Razne novice. * Iz davčne slnžbe. Davčni upravitelj mariborskega davčnega urada g. Julij Eckrteder je stopil v pokoj. * jIz pošte. Poštni kontrolor Anton1) Scherbaum je prestavljen na lastno prbšnjo iz Qeilja v Gradec. — Poštni upravitalj Jožel Perkounig je prestavljen iz. ZjjJanega mosta v Gradec. — Poštna aspirantka Martca Pernat v Pilštanju je dobilatam službo-poštne upraviteljice. * Iz šole. Stalna učiteljica Marija Kleinenčič v Bruku ob Muri je imenovana za stalno učiteljico na tretji mestni dekliški šoli v Mariboru; stalna učiteljica pri St. Vidu pri Planini Ivaua Zupančič za stalira učiteljico na dekliški ljudski šoli v Smarju pri Jelšah. Stalaa učiteljica v Prihovi Natalija Krec jG dobila dovoljenje, da se omoži s tarDOšnjim nar> .učiteljem Lovrencom Serajnik. * Učiteljska mesta so razpisana in sicer mesta učiteljice v Dramljah, Slivnici pri Celju in pri Bv.i Steianu, v Braslovčah mesto učitelja in na enovazredni šoli pri Sv, Miklavžu nad LašMm mesto Šolskega vc(dija. Prošnje do 20. junija t. 1. * Za S. K. S. Z. so daroviali: Duhovniki, zbrani pa dekanijski konferenci v Jarenini, 8 K. Da bi našli po vseh lavantinskih dekanijah posnemanje! * Gledališke predstave v Marilboru. Clanl slovanskega gledališča v Ljubljani prirede pod vodstvom g. A. Danila v tuldajšnjem Narodnem domu ta teden več predstav. Otvoritvena pnedstava, Bernsteinov ,,Tat'", je bila v torek., V sredo ,,Ot) svojem kruhu"1, ljudska Igra v 4 dejanjih. V četrtek se predstavlja Cankarjevo ,,Pohujšanje ,v dolini šentflorijanskd." Pred vsen\ pa opozaraamo na Meškovo :gro ^iNa smrt obsojeni", ki se bo igrala v soboto. Noben Slovenec piariborskega okraja naj bi ne zamudil te igre. Slika nani življenje koroških Slovencev. V ne- dj&ljo bo opereta ,,Mamzelle Nitouclie." Zadnja igra bo prihodnji pondeljek in sider Batistinova wVelika srenja." Začetek je ob 8. uri zvečer. * Z\eza slovenske mladine. Kakor je iz oklioa na uvodnem mestu razvidno, bo na binkoštni pondeljek v Ljutomeru ustanovni shod ZVeze slovenske mladine. Organizirana, bo ta Zveza po uzoru Zveze telovadnih odsekov, torej .v velikem okvirju Slovmske krščansko-sociailne zveze, vendar pa s svojim vodstvom. Za to novo zvezot priskrbeli smo tudi krasne znake: majhen ščit s slovenskim poljem; črez trobarvno polje se vije križ v zeleni barvi, in okofi kri^a so zlate črke: S. M., to je: Slovenska mladina. Na shodli v Ljutomjejru bodo mladeniči te znake že laliko pripen na svoja prsa. * V spomin blagemu profesorju Ignacu Pokornu. Ni-ga več mod namil Se pred dobrim tednom je spolnjeval svoje dolžnosti na gimnaziji; nikdo pač ni sanjal, da ga-bode krila že danes hladna zemlja. Ko se je 20. maja raizširila vest o njegovi smrti, n'I hotel • nikdo verjeti, da bi kruta usoda taka javnala s človekom. Izgubili smo svojega doibrega ueitelja, obitelj bode vedno pogrešala svojega skrbnega očeta. V . petek 22. t. m. smo spremili ob veličastnem sprevodu ^zasluženega moža k večnemu počitkSu do južnega kolodvora, od koder sn. ga prepeljali v Ljubljano. Udeležba -je bila velikanska; vsi diijaki tukajšnje gimnazije, profesorski zbor, zastopniki drugih šol^ častita duhovš5inav mnogo gospodov in gospa je žalovailo za mirnim možem z obiteljo, katero je,zadel jaka liud udarec. Pred hišo so zappili dijaki žalostinko ,,Blagor mu." Sprevod je, vodil preč. g, kanonik) in župnik sam. E^) počasno so se razšli spremljevalci na kolojivoru; vai so bili nekako redkobesedni; zdel se nam je ta pot do kolodvora' rea pot prave žalosti, kate*po je motilal edino le nemška molitev. Pokorn je bil tih, miren, toda trden znača.j. Rodom Ljubljančan se je krčevito oklepal svoje kranjske domovine,i dasi mu ni bHo službovanje vi domovini nikdar po volji. Najbolj ddkfazuje njegovo ljubav do rodne zemljo večkratna žplja, katero je izražal še popolnoma zdrav, da mora biti pokopan v Ljubljani,, v: svojera rojstnem kraju. Kot tak je spoštoval veidno; svojo slovensko mater in vcepljal to spoštovanje in ljubav do materinščine tudi svojima otrokoma, katera je vzgojeval s svojo zvesto ftružico tako, kakor ( zahteva to sveta narodna doftžnost od vsake. slovenske obitelji. — Ranjki je jpretiil mnogo bridkih ur v svoji mladosti. S svojo skrbno; materjo ' je živel v Ljubljani, kjer sta se šolala z bratom. Mati jebila strežnioa, ki je bila znana kot najmarljiveiša,; zvesta in ((Jo skrajnosti točna služabnioa, ki je vzgojevada svoja otroka na vzoren način. Nji je pomagal Ignac vzdrževati gospodinjstvo s poučevanjem, bil je marljiv, nadarjen in vzoren dijak, katerega; so veklno klicali po. imenu Nace. Mnogo se ]e trudil pozneje s študijarar na vseučiliš5u; premagal; je vse s svojo vstrajnostjo. Služboval Je dalj 8asa v Trstu in naio v: Mariboru. Kot definitivni profesorise je oženil z blago Ivano Skaletovo, ki mu je biCa udana, zvesta družica, ki je; pazila n/a svojega moza vsikdar,: kakor more streči le mati svojerntu otroku. — V šoli je bil vzoren učitelj, siaj je j živel le za obitelj in za, zavod. Napeljeval je mladino z mirnimi nasveti na dobra pota, v^bujal }o za delo in se trudil na vse na61ine, da bi se dijaki tudi česa naučili in usipevali v. svojih študijah. Dasi je bil strog, ga je dijaštvo Ijubilo, ker je .videlo povsod tu\d|injegovo dobro srce in bilo prepričano; o njegovem biagem namenu in njegovi očetovski skrbi. Bivši njegovi učenci so gotovo le polni hvialežnosti in ' bodo hranili zvesto spomin na svojega blagega profesorjaIgnaca Pokorna. * Nemški mariborski prolesorii — pravi kulturonosci. Mariborčanka kaj rada napada slovenske učitelje in profesorje, samo da jih denuncira na zgoraj, Lepih činov svojih nemških Ijubljencev \m noče nikdar videti. Pc celem Mariboru govore Ijudje o nastopu prolesorja Forsterja iz realke in pa telovadnega učitelja Truppa. Ta dva velenemca stabila na vežbališču, ko so se igrali gimnazijci. Da bi pokazala svojim realcem, kako korajžo da iinata, sta se spustila v prepir z gimnazijci. Profesor dr. Forster se je spozabil celo in prijel enega dijaka za vrat in malinil po njem s palico. Gimnazijec sc ie zelo premagoval, kakor jo sam rekel, da mu ni vrnil zaušimce. Toda vedel je, da ima koncčjno nemški vv>rofesor vedno prav