda ni držal križem rok in se je z zagnanim predsednikom Zelez-nikom na čelu že leta 1971 spravil nad pi-sanje na razne naslove. Priporočena pisma so romala na krajevno skupnost, na občin-sko   skupščino,   na   mestno skupščino, na upravo za notranje zadeve, nekajkrat na mestno   sanitarna   inšpekcijo, na republi-ško inšpekcijo. Zajetna korespondenca, ki pa je žal pisana z isto roko, kajti odgovorov ni bilo. Tudi frankirane ovojnice z naslo-vom za odgovor niso pomagale...
•    Potem so lepega dne vendarle prišli sanitarni inšpektorji...
•  »Najprej so zavili v čistilnico,« pravi Marija Jereb. »Rekli so lastniku, naj po-žene stroje, da bodo videli, če so naše pri-tožbe upravičene.  Toda »slučajno«  je ta-krat avtomat ven vrglo in so odšli. Popol-dne je bil avtomat v redu in je spet ropo-talo in smrdelo, da je bilo veselje ...«
•  »Da se razumemo,« vsake toliko časa doda   predsednik   hišnega   sveta,   ki   me spremlja med  obiskom od  stanovanja do stanovanja.   »Nič   nimamo proti čistilnici. Zahtevamo   le,   naj   iz   lokala   umaknejo stroje, sprejemnica naj kar ostane. Meni-mo, da takšna dejavnost nikakor ne sodi v stanovanjski blok ...«
•  Tako torej stanovalci. Kaj pa pravi na vse to sedanja lastnica čistilnice, Meta Mi-loševič.                                                 —
»POŽAR? IZKLJUČENO!«
•  »Kaj, še v časopis me želijo spraviti?« je bila začudena, ko sem stopil k njej. »Ne vem, kaj imajo proti meni, sedaj so mi za-čeli še steklenice metati pred stranska vra-ta .. .«
•  Pravijo, da jih motijo ropot, zadušljivi plini, da je nevarnost požara . . .«
•  »Pa saj ne ropota tako, moj lokal na-vsezadnje ni edini v Ljubljani. Veliko je čistilnic, ki so ravno tako v blokih. Požar? kje pa, saj perklor sploh ni vnetljiv.«
•  Ko sem jo vprašal, ali bi je ta »mirna obrt«, kakor sama imenuje kemično čišče-nje, res ne motila, če bi sama stanovala tik nad čistilnico, se je v zadregi nasmehnila.
•  »Seveda me ne bi. Sicer pa, saj veste, da bi vam ne mogla odgovoriti kaj  dru-gega . ..«
NA VRSTI SO MERiTVE
•  Ko sem klical na mestno sanitarno in-špekcijo, mi žal niso mogli postreči z na-tančnimi informacijami, kajti inšpektor Te-kavec, ki vodi to zadevo, je bil ravno ta-krat na dopustu.
•  »Sicer pa vam lahko povemo, da je že napisan sklep za izvedenca, ki bo opravil meritve. Sele na podlagi dobljenih podat-kov bomo lahko ukrepali.. .«
•  »Se vam ne zdi, da s tem sklepom mal-ce kasnite?«
•  »O tem vam ne moremo povedati nič določnejšega, tovariša Tekavca ni. Res pa je, da je stvar malce pretirana, saj plošči-ce ne odpadajo le Jerebovi temveč po celem bloku. Sicer pa bodo meritve pokazale, kdo ima prav . . .«
•  Zadeva »Polly« se bo, vsaj  vse kaže na to, vendarle premaknila z mrtve točke. Skromna tolažba sicer — za vse, ki pra-vijo, da jim je življenje ob ropotu in plinu nevzdržno, toda iskra upanja vendarle še tli... Prišli bodo izvedenci, merili bodo in potem   povedali,   ali se Jerebovi resnično dušijo ali pa se jim vse to samo zdi. Re-cimo, da bodo aparati po vseh letih brez-upnega    moledovanja in pritožb vendarle zabrneli in da bodo strokovnjaki iz vseh številčnic in  skal  odčitali,  da je v čistil-nici vse v redu . . .
Nas bodo s tem prepričali! Toda kdo bo prepričal Jerebove, Kimovčeve, Kržišniko-ve, Železnikove in ostale.. .?Sicer pa, po-čakajmo, na potezi je znanost!
Z. Šetinc