38
Naši dopisi.
z Dunaja 31. jan. {Državni zbor. Dvorni ples.) Levičarji so v četrtek proti konca seje po velikoueraškem petelinu učitelju Krausii v zbornici napravili prekuc, ki je, kot nalašč za predpustui čas. Predsednik Sinolka je namreč v prejšnji seji za zadnja dva predmeta dnevnega reda odločil pristojbinsko novelo in po tej kongruo. Velicega proroka Krausa pa je moral prešiniti nek na levici nenavaden duh spokornosti, ker pri koncu četrtkove seje oglasi se k besedi in trdeč, kako zelo je njemu in levičarjem sploh blagostanje duhovščine pri srcu, tedaj predlaga, naj se vrsta dnevnega reda glede teh predmetov spremeni tako, da pride kongrua pred in potem še le pristojbinska novela na vrsto. — Na ta predlog ugovarjal je se ve da samo formalno grof H. C lam, da vrsta dnevnega reda prav nič ne odločuje zato, kateri sklep zbornice bode pred postal postava, da tedaj vse dokazovanje Krausovo ne velja nič.
Ker je bilo uže z desnice prav veliko poslancev odšlo mislečih, da je razprava za to sejo končana, bil je res levičarski predlog po preštetih glasovih sprejet z večino 4 glasov. — Ker je bila desnica toliko taktna, ne dotikati se enkrat sprejetega sklepa, pričela se je včeraj (petek) po rešenih nekaterih manjših stvareh — obravnava k o n g r u e.
Oglasili so se izmed levičarjev trije, izmed desnice 12 govornikov, med temi 10 duhovnov. Prvi dan govorili so izmed levičarjev Sturm, ki je govoril najbolj zoper resolucije, Lustkandel, izmed desnice pa O z a r-kijevič, župnik Weber, ki je z veliko odločnostjo zavrnil podtikanje prvega govornika, kakor da bi se našel katolišk duhovnits, ki bi se po zboljšanji plače dal zapeljati k nepokorščini zoper višje duhovnike in pa Vajavič, ki je zahteval za pravoslavne duhovne enako zboljšanjeplače. — Za Lustkandelnom govoril je minister
39
Conrad naglasujoč soglasnost zbornice. Za glavne govornike izbrani so izmed levičarjev Kraus, izmed desničarjev grof Rih. CI am, ki bota govorila v prihodnji seji dne 4. svečana, za njima pa poročevalec Jireček.
V četrtek večer bil je veliki dvorni ples, katerega se je vdeležilo krog 2000 vabljenih gostov, med njimi tudi več državnih poslancev. — Krog pol desete ure prišel je v napolnjene, krasne okinčane in s tisučerimi svečami bogato razsvitljene dvorane cesar s cesarico na desnici, za njima pa dolga vrsta udov cesarske rodbine in dvornih dostojanstvenikov. — Godci so zdaj na visoki galeriji dvorane za ples odločene v onem priredju vnanjega dvornega prostora, ki je na levi prizidan na švicarski del cesarskega dvora. Ko sta cesar in cesarica prišla uže blizo svojih sedežev v drugem koncu dvorane, zagodli so godci pod vodstvom kapelnika Ed. Strausa in kmalu potem začeli so se vrtiti plesalci v bližini cesarjevi. Cesar nagovarjal je osebe svoje bližine v prvi vrsti gospe, potem pa, daljše kroge dosegajoč različne znane osebe. Enako je tudi cesarica, ki je bila videti najboljšega cvetočega zdravja, razgovarjala se 6 svojo bližino. Pred plesom predstavljene so bile cesarici odlične, k dvoru na novo došle osebe, gospe vna-njih poslanikov in pa udje domačega plemstva, med temi grofiüja Barbova in njena stareja hči. Med vnanjimi zastopniki odlikovala sta se dva Japonca v svoji narodni obleki, zastopnik perzijanski. Pogrešala^ sta se na plesu cesarjevič Rudolf in pa nadvojvodinja Štefanija , katera sta še oba bolna.
Cesarica umaknila se je krog pol 11. ure v svoje prostore, cesar pa z vsem drugim dvorom tikoma pred 12. uro.
Od sv. Vjda nad Csrknico. (Korist in tudi Skoda in težave hude zime. Vsem ni nikoli vstrezeno,) Po nekaterih krajih, posebno po Gorenjskem, je letošnja huda zima zarad obilega snega ljudem zelo po volji, da za-morejo iz gorskih senožet (rovt) seno spraviti, in iz nekaterih gora drva, les za barantijo in oglje dovaže-vati. Pri železnicah in velikih cestah zopet ljudje pri kidanji snega brez vsake zamude domačih opravil precej zaslužijo. Na Notranjskem, zlasti po hribih, je pa taka huda zima razun zarad vode in koristi polja in senožet le za veliko trpljenje in škodo. Pod 4 do 5 čevljev debelim snegom je bilo tam pa tam uže več gospodarskih poslopij (cimprov) do tal potlačenih, ker niso do časa snega iz streh ogrebali. Sadno drevje po nekaterih vrtih je oblomljeno, da večinoma še sami štuci stoje; dosti drevja pa tudi s korenino izdrtega leži. Otresti se pa nikakor ni uaio, Ker se je od rosiluega dežja po drevji led nabral. Velika škoda je tudi po gozdih učinjena, ker so pri mnozih smrekah in hojah vrhovi obijeni, ter drevje ni za druzega kot za posekati; sadno drevje pa z zasadbo drugih mladih drevesec nadomestiti. Pota so po mnogih hribskih vaseh uže dalj časa po velikih zametih popolnoma zaprta, da ljudje še živeža in celo soli ne morejo dobiti. Krompir in zopet krompir in kako sočivje je zmiraj na vrsti, a spomladi bo treba za seme drago kupovati.
Marsikateri morajo pač v tej hudi zimi lakoto in veliko mraza pretrpeti. Gosp. duhovni pastirji so tudi milovanja vredni, kedar so v taki hudi zimi kam daleč k bolnikom poklicani. Šola se ve da tudi veliko škodo na uku trpi, ker jih komaj po kakih deset v šolo pride, in še ti vsi premrti, da se jim nič učiti ne poljubi. Enemu samemu človeku še '/4 ure daleč na celo ni varno kam iti, da bi v snegu ne obnemogel. Nekateri imajo poldrugi meter dolge in 13 cm. široke smeče (deske), pri katerih je na sredi jermen, kamor se noga vtakne, da si po mehkem snegu pri hoji pomagajo, ker kratki krplji se le pri trdem snegu rabiti zamorejo.    Komur se ima po
tacih hribskih vaseh zarad dolgov kaj zarubitl ali po eksekutivni dražbi prodati, se mu za sedaj vendar ni bati in tudi ne treba ustavljati , ker je debel sneg za delj časa to ustavil. Bog nam prikrati to zelo sneženo zimo in nas obvari še drugih takih!                       KI.
Prem 25. jan. — V svojem zadnjem dopisu bil sem ;,Novicam^ med drugim tudi poročal, da je bil 7. dne t. m. tukaj že bolj prileten mož za ;,kozicami" umrl, ter da je bila dotična hiša ravno svoj „kontumac" prestala. Prostost bila je pa prebivalcem te hiše le kratka; uže 20. t. m. jo je županstvo zopet zastražiti moralo, ker so se bile „kozice" v nji iz nova oživele. Sedaj so v tej hiši tri osebe na njih bolne, kar je tem huje, je to, da je cela družina zelo revna in uboga. Za vse potrebno bolnikom in še ostalim dvem zdravim osebam skrbi po moči ^občina.
čuvaji pri takem mrazu, kot bil je tukaj skozi celi pretekli teden (toplomer laviral je med 4® in 7^ R. pod ničlo) tudi ponoči in podnevu nimajo najprijetnejšega položaja; se ve, da se pri takem mrazu tudi pogosta menjujejo.
I{er se je bilo pričeto južno vreme kar čez noč od 18. na 19. t. m. v suh mraz spremenilo, je tudi sneg se strdil in dobro obležal, pod katerim sedaj trudna zemlja dobrodejno uže skoz 14 dni pačiva, kar je tukaj kaj posebno izrednega.
;;Kozice" bile so se tudi na Ostrožnembrdu in na Suhorji prikazale, kamor so bile iz Trsta zanesene.
Sicer je pa sedaj tukaj in v okolici zdravstveni stan pri ljudeh dobro povoljen in ugoden.
Ker so bila pretekli teden pota zelo ledena in polzka, gre manjšim posestnikom zelo trda za steljo in drva, a kajžarjem in gostačera pa še trša za najpotrebnejši živež, ker ni nikakoršnega zaslužka.
Tukajšnja šola ima letos vseh skupaj 241 obiskovalcev.
En učenec in ena učenka (brat in sestra) bila sta v tekočem šolskem letu tukaj za „angino" (davico) umrla. Ta bolezen se, hvala Bogu, potem med otroci ni več dalje razširila, ker je dotična hiša (železniška čuvajnica) od drugih hiš in otrok dobro daleč oddaljena.