in se spomnil tudi v pravem trenutku, da se je treba gimnazijcu tudi liiasproti tako izobražepemu akademiku dostojno obnašati. Zabrusil je lepo mirno doktorju Forsterju v zobe in ga omilovaje opozoril vpričo mi>ogo dijakov, da se pač ne spadobi za akademično izobražanega človeka, se pretepati, tem manj pa bi se smel tepsti profesor z dijaki na javnem prostoru. Tio je nem&ka kultura, kaj ne, častita Mariborčanka? Z lepimi besedami se je prepiral tudi g. Trupp z dijaki. Dobro bi bilo, da bi ravn;ateljstvo poučilo ta nemšlga pedagoga, kako se naj vedeta na javnih prostorih, da ne dajata dijakom pohujšanja. Ce bi slovenski profesor kaj takega zagrešil, hitro bi se oglasili oeetje iz Gradea in skrbno preiskovali vso zadevo. Germani.]e pa le iie vznemirjati! * Plojevi najnoveiši izarazi. Kakor se nam je sporočalo, je dr. Ploj dne 10. t. mj-i grozil na Dunaj« Pišeku, da bo naše poslance ožigosal zaradi nujnega predloga za Bukovce. To se je fočno zgodilo že takoj v ,,Domovini" dne 20. t. m. Zraven pa so v tem dopisu tudi ti-le značilni izrazi: ,,ieti6na Kme?-; ka zveza", ,,jezuitizem v politiki", ,,nemoralna in sramotna gonja nekaterih mladili kajplanov in gospodstva željnih fajmoštrov proti dr. Ploju", ,,nahujskanl in očividno zapeljani Ijudje'-, npolitikujo5i diibovniki", ,,hujskajoči kaplani in iajmoštri". Zares, veliko se je že naučil dr. Ploj v liberalni 'idtužbi. Da ne bo mogel tajiti dr. Ploj svojega spisa, se mm sporoča še iz Duiiaja: Dr. Ploj je grozil v pmedeljek, dne 18. maja popoldne posl. Pišeku z ožig©sanjem. Niti Ježovnika niti Robleka še ni 'bilo na Duiioju. V sredio, dne 20. t. m. pa prinese že ,,Demovina" ožigosanjei Nepobitno je torej, da je JDomovina" samo od dr. Ploja mogla dobiti poroSito! Ali je Ploj tako hitro pozabil, kaj so Celjani o njeis pisali? Ali naj to ponatiskujemo od številke do številke, .'da ne bo vefi tega pozabil? * Saml se bijete! Dr. Ploj je v ,,Domovini* uprav besen, da sta tudi Pišek-Korošec stavila niijni predlog za bukovske pogorelce. Gotovo ]&' namreč, da je to notico dr. Ploj sam. pisal aji jo vetel pisati, ker je že baje na Dunaj« grozil z «ožigosanjem." Cudimo se, da Ploj piše ali da.pisati se^iaj o ,,j e z u i t i z m u", o ,,n e m o r a 1 n i i n sramotni gonji nekaterih! mladih kaplanov in gosporfstva željnih fajmš t r o v" (eujte!) proti njemu, o hujskanju politikujoče duhovščine itd. Cela noiica je sploh ze|!o pouena za one kmete in duhovmike, ki mislijo, da jePloj še vedno ,,konzervativen." Najboljše pa je, da še Ploj brani proti temu, da se drugi poslanol \Tnešavajo v njegov okraj in da imenuje to politično nepoStenost. V ,,Novem Slov. Stajercu" pa čitamo, torej v listu, ki ga plačuje dr. Ploj za svojo politično slavo, tam čitamo v zadnji Številjd, kako se vme^ava dr. Ploj v Roškarjev okraj. Stoji»iamreč: JDržftvni poslanec tlv. Ploj je posredoval za občino Bunčani (.volilni okraj Roškarjev), da se odpravijo nedostatki pri strugi Mure, ker jim preti Mura spmlkopavati vas." Koškur sc zaradi tega na lx>de pritoževal, ou želi dobro svpjiin volilcem, nai pi-ide od koder koli. Toila dr. Ploj po takih dejajijih, in mi še jih laliko vef* navedemo, uiina pravice pisati tako nespodobnu o Korošcu iu Pišieku, ako storita tndi za njegov« volilce kaj dobrega. Usko&vo je dr. Ploju tako zniešalo glavo, da že ne ve, kaj piše v , svojem listu iu kaj v celjskih liberalnih listih l * Mladeniči, v Ljutomer! Vsi slovensDa krščansko misleei mladeniči so dne 8. junija povabIjeni v Ljutomer. Brez razlike vsi. mladenlCi, ki so fcrščanskega in narodnega mišljenja. Voblno pravica za odbor Zveze slovenske mladnie linajo pa seveda samo isti mladeniči, ki so udje kakegfe, lzobraževalnega društva ah pa narajvnost Sloveiiske krŽčansko-socialne zveze. Ljutomer se je lzvolil radi tega, ker je v Slovenskih goricah. 111 na Mnrskem polju največ mladeniških zvez. Letos Ljutomer, drugo leito pa poletimo kam drugam! * Jubilejtto pobožnost fn duhovne vaje za Ijudstvo pri Mariji Snežni od 28. do 31. rnlaja bodeta vodila oo. misijonarja, kapucina iz Lipjniipe, B. CiriS in L. CrSek. * Pozor, slovenska dru&tva! lilfoeralno učiteljstvo se tnidi, da bi tudi na&a različna drufttva dobilo pod svojo komando. Solovodja Pesek jrazjpošilja sedaj pozive na vsa društva, naj prlstopijo k njegovi Zvezi narodtrih društev, na katero boda, liberalni. učitelji vihteli svoj bič. Pozor, torej! * Društvo za varstvo otrok in oskrbo mladine. Somišljeniki pozor! Iz časnikov je znano, kaj se je zgddilo, ko se je ustanovilo to važno društvo za Maribor: v odbor niso naimreS pustili niti nobenega duhovnika, niti. sploh kakega SlovAica, čerafrno sp je zlasti duhovščiimi izmed vseh stano,v gotovo najbolj zavzela za društvo že pri njega snovanju ter je bila tudi pri ustanovnem zboroviepju dokaj zastopana. A deželnosodni svetniki Liebisoh, ki je vodil celo akcijoza ustajnovitev društva, jej dal na tem zborovanju prečitati kandidatno listo z imeni oseb, o kojih je trdil, da so se prostovoljno za to javile. !A' čudno; eden,izmed teh, poslanec Wastian, se oglasi, da mu ni mogoce odborništvo sprejeti, zato želi, naj se mesto njega voli, — župnik < 'Mahnert; Da je bil res ta način, kako so hoteli losvonromaigitatorja Malmerta spraviti v odbor, prej tocno dogoviorjeBa, je bilo takoj vsakomur jasno, 5n s tem tudi očitno, kakšne namene so hoteli združiti tudi s tem društvom: nemškonacion^ilno-protfestantske. Poslanec dr. Korošec je v tej zadevi Tnterpeliral yastfžnega rainistra. Crez dolgo 6asa se je pa ojunaŽil i poslanec Marklil s protiinterpelacijo o dr. Korošcevih Mla2eh." In zadnja ,,.Marburgerca"i je po dolgem premigleku slednjič le črhnila tudi besedo o obeh interpeljaicijah, pri tem pa kakor blazna mefto laži krog sebeo slovenski nesramnosti, nestrphiosfi in lažnjivosti, 6eš, da je itak bi! v odbor izMoljen tudi katoliški duhovnik itd. RadOvedni smo, ali ji bo njen prijatelj Liebisch prižgal v tej z^devi potrebno luč. — PriobQili pa smoi to v to svrho, da, so naši somiSljeniki pri snovanju enakih društev zelo previdni ter si zagotovijo potrebne garandaje, da ne bi bili izpostavljeni, enakim splettcam. Menimo, da tudi jnstičnemu rainistrstvu, ki je sprožilo to aioijo — če jo smatra za resno — ne more biti vse eno, kakio se njegovi organi pri izvršitvi tega načrta vedejo. *• Posojilnlce v dravinjski dolini. Izjava. V 64. štev. je prinesla .,Domovlna" notico, y katteri pravi, da sem baje' pri inšpiciranju (pravilno se mora glasiti reviziji) dravinjskih posojilnic našel velik nered.