Drugih posebnih novic za ta pot nimam poročati.
M. Rant.
Iz Ljubljane, (slovenski državni poslanci pod vodstvom grofa Hohenwarta) izročili so dne 30. januarija naučnomu ministru Conradu spomenico o zadevah šolstva vseh vrst v slovenskih deželah in pa v Istri. O spomenici obširneje govorimo na drugem mestu današnjega lista. O sprejemu poslancev poroča se nam, da je grof Hohenwart priporočil ministru izpolnitev skromnih želja izraženih v spomenici. Potem izročil je spomenico dr. Poklukar naglasujoč posebno zanemarjeno ljudsko šolstvo na Primorskom in Koroškem, drugi poslanci povdarjali so enako zaoemarjenje srednjih šol na Stajarskem, ljudskih šol v Istri itd. Minister izrekel se je, da so mu šolske razmere ravno omenjenih dežel osebno najbolj znane in da bode prevdaril želje v spomenici izražene.
Ker se je to izročevanje vršilo koncem javne seje, po tem, ko je minister končal svoj govor o kongrui, bil je razgovor kratek in slovenski poslanci pri odhodu od ministra niso vzeli seboj mnogo nade, s tem korakom uže pripomoči slovenskemu (oziroma hrvatskemu šolstvu v Istri) na boljšo pot. Pripravljeni so tedaj po potrebi še za daljne korake — upamo s konečnim dobrim vspehom.
— (Not močvirski odbor) izvoljen je bil uže me^ seča oktobra minulega leta. pa še do danes nismo čuIi, da bi se bil sklical k izvolitvi predsedništva in k svo-
40
jemu poslovanju. Ne zdi se nam umestno ugibati o uspešnosti prihodnjega delovanja novega odbora, gotovo pa je velika napaka, da je sedaj delovanje tega za ljubljanski močvir velevažnega odbora dalj kot pol leta popolnem pretrgano. — Pričeti bo vendar treba resne priprave za osuševalna dela, skrbeti za zalogo stroškov, med temi za državno podporo, katera bi se sedaj brez izrednih sredstev dala pridobiti iz znanega meloracij-skega zaklada, sedaj ložje zato, ker ^so se enake izredne podpore privolile Tirolski, Koroški, Štajarski in se imajo privoliti ravno sedaj Gališki, in dalje Ceski. Omenjen zaklad pa dobiva samo po pol milijona na leto zdaj za deset let. Druge dežele pridno segajo po njem, Kranjska pa se bode obrisala, ako se ne ganemo o pravem času «ami. — Potrebno se nam tedaj zdi vprašati poklicane oblastnije: Kaj dela naš močvirski odbor? Kaj se pripravlja za vrejenje teka naših gorskih p otokov?
— (Ljubljanski letni somenj o sv. Pavlu) bil je prav slab; živine prignalo se je malo, kupčije ni bilo skoraj v nobeni vrsti blaga nič. Tega je bilo krivo v prvi vrsti neugodno vreme, debel sneg, slabe pota, pri živini pa tudi to, da se je plemena živina uže večidel poprej prodala. Zarad slabega vremena vdeležilo se je tudi občnega zbora kmetijske družbe zelo malo zastopnikov iz dežele.
—  (•^ (irosp. Matija Gregorič), hišnik in trgovec z žitom v Ljubljani, umrl je po dolgem bolehanji dne 30. januarija.
—  (Grajščino Podvin) pri Mo šnjah blizo Radoljice prodal je sedanji lastnik gosp. Mali francoskemu knezu Polignac-u za 28.000 gold.
—  (LjnMjanskemn anarhistu krojaču Železnikarju)
poojstrila je graška višja   sodnija kazen ječe 8 let na 10 let vsled pritožbe državnega pravdnika.
—  (Odhorova skupščina „Matice Slovenske") bode v soboto 14. februarija ob 5. uri zvečer v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7.
Dnevni  red:
1.  Potrjenje zapisnika L XV. odborove seje.
2.  Naznanilo prvosedstva.
3.  Poročilo tajnikovo.
4.  Poročilo književnega odseka.
5.   Poročilo gospodarskega odseka o računskih sklepih za 1883. in 1884. 1., o proračunu za 1885. 1. in o društveni bilanci.
6.   Pretresanje tajnikov ega poročila o odborovem delovanji od 1. novembra 1883. 1. do 31. januarija L 1885.
7.  Posamezni nasveti.