- Ker je namen te notice jasen in se v notici omenja neresnično dejstvo ter poroča o mojem uradnem poslovanju, sem primoran v prilog dobri stvari sledeče izjaviti: Posojilnice v Žičaih, Pr^hovi in Zrečah, katere ¦ sqm revidiral. natanko upoStevajO doloibe pravil, zakonov in od zveze dana navodila. Pohvalno je omeniti požrtvovalno in nesebično deflo žlanov nacelstva, osobito tajnikov. Ljubljana, dne 20. maja 1908. Vlad. Pušenjak, nad-revizor. * Dr< Ploj med liberalci. Dolgo je tajil dr. Ploj svoje tajne zveze z besnoliberalno ,,Domovirio" in lažnjivim ,,Narodnim Listom." Toda nekateri d(H pisi zadnjega tadna nosijo tako jasno pečat/ Plojev, da l\h ne bo mogel vtajiti, in 6e bo jih tajil, mu nihče ne bo več verjel. Huduje se namreč, zakaj so se tudi poslanci Slovenske km«kef zveze^ potegnih za.pogorelce v Bukovcih.- To je res vzoren zastopnik svojih volilcev, ki se jezi nad svojimi tovariši, fte še zavzamejo tudi za njegove volilee. Zahvaliti bi se jim moral za to pomoč, a glejtel ga Ploja, on ima drugo navado, besno napada dr. Korošca 7n v ,,Narodnem Listu" smeši kmeta poslanca PiŠeka. Ta Plojev izbruh je posebno ZnačijTen ; za njegovo politično hvaležnost, kajti Korošec in Pišek sta bila, ki sta se zavzela zan.j pri Kmečki zvezi, ko je tifial v najgršem blatu, '?n so ga zapugčali ceIo njegovi najbol^jSi prijatelji v Ptyju. Grdo je tudi od Ploja, da se zdaj zateka k celjskim liberalcera, ki so ga tako nesrarano bjlatili in grdili ob zadnjih volitvah. Ni vsakeimi možu djano, da bi se tako srpreminjal! . * Dr. Kukftvec — ali je to krSfiansko? Dr. Jfukovec zatrjuje na shodib vedno, 'da ni proti veri: rfa je njegova laži-,,Narodna stranka" tudi krš6anska itd. ^Narodni List" pa, ki je glajsilo Kukovčeve stranke, piše v zaduji številki ria str. 4, ,da je verska zaslepljenost, ker je letos uad 600 katoliških Slo veocev šlo v Lurd počastit Marijo. Dr. Kukoveo! ali je to lepo, če 61ovek na shodih govori, da ni proti veri, uredniku ,,Nar. Lista" pa ne zabrani pisat; tako brezversko? * Špindler — urednik ,,Nar. Lista" iznašel osmi sv. zakrament. ,,Nar. List'- piše v zadnji številki, da je v posojiluici na Dolu pri Hrastoiku parč-ek, ki živi v osmero sv. zakramentu brez župnikovega blagoslova. G. Špindler! kateri pa j|e ta osmi sv. zakrament? Bržčas ste ta zakrament postavili Vi za »Narodno stranko", da bi postala s6asoma bolj krščanska. * Roblek se hvali. Dični Roblek, ki zna sicer prav dobroiin na svojo korist mešetariti s hmeljem, bi rad veljal doma tudi kpt velik politični mešetar. In tako čitamo v >,Domovini" oeividno iz njegovega peresa:,i( ,vZnano pa nam je, da se je od Slovencev zlasti poslanec Roblek trudil pridobiti svoje klubove tovariše za skupen nastop in glasovanje ,proti vladi." Slovensti poslanci so se sladko smejali, ko so ^itali te besede, ki kažejo, kaj bi Roblek rad bil na Dunaju, a vendar ni. Upliven bi rad bil, pa je uboga reva, katerega; niihčer ne posluša ^tn ne pogleda. Da bi se Še večjega pokazal pred svojimi zvestimi ljudmi, je udaril zraven . po dr. KoroŠcu, češ, ta.pa je delal zavlado, ni si upal proti vladi, kakor jaz, Franc Roblek, hmeljski mešeftar 'iz Žalca. Udaril je seveda na, samo po dr. Korošcu, atmpak tudi po resnici, kajti dr. Korošec je innal celo korajžo, naznaniti svoje stališce vladi, dočim se je junak Robilek bojazljivo plazil med glasovaiijem po stranskih prostorih. * Sloveuščina v soli in Nai'odna stranka. Narodna stranka si je dela>.a veliko i^pamia, da bo nemškutarske Siajercijance, ki so baje tudi tako napredni kakor narodni strankarji, pridobila za slovensko stvar. To nado je tudi navajala med vzroki, ki bi naj opravičili njen postanek. Kakor druge na^ de, j,o je tudi ta kruto varala. Dosegla je ravno nasprotno. Vzdramila je sicer Štajercijance, napolnila jih je s samozaviestjo in vzbudila v njih smisel za zdrnžitev, toda ponarodila jih ni. Se bolj so po nekaterih kiiajih zbesneli zoper najnavadnejše pravice slovenskega jezika. T»k sludaj ae je med drugim dogodil pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Tam so Stajercijanci, katere je <pri zadnjih državnozoorskih volitvalli Narodna stra»ka porabila kot svoje najboljše agitatorje profci Kmeftki ^vezi in ki so tudi vsi kot en inož violili Žurmana, nabirali podpise za samonemški poduk v ljudski šoli in so tudi nes nabrali zelo veliko podpisov. Vodje Narodne straimke niso vstali v s\?etem ognju ;n.aro^Qegia( r*<atz!{ia^einia proti svojim nekdanjim zaveznikom, temveč so se tiho umaknili, kakor z vodo politi kužki. Tn še hujšo kri\1do so si nakopali na ^narodlio" vest. Meseca majnika je Narodna stranka v St. Petru priredila Shod, na katerega je vabila z jjavnimi lepaki. Na vsporedu tega shoda je tudi bila točka: slovenščina v Ijudski šoli. Pa glejte te narodne junake! Niti besedice si niso upali izpresovoriti o 1 e j t o č k i, ber so s^e zbali navzočih s5tajercijancev. Da, da, proti Kmečki zvezi znate ropotati, piskati fn tuliti, nasproti StajarCajancem pa vam srce lakoj pade v tresoče se hlažce. Junaki žalostne podobe! Vzjprico take strahopetnosti se raoramo vprašiiti, ali ima Narodna stranka še spjoh pravico do obstanka. Slovenske narodnosti, ki je bojda glavna ¦ tocka njenega programa, ne brani nič, temveč se uuiika pred svojimi napr&dnimi nemškutarskimi zavezniki. Cemu je šg torej na sv.etu? Mislim, da jo jo najbolj pogodil tisti, ki je rekel: zato, da zgago ,(tela! * Psovani kmetie. Vse liberalno časopisje, tudi slovensko, psuje katoliške nemške kmete, k»r so se hoteli udeltežiti promocije katoličflcega dijaka iz kmečke hiše na graškem vseučilišču. Poročali smo 0 tem že zadnjič. ,,Slovenski Narod", 'duevnSk našili liberalcev, je ob tei priliki zapisiai dne 20. t. m.. jda so knietje ,,pijana tolpa". Kadar pridejo dr. Kukovec, Spindler itd. med kmete, opomnite jih na to ljubeziiivost glavnega liberal^iega .gdasilal Zdaj sp izvejo tudi podrobnosti, kako nesramno so nastopali nemgki in slovtenski smrkolini, ki se imenujejo tudi liberalne dijaike, proti kmetom. Izzivali so kmete in lcričali nad njimi: ,,Vun s kmečko bjagažo!" ,,Kme6ki buteljni!" ,,Svinjski kmetj«." Cujte lcmetje, tateo govorijo slovenski' in nemški liberalci o Vas! LiberaJta in liberalnih lislov se moramo opibati kakor steklepa psa. * To so toarodnjaki! Pretečeno nedeljo so pri mlili .nem&ki liberalci in nacijonalci in radikalci ibrezverei v Gr.adou shod v obrambo ,,svobode' proti takozvaaiemu ..klerikalizmu". Mi diobro vemo kaj ponnpni liberalna svoboda: neomejena prostost za liberalee, za katoličane pa pritisk, nasilstvo ih zatiran.ife.Za omlenjeni shod, na kalerpmt so liberalni nemški dijaki. uradniki. ueitelji. pomočniki prodaja.Ti svoje surovosti, se niti ne-bi zmenili. Prisilili sfi nas k temu sloveniski liberalni vseu6iliščniki, katerim jft dniStvo .,Triglav" in društvo ,,Tabor" tisto ogrijišCe. ob katerem si grejejo svoje mrzle duše. Ti slovenski liberalni dijaki so namreč na tem shodn bili ofioijelno zastopani in v prav mnogem številu zbrani. Rudečica sramu in jeze niam je zalila obraz, ko smo v Oasnikih brali to poročilo. Za Bo ga milega, kaj imajo vendar slovenski dijaki opraviti na 9hodu najbolj zagrizeniSi nemških kričačev? Kaj imajo opraviti na shodu, kjer so se naaesramnejše izmerjali katoličani, zasmehovale najsvetejSe verske resnioe o Bogu in Materi "božji, kjer so se surovo psovali kmetje, češ, da niso za drugo, nego da jefdo knedeljne, kjer so se tudi grdo napadali Slovani, Kaj imajo slovenski dijaki iskati na shodu listih, ki drugače iraajo za nje samo batine, na shodu najbesnejših narodnih nasprotnikov, ki imajo za Slovenoe samo gnojnico in bič? To je sramotno ponižaiije naše narodnosti, zoper katero v imenu poštenega slovenskega ljudstva odločno protestiramo! Pa dobro vefmo, kaj jih je vleklo tja! Liberalno sroe! Sovraštvo proti katoliški cerkvi in vdanim njenim sinovom je bilo močnejše nego slovenski ponos. Od zdaj naprej slovenski liberalni dijaki ne bodo mogli več trditi,) da jenjih geslo: Narodnost nad vae. Zveza z najgršimi nemškimi nasprotniki našega naroda je pokazala njih pravo geslo: Liberalizem nad vse! * Uirae (toča, povodnji itd.) se bližajo. Oipozorinio vse obeine, da vsaio uimo takloj naznanijo daveni oblasti in zahtevajo cenitev škode po Joomisiji ter odpis davka; cfdlpisani davek znaša sioer maf.enkostno svoto, toda dotična ceMtev Škode je ni:erodaj,|i<3| za podelitev ,podpor iz zaklada za uime. Tudi naj občine v bodoče pri uiinah svojo dolžnost bolj vestno izvrše, da se jim more pomagati; oblastim je treba. dati vse mogooe podatke o škodi, o družljiskiib i-azmerab, o premoženjskem stanju poskodovanih na roko; to delo oblastij zelo olajša in pospeši. * Tržne vesti. 23. niaja 1908. Gene so jako nestalne, kupoi jako slabe volje ter si ne upajo seči po blagu, pač pa so ponudbe deloraa večje. Ali tudi ponudniki se ne npajo prav na 'dan s sv»jimi majhnimi zalogami. Vsestransko, se poroca, da 90 setve v dobrem stanu, akoravno je v nekaterih pO' krajinah dež že potreben. Posebno na Ceškem, kjer .je izdatni dež padel, stoje setve jako lepo. Tekom tedna je padla majpšenica na 50 v* Najnižje je sfcala pšenica za maj v četrtak. Pšenica j.e draga, mo.ka pa ne gre nikamor. Mlini, ki;so svoje lobratovanje zmanjšali skoro na polovico, imajo še zadostne zaloge. In sedaj se pogajajo jnlini, da bodo obrat sploh popalnoma ustavili. BudimpeStanski mlini oenijo povprečno pSeničiio imoko: št. 0, 17 K 20 v, 3t. 1. 17 ,K, -St. 2, 16 K 80 v, št. 3, 16 K 60 v, št. 4, 16 K 40 v, St. 5, 16 K, St. 6, 15 K 80 v^ št. 7, 15 K, štj| 8, ,7 K 40 v;i rženjo moko štj 0, 16 K, št. 0-1, 15 K 60 v, št. 1, 15 K 20 v; otrobi debeli 6 K ltt v, fini 6 K; iklajjna moka 7 K 30^50 v (vse za 50 kg). Klajna moka in otrobi so izgoibili nekaj na ceni ln zanimanju, ker mlini ne morejo doseei ugodnih oen. — Na tiigu st sirovim, slaidkorjem ie'^a(pibal drug veter. Kuba je postala splošno znana.Položaj Knbe ja ne le zadovoljiv, ampak celo izvrsten. — Svinjska mast je Raidla.' — Živina (Dtunaj). Na zadnji sejem se je prignalo nekaj manj živine, vsekakor je prigon zadostoval odjemu. Cene so niake, živine dovolj povsod in prodaijaloi se morajo zadovoljiti s slabimi cenami. Cene volov so šle za 2 do 3 K. Nižje cene so izkoristili' zalagatelji Trsta in Pulja. Mariborski okraj. 1 m Poučno-zabavni vetev ^Slovanske Citalni-: ceu v Mari*boru je v četrtek dne 4. junija v mali dvorani Narodnega doma ob priliiki Tirubarjeve 400 letnice. Govorita g. dr. Anton Medved in dr. Ljudevit Pivko o Primožu Trubarju, o zsačetkih relormacijsLke knjiže\mosti in o kulturnem stanju v reform. dobi. Gostje dobrodošli. Prost vstop. m Maribor.v Pri stavbi nove topničarske vojašni,ce je padel 721etni tesar. Jurij Osanko 4 metre globoko ter si zlomil desno nogo. wt Maribor. Utopil bi se skoraj dne 21. t. m. v Dravi sedemletni deček Mjaks Koren. Že ga je nešla Drava kakih 300 korakov dalefi, ko zasliši deželnobrambni korporal Jožel Tremel kriCanje1 na pomioCj Takoj zapusti v€žbališ&e ter skoči odločno v vodo. Z/ velilfim naporom se mu končno posreči, da reši dečka.. Ker pa je že bil popolnoma spehan, skoči tudi dežplnobrambni četovodja Karol Krobat v reko in spra^'i obadva na suho.. m TJmrla je v Kamnici 19. t. m. <č. šolska seslra M. Donata Falež iz Maribora, roje-na v Orehovi vesi pri Slivnic: v 27. letu svoje starosti. Prijporo?a se v blag spomin. m Izlet k Sv. Urbann prircdi Slovanska 6italnica v Mariboru v nedeljo, dne 31. t. m. Izleinike spTemlja pevski izbor. Zbirališče ob pol 2. uri popoldne Narodjii dom, odhod ob %2. Gostje dobro- došli. ^ .„ m Sv. Lenart vt Slov. gor. Dne U. ma]a 1908 je bilo tukaj dopuščanje in obdarov-OTJe bikov in sicer |e bilo prignanih' 48 glav. Danla (premije) je dobilo 21 posestnikov za svoje bike in sicer: 1. državno darilo 60 K g. Tgnac Breznik iz Zgornje Žerjave, 2. drž. darilo 50 K g. Ivan Roškar, dr2. in dež. poslanec, Malna. Deželnai, daa*ila so dobili:: 1 Sparavec Alojz 40 K; 2. Markovič Jožef 30 K; 3. 'Marhold .ložel 30 K; L Kocbekl Franc 20 K in 5. Krtunbergar Martin 20 K. Okrajnja darila so dobili sledeči: Lovrenčič Marko, Dtmat Juri|, Bra^ek Matija, Cufiko Simon, Purgaj Karol, Domanjko Fr., Sch6mv,etter Jauez, Stuber Fraiic, Paluline Matija, Sirk Leopold, Goruzi Jože,¦iRebernik Franc, škamlec Val. in Fras Jožel. ui Fram. Celjski liberahn listi na nelep »afcin napa-iajo našega priljubljenega poslauca Fr. Pišeka. Očividno je, da ti napacli izliajajo iz peresa dr. Ploja. Dosedaj smo pnstili njegove shode pri miru,, Ntoda ako noee Pl,oj niimi biti, tudi mi na bouio. Ploj iraa vso potrebe, d.-i niirno in tiho fcaka, da nm poteče poslaiiska doba. m St. Ilj v Slov. gor. Uvodni elanek v zadnji številki ,,Slov. Gosp." je tnkajšnje Slovence zelo razveselil. Samo ee n-i že vse prepozno! l';i vošite nam bratje vsaj to, karse še rešiti da! |Ce premišljujem o usodii ljubega in dragega domaeegia kraja, ko vidiai, kako trga oholi, nenasitni tujec s svojimi kremplji lepo zemljo slovensko, razjokal bi se. A kaj pomaga! Le eno lahko z, mirno vestjo re6em: Sami smo si največ krivi vse te nesreče! Naši veleinožje bi že šprva, ko še aii bil pritisk tako hud, spravili kaj rojakov iz srednje SlovenTje k nam. Bolj energično bi se moralo delati t\i ob meji. Ne sanlo pri ^aiši vinca vpiti živft domovini, sicer pa — spati! 'P(a le se'daj še na delo možje: Ni še vse z^ubljeno! Bratje, vi pa nam, pojdite nal pomo6! . m St. Ili v Slov. gor. KViko delajo Siidmarkovci:it;Tisti tpriv,andranci iz rajha, ki jim Je Siiklmarka za botro, pridejo na člisto originalen način pri nas do domovinske pravice ]n ž njo do avstrijskega državljanstva ter do — volilne pravice. Lfaaisko jesen \h letos se je naselilo vee protestantov iz Nemčije iki nam. Vsi so prosili pri občini zai sprejetje v domovinsko. zavezo. Seveda je obftinski odbor skoraj enoglasno te prošnje zavrgel. M ^fedli so se ti poštenjaki drugače pomagatJ. Na njih prošnjo jili ]e sprejela in jim dala domovinsko pravico trSka občina Štras pri Spielfeldu. S tem za^obe vsi - pritepenci tufdi volifcno pravico že pri prihodnjih občinskih volitvaji. To je škandal prvfa' vrste? Krivica in nepoštenost, da jej ni para! Cudimo se le, da naša slavna vlada vse početje Siidmarke mirno gleda in jej Se eelo gre na roko! Aj!i vl^da ne vidi,-da se z Siidmarko širi v.naše krjaje, protiavsti^ski, državi nevaren duh? Nas Slovenee vJiafda zatira, kblikor le more, a proti SiidnHirki ne zgane z mazincem! Priporočali bi-našim delavrito poslanee.n, da posežejo vmes, gradiva bi bilo dovolj! Poderimo piost, ki so ga že pričeli graditi nemški pijonirji v Št. llju. m Sv. Martin pri Vurbergu. Za tamburaški zbor so darovali gg.: Tomaž KlriaiHic iz Frama 5 K, Ig. Amer, gostilničar pri Sv. Martinu, 6 K, Janez Velker iz Leitersberga 3 K, za kar se) jim vsi šmartinski tamburaši prav iskreno zahvaljujemo. m Sv. Tro|ica v Slov. gor. ČebelarBka podružnica za svetlenartfiki okraj vabi vsc čebelarje okrajs v nedeljo dne 33. maja ob 3. uri popoldne k poučnemn pogovoru k g. Mlini;rič;i. m Bralno drnstvo pri sv. Ani na Krembergn priredi ane 31. maja pop. po večernicah veselico s predstavo ^Lnrika paBtarica", petjem, deklamovanjem in govori. Ptujski okraj, ,p Polenšak. T.ukaj je dne 24. t. m. zborqvala S. K. Z. Govoriliso Brenčič, dr., KoroSec, Meško (Lahonci) in predsednik 'Meško (Polenšak). Jzvolil se je pododbor S. K. Z, Natančneje prihodnjie. Sklenile so se rezoluftje: Na javnem ljudskem shodu S. K. Z. dne 24. maja zbrani zboravalci na Polenšaku najodločneja obsojajo pisavo ,,Narodnega Lista" in ,,Domovine" na ^joslance Slovenske km«čke zveze m nesrarano, lažnjivo-izmišljeno, ostudno napadanje katoliških duhovnikov in vere. 2. Poslancem S. K. Z. se izreče popolno zaupanje. 3. V slovenske kraje naj se nastavljajo slovenščine popfolnoraa zraožni uradnikii. 4. Z vso odločnostjo zalitevajo šolsko počitnice v je^eni. 5. Da "se poslanci odtoftuo uprejo proti uvozu šrbske živine v AvstrSjo, ker^ bi bifo to uvažanje največji udarec za naše živ*inoi*eice. 6. Obsojajo nasilni pritisk na kmečko Ijudstvo od^ strani liberalnih učiteljev, in zahtevajo kistoliško učiteljstvo za odgojo svojili! otrok. 7. Naj prevzame, fte je mogoee, država zavarovanje ,-posestev vseli vrst proti razifim nezgodam. 8. Nazadrje odločno obsojajo nedostojno preziranje in nappide na .katolifeko m sleče vseu6iliš6nike v Gradcu, od strani liberalnih dijakov, ki se.z,adnji eas dogajajo, ter opozarjajo vlado, da si prizadeva, to pofietje .preprečiti. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Zborovarije S. K. Z. zadnjo nedeiljo dne 24. maja izborno izpadlo. Govorila Brenfič in dr. Korošec. Z|borovalci\ 'so si izvolili podod,l)or Slov. kmečke zveze. Daijše porožilo še pride. p Izpod Bo6a. Tudi bočki puš&avnik mora iti h križevski procesiji. In tako aem jo mahnil proti Sv. Križu in k Sv. Mohorju. Po sv. opravilu nas je veo možakov korakalo skupaj in smo se to in omo pomenkovali, kaiko krasno v vingradih kaže, o suši itd. Bes^da je naletela tudi na zadnje občinske volitve v okolici Slatina. Vedel sem sicer iz er,dni,ga ,,Gosp.", da je m vsej črti zmagala S. K. Z.. toda nekaj sem še posebej hotel izvedeti.. ,,Ka.j pa je z Vinkom Žurraanom?" popra&am, kajti ta je bil dozdaj ob^hiski svetovalec In piaar. ,,V 3. razredu j dobil en glas, v 2. kakih 5 in v 1. nič." — ^No. io sem hotel v«deli, in ljudje božji, to se mora tako ¦gjasno povedati, da se bo slišalo -onkraj Zetal, dol !do St. Petra pod Sv. Gorami in gor clo Ponikve, jda, notri do Celja, do generaljov Narodne straink/e: 1. j ii <i s t v o u v a s n i k j e r ne m a r «. Proč ¦a liiioralci!! iSlediijič sem pn tudi izvedel, da je nefci kovač, ki rajši trka s kupicrainii kjakor s kladivom, skoval rekurz zaper te volitvie, No, pred tremi leti je isto storil, pa se je opelcel, letos pa -hj iz Gradca dobil dolg nos. lii* kakor je bojda 18. maja liopoldno žalosten in sam sedel v svoji srostilni, taku se mu bo Hidi zanaprej godilo. Kdor je sovraz nik Kmečke zveze, tega se bomo mi kme&ld ljudjj skrbiui izogibali! — Ko sem se vračal skozi Slatino, slišal sem, da mnogi gosti žalujejo za dv. Anfšnajteriem, k\ so mu izvestni nevošljivci toliko negajali, da ga, letos ni veo sem. Škoda! Na nieyovo mesto je pi-iSel neki celjski pangerraan, kt bode bojda v ..Kaisei-bafiu" Ijmlem zobe pipal. Cejnu. zdaj to drago poslopfc? Gospodje dpželneuja odbora v Gradcu veliko bolj gledajo na politiko, kakor na praivo povzdigo zdravilišča \n splošno korist Ijudstva. Žalostno! Pušeavnik. ¦p Iz Vurberga pri Ptuju se poroča^ ptujskemu ,,Stajercu", da je vee tistih lantov, katere je on po svojam shodu pri nas psoval smrkoline in fantičke (•(1 štirnajstega do šestnajstega leta, bilo dne 8. maja potrjenih v vojaški stan. Sedaj se «opet vidi, kako ,je ,,Stajerc" lagal in nas iante hotel očrniti pred svetom. p Na Viirbergu se je zadnji aals zgodila žalostna zgodba, katerp grdo izrabljajo liberalni listi od ,,T.agespošte" do ptujske ,jgiftne krote." HCi posestnika in gostilnifiarja Janeza Krefl je n>amreč porodila dete, katero je pa zagrebla v vrtu. Ta dogodek jemljejo imenoivani listi ktot povod, da zopet krepko udrihajo po vurberškem župniku ter ga delajo odgovornefgai ,zanj: Z vražjo zlobo piše ..'Marburgerca'-: ,,To so sadovi klerikalne vzgoje na ornem Viurbergai, kjer tamošnji župnik namesto . pravega krščanstva raz&irja politično hujskanje itd.'' Th giftna krota pripoveduje, da vurbterški duhovni združujejo mladino v lanatičnih političnih društvih ter pospešujejo pijandevanje in posurovelost. Dalje grdo Iažejo ti listi vsi vprek, da je tisto dekle imjelo neko vodilno ulogo • na iVfurbergu, dai je bila klerikalka. da je bila v Mai*ijini družbi itd. Resnicaje, da nikdar ,ni bila v Marijini družbi, ¦ ni bila čljan izobraževali(?ega društva, ni bila riiti pri jednem predavanju, sploh je b!ila izven orjjanizacije. Ti nemški gospodje n«.j bodo le lepo mirni. Pometajo naj pred svojiin pragom. Iraajo dosti svo.|ih. prav grdih aier, izmed katerih jednla — aiera Eulenburg — smrdi po; celi Evropi, p Sv. Lf>vr8U« v S!ot. gor. Čobelareki sliod, ca katerem bo predaval in razkazoval g. Jar&nŁiŁ. se n e vrii Sl. t. m.. ampak 8. junija po prvi bt maši. p Sv. Lovrenc t Slov. sor- V nedeljo, dne 81. t. m. se bo vrsi] v tukajšnji šoli po prvi st. maši čebelarski shod. Somišljeiuki se vabijo k obilni udeležbi. LjutoinerBki okraj. 1 Grabonos. Izjava. Izjavljam, da sem po krivici napadel v predzadniji števiDri ,^Slqv. Gosp." mlaIdenica Martina Hrašovca iz GrabonoSa ter dopis teuj potom prekliSem. Martin HrašoVec ni naročnik ptujskega ,,Štajerca" in tudi ni odstopil od bralnega idSruštva, temveč je vrl, zaveden mladenič. >Zahvalim se mu, ida je odstopil Od tožbe. — Neimenovan dopisnik. 1 Grabonoš. Mirno v Gospodu zaspal je dne 18. nnaja zjutraj Matija Vrbnjak, bivši kmet v Grabonošu, v 87. letu svoje starostL Ta mož pomagal je tudi voziti naš jurjevški veliki zvon. N. v m. p! 1 Čebelarska podrnžnica pri fflali Nedeljl priredi v uecieljo dne Sl. maja po rani sv. masi v šoli predavanje. Predava g. Jurančič. Vse prijatejje in t-ebelarji vabi k obitoi ndeležbi odbor. 1 ProstoTolina požarna bramba v Dragotincih priredi v nedeljo dne ai. t. in. v prostorih g. Vuka v Terbegovcih t«mbolo. Začetek ob 3. uri popolUne. K obilni ndeležbi vabi vge prijateljc gasilstv» odbor. biovenjgraski okraj. s Skalc. Veselica, kojo je bralno društvo priredilo, je prav dobro in vsestraiiako povoijno uspela. GledaJi3|ka piiedstava j« bila dovršencv igrana, za kar gre hvala glavuim vlogam piskrovezu in gostilničarju, prvi g. Marčinko z Braslovd, drugi g. Mih< Stergar iz S.t. Pavla. Nadalje izrekaoio vrlim Tn slavnim braslovškim pevcem iskreno zahvalo za prijazno sodelovai!,je. Počastili so nas s svojim obiskom tudi Soštanjčani in Velenjčani, s katerirai smo se veselili ob udarjanju doioačili tamburašev, katerlm se mora tudi izreči pohvala. — 'Mese,ca julija ali avgusta se priredi veliki koncert s sodelovanjem šofttanjske godbe in polnoStevilnegia braslovškega pevskega društva, mešanega ic inoškega zbora. s Zavodnje. NaŠe izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 31. majta podučen shod, na katerem bo poučeval kmetovalcem dobrcn znani g. JelovŠek o živinoreji, Poiik se bo vršil ,v cerkveni hiši ter se prtčne kmalu po službi božjj ob J41. iuri popoldne. vTežko že prieakujemo g. Jelovšekia v naše hribe, da nam da nasvete in ukrend potrebhoj v povzdigo naše živinoreje. Pridite.k temu podučnemu shddu ne le vsi domačini,. temveč tudi sosedje, ki se zanimate za| živinorejo! IzoJjrazujmo pe v kmetijskih strokah, združujmo se, le v gospodarskem naprecOru in združenju bo naša moč ui ponapc. s Pobegnlla jc od doma 13 letna Alojzij/a KruSiČ iz St. llja pod Turiakom v torek dne 19. maja. Oblečena je bila v rožasto obleio. S seboj je vzela tudi modro krilo. Deklica je bolj majhna, ima svetlorujave lase in plave oči. Odšla je proti Dravogradu: izjavila je večkrat, da -hoče v samostan. Ce kdo kaj izve o dekletu, naj to naznani občinskemu nradu v St. 1'lju pod Turjakora p. Mislinje. Konjiški okraj. k V Oplotnici je uinrl 22. t. m. 721etni samec Janez Pietek in je bil 24. t. m. pokopan. Njemu je vsa eadramiska župnija dolžna veliko hv/a-ležnost, ker je volil svojim sorodnlkom iz s\ioje gotovine 2400 K, pričam oporoke .in sosedom 1000 K, za sedmino pokoja in sv. maše 700 K, ubogim 400 K| in za: novo uro nove cerkve okoli 1600 K. Bog mu bodi veoni plaenikl jski okraj. c Celje. Nedavuo sem hotel flcupiti v prodajalni ttobaka/ v celjskem Narodnem domu nekiaj razglednic. Seved^, seni hotel imeti razg^edaice s slovenskim napisom. Toda pri moji opomnji je začela vihati gdč. prodajalka nos ter mi celo rekla, cla je to pae vse* eno. Končno, rai niti ni dala izbirati, ker so stoptti v prodjajalno nemško govoreči kupovalci. Ce se to godi vNarodnem domu, nared5,to jako slab utis na tujca. c Celje. Eno pon.žno vprašanje maj nam bo dovoljeno. Kaj je delal našRoblek v drž^avnem zboru, ko se je razpravljalo o različnih obžalovanja vrednih dogodkih pri deželnih volitvah v Galiciji? Afii ga- ni Uo spominjalo na nj'egqvo volite\- v državni zbor? Ali se š& spomir(ja, koliko nasilstva, koliko nepravilnosti se je izvršilo pri njegovih volitvah? Ali mu je znano, kako je teklo pivoinvino? Zelo radi bi ve|dieli, kaj je delal Roblek, ko se je govorilo o galiških volitvah, ki sa tako slične aijegovi volitvi. c Celje. Na tukajšnji slovieniski okoliški1 šoli bo končan pouk še le 5., avgusta, ker je bil;a januarja šola radi špičk zaprta. c Teharie. Dne 22. t. m. ,je umrl $uka]i, duhovnik v pokoju č. g. Martin Skerbec. N. v m. p.! c Za konjerejce. Stajersko konierejsko društvo priredi /v n^deljp dnes 31. maja t. 1. ob 3. ari po* poldan v šoli v Biiaslovo.ah zborovanje, pri katerem bode znani strokovnjak g. Anton Korošec, okrožni živdnozdravnik sedaj v Ziagrejbu, o konjereji, -posebno pa o koristi pašnikov predaval. c Vol se Je ubil vtorek dne 19.-t. m. posestniku Antonu Kajtna v Lokavcu, občina Loka prt Zidanem mostu. Vol se je pasel v strmini nad hišo* zraven druge živine. Nesreča je hotela. da je sunila krava vola, M je, padel črez pečino. c Frankolovo. V nedeljo dne 31. maja 19)08popioldne po večernicah vrši se ustanovni občni zbor za kmečko katoliško izobraževalno društvo, s sledečim vsporedom: 1. Volitev -jaredsednika za ta občnu zbor. 2. Govor o pomenu novoustanovljenega društva. 3. Volitev društvenegia odbora. 4. Volitev rafiunskih ^pregledovalcev. 5. DoloCitev članarine.. 6^ Slučajnosti. c Dramlie. (Jarnovic vfelika nadloga.) V .,Narodnem Listu" dne 21. maja pove trgovec Jamovič, da občina odriva župnika samo zato, !ker je vedno slab gospodar, pred v Crešnjicah, zdaj tukaj. Z m\štetimi vzroki pa Jarnovie ne dokažR tega.. To. kar umobolen člo\iek vedno ponavlja v ..Štajercu" in kar JarnoV!,č zajema az tegai' lista, o prodajaniu lesa v Crešnicah il|d., to so navadne, žq večkrat ovržerielaži. Za pričo od Jarnov'iča navedeni PeMinšek je 23. maja dvakrat. povedal, da .Jarnovič ne govori resnice. Drugi vzrok je še bolj prazeii. Da bi i župnik bil zato slab gospodar. ker ui žii,oanu :ia neopravičena vprašanje odgovoril, - ali je res v tlomači hosti dal nekaj hojk podreti, tega ne sprevidi nikdo. Vedite, da je župnik za župnijsko premoženje odgovoren školu in ,namestniji. fiisto nic pa drameljskim liberalcera. Pa seveda,. svobodo- in miroljubni tajnik Jarnovič se vtice v župnijske reči, kakor i.u tudi rad 'vodil volitve za ključarje, odločevul pridige, določeval žkofovio odredbo, če se ba še po prid^i zvonilo ali ne in razsojeval, ali s$ sme po oManski, od cesarja potrjeni postavi duhovnik brigati za volitve. c Iz Zg. Ponikve. Dne 17. t. m. je priredilo naše bralrio društvo veselico z igrama ^KrGmar pri zvitem rogn'1 in ,,Pravica se je izkazala."* Imieli smo se prav (tobro. Pa saj jo znaja naši vrli igralci prav dobro zadeti. Igrali so že taWo, da s8 aismo mogli zdržati smeha. Vsi. od prvega do zadnjega so jo dobro pogodili. Ko bi ilh bili videli, kako so bili opravljeni! I,menitnio! Le to se mv zdi ftkoda, da udeltežba ni bilatako velika, kakor bi bilo želeti. Naš« bralno društvo deluje že», dve teti !n dosdglo je v tem času že precej uspehov. Knjižnioo irati\mo že lepo in časopisov tudi precej., V^eliko veC bi se dalo doseči, ako bi se ljud|e bolj zanimali za idruštvo. Naši vrli fantje se vellko trudijo. zato zaslužijo, da jih na tem mestu pohwalim. Od drng^ strani pa obžalujem, da se njih delo premalo ceni. Saj društvo ne prireja svojih veseliij zato, da bi se samo zjaibavali in denar zapravlja^i. Pravi, namton društva je, da so knjižnica kolikor mjogoče ponmožir Imamo že precej knjig in letos smo si na novo na^ bavlli JurCičeve spise", kat)Bre tako radi beremo. Zato združimo svoje moči, pristopajmo k društvu v ebilnem, &tevilu ter delajmo na to, da prifdle naša fara na boljsi glas, kakor je bila žalibog, dosedaj. iVam pa, vrli lantje, z vašim neumornim pevovodjem vred srčna hvaia za, vaš trud. Placilo naj vam bode zaMept, da ste se trudili 0& dobro stvar in blagoslov z nebes naj rosi na vaše delo. — Navzoč kmet. c Izjava. Podpisani urednik ,,Slov. Gospoclarja" izrazi v svojem in v imenu celega uredništva svoje globoko obžalovanje, da je pustil v številkah 6 in 10 ,,Slov. Gospodarja" z dne 6. februarja in 6. marcija 1908 objaviti članke iz Gorndegagrada iu Ljubnega, v katerfti se je delovanje gg. Franca Koeheka, iiadučitelja in Josipa Zdolšeka, c. kr. sodnega pristava v Goinjemgradu, pri pašnih zadrugah v gjornjeignajskem okraju lažnjivo podtikalo politicno strankarstvo in osebna sebičnost, iu da se juje še po vložitvi tožbe v št. 13. ,,Slov. Gpspodarja" viiovič radi tega (delovanja zasmehovialo. Prepričap, da je io delovanje imenovanili gospodov izviralo zgolj iz človekoljubja in nesebienega namena, pomoči kmetskomu stanu, preklicujem omenjeriie članke a celem obsegu in se zahvaljujem. imenovanima gospodoma, da sta mi s tožbo prizanesla. Ferdo Leskovar. c Dobrna. Dekleta Marijine druž)3le in dekliške zveze ,,Br. dr.'1 so v učdeljo 17. majiiika obhajala Marijin jubilej na prav priraeren način. Predpoldne so imela svojo pobožnost v) cerkvi. Svečanost so povzdignile vznesene btesede g. M, Goričar iz Šmartna pri Velenju, ki je govoril o trojnem sovražniku Marijinih družb, oztroma kršč. žiVljetaja deklet. Popoldne so dekleta priRedila lepo slavnost z aanimivim sporedom, na katerem je bilo petje dveh zborov, deklamacija, slavnostni govor in posebej prizor v proslavo Lurške Matere božje. !Ob6udovali smo krasno petje, ki je bilo kaj ra,znolično. Slišali smo vse vrste od samospevov do eetveroglasnih dekllSkih zfcprov, po potrebi spremljano s liiarnK>ni;jem. Prvokrat je liastopil otroški zbor, ki je oastno rešil svojo naloj4o. Slavnostni govornik g. doktor Slavič iz Celja je v izbornih ^esediali slikal Mjarijo kot vzor krščanski mladini. — Dobrnskim vrlim dekletani z veseljem čestitan<o na zopetnem lepem aspehu! c Dobriia. V zadevi šolske dVevesnice se bivši ^trgovec Avguštin Hazenpihl str^šno jezi. Posebno jezo mora imeti na našega g. kaplana. No, ta bo to jezico že prenesel, saj mu je gotovo znaiio, da še ni steklo veliko vojdiice po Dobrnci od tistega Sasa, ko je Avguštin Hazenpilil delalj napitnice nanj. Govori se, da je takrat g. kaplan obolel. Sicjef pa je na Dobrni talfa nemška jeza — deži za žabe. Cemu neki se jezi bivši trgovec Avguštin Hazenpihl? Menda vendar ne zato, ktert hoče obSina) Dobrna izvnšiti voljo Avguština Hazenpihla in Voglarj«(? Edin predlog, za kat(ere(gia je nemSko-napredni vodja Avguštin Hazenpilil dobil v teku treh let v občinskem odboru večino, je ravno ta, da se naj šolska drtevesnica prestavi na drug prostor. In. to hoče občina sedaj storiti, a glejte,. nemSko-napredni raožgani so stuhtali, da morajd sedaj; blti proti temu, in ce se podere svet. Avguštin! Mločtao se motiš in motijo se tistii, ki piskajo na tvoj klarinet. Volja dobrnske občine je močnejša, kakor vse štajerfiijansko delovlajnje. Sedaj bo slepomiškanje kmalu uninilo in pokazalo • se bo, ali je obeiua resnični gospodar svoje lastniiie ali ne. NapeH- se bodo druge strune, lči b43io donele krepkejše. In da še Avguštinu Hazenpihlu i pomiri vroča kri, mu zaupamo, da je tudi žeVjoglar obupal na(d fce^o stvarjo, in da že prodaja paiije.svojegacebelnjaka.prav po ceni. Ce Avguštin Hazenpihl '¦' nima sedaj drugega dela, lahko pomaga, fVoglarju pri tem koristnem opravilu. Voglar in Hiazenpllb.1 naj ne pozabita na star dobrnski izrek: Zemlja je na.ša! Ce hocete to; pmreidati. gospodi v Celju, nam je zelo všeč! c V Trbovljah je bil dne 21. t. m. tako silen potres, da je opeka kar padala raz strehe. Ljudie so prestrašeni bežali na «esto. c Mozirje. V nedeljo, dne 31. maja priredi Slov. Kmečka Zveza pri nas javien političen in gospodarski shod. Govorili bodo gg. državna poslanca Ro&kar in Pišek in pa nadrevizor ljubljanske Zadružne Zveze, Vladimir Pušeaiijak. Zborovanje se z_acne ob pol 8. uri po rani sv. raaši v prostorih g. Zdravko Vasle, hotel Ilirija. Kmetje in somišljeniki vsi na shod! c Smarje pri Jelšah. Zahvala. Slovensko kat. izobraževalno društvo, katero se prav lepo razširja med našo ukaželjno mladino, se vel^c. g. nadučitelju Francu Jurkovifi najiskrenejše zalivaljuie za vehko lepih raznovrstnih in poučnDi knjig, katere je velec. gospod blagohotno podaril naSemu izobraievalnemu društvu. Bog plačaj! c Sv. Jupii ob Taboru. Na Roblekovem sho*i, dne 3. t. m., rzastopana je bila precej tudi K Z. Cudili smo se, ko smo v ,,N. L." br.ali o ,,z>Wgi" Roblekovi, ki je neki zvezarjem in njih govomiku Ranftigaju kar sapo zaprl. Roblek! kako bote Vi drugim sapo zaprli, ker je sami niste imeli dovolj? Foglejmo si n.ekoliko Vašo sapo! Ura je že bila tri, ahod se ni začpl, kakor je bil napovedan. Robleki itti Vam je raanjkalo sape ali pfijanih razgrajačev iz St. Pavla, Grajske vasi, Prekope itd./? Zakaj pa predsednika niste volili? Ali sle imeli premalo sape, ker ste se bali nas zvezarjev? Zatoaj pa o drugi tbeki dnevnegia reda niste tiič rozpravljali ? Kaj ne, aopet prenfalo sape ? Od oblasti ste pia imeii za svoj shod tudi fpremalo sape, ker se zttaj za Vaš shod orožniki jako zanimajo. Pa tudi pri govoru Vani je večkrat sape zmanjkalo, kei1 ste tolikokrat obtičali, da ste se nam siromak kar smilili. Najbolj Vam je pa sape zruanjkalo, ko je bilo treba povedati carino srbskega žita. Iskali in iskali ste po svojih listnidali, pa nesrecna sapa Vam je bila vse Vaše registre zniešala. In takrat se Vas je Ranžig^j nsmilii, ki je imel dovolj sape, ker je carino srbskega žita brez registrov pri vinarju povedal. Važi pijani pristaši Ł0 imeli usmiljenje z Vami, ko so Vas videli v takih škripcih, zato so z.ačeli kakor besni Raneigaj.a psovati, suvati, s pivom polivati, s kamenjem in z opeko in seve tudi z gnjilimi jajci, ki so najnovejše orožje N. str., pretiti. Kar se tiče verskega stališča Vaše politieue stra^nke, ste se seve tudi zvijali na vse mogoče načine, da je politvka grda, nagnusna stvar, zato pa se vera ne sme v politiko vlačiti, da »e ne umaže. Vašo vero, g. Roblek, se nam zdi, je že precej umazala ta grda nagpusna politika; kajti čujte in strmite ljudje božji! Ta za svetost vere tako vneti Roblek je par minut prej bral iz evangelija sv. Matevža 23. poglavje, in tako celo sv. evangelij mešal v politiko in jja zlonabljal v svoje politi&ne nanrKene, tako da smo se celo mi hudobni zvezarji nad zlorabo sv. pisma zgražali. Pa hudoben je ta Rančigaj, kaj ne gospod Roblek? Za slovo Vara je ,še «lal jako trdo kost o šoli. Odgovarjali ste, a kmetom se gotovo niste prikupili s svojim odgovorom. Več izobrazbie, več šole, vefi luči, vee omike ste želeli nam kmetom. Kar se Vašiii sirovih pristašev ti6e, inmte popolnoma prav, kajti krvavo jim je trebR več izobrazbe. Le učite jih olike, da Vas drugokrat ne bodo z gnjilimi jajci kepali. Mi pristaši K. Z. se Vam pa zahvalimo za več šol. Jih imamo že dovolj in še preveč, dovolj ia prfeveč pa tudi stroškov za nje, od njih pa premalo uspehm, premalo koristi. Se nekaj, g. Roblek! Eden Vaših volilcev Vas ne more pr.ehvaliti, ker ste tako ,,galant"', da ste pri Južnu iz njegovega glaža pivo pili, ki Vam ga je ponudil. G. R^blek, v jeseni bojda zopet pridete, kakor ste obljubili. Dobro! Prinesite takrat zopet evangelij seboj in še bolj se boste prikupili svojim pristašem, 6e boste brali tiste vrste: Žejen sem bil, pa ste rai dali pili itd. Naj Vam te vrste obudijo grenke spiomine na Vašo zadnjo zmago. Torej na svidenje! c wPrometna zveza" v Zidajnem mostu. Dae 31. t. rn. popoldne ob 3. uri se vrši v ,,Niarodnem Domu" v Radečah pri Zidanem mostu \istaiiovni slio,l krajevne skupine ,,Prometne zveze" krš.6anskih železničarjev na progo južne železnia|e Zida«i mostTrbovlje-Laško-Sevnica-Brežice (Dlobova). Shod je omejen le na povablience. Na sWodu govorita poslanca Benkovič ter Gostinoar in raačjelnik Ijubljanske krajevne skupine g. Milavec. Pozivljamo somišlienike, da pridno agitirajo za dobro udeležbo. c Loka pri Zidanem msostu. Po leti leta 1907 ie vodjaj v Okroglicah napravila precejšnjo škodo raznim posestnikom. Poslanec dr. Benkovič je po naročilu več posestnlkov vložil v državnem zboru nujni predlog. da se poškodovanim posestnikom da podpora iz zaklada za škodte pol ulntah. :Okrajno glavarstvo je nato upeljalo .poizvedbe; zaslišana sta bila kot cenilca liberalni župan Juvančič in nektio drugi, ki sta pa škodo cenila; le pri osmih ali desetlh posestnikih, in tako nizko (po 20 do 60 Kl!). da cenjena Škoda znaša komaj peti djal svote, kot znaša resniCna Škoda. Seveda je miniistrstvo na podlagi te cenitve Odreklo podporo tem bolj, ker sta zvedeaca. tudi izrekla, da škoda ,po vodi ni povzroella nikake bede med prebavalstvom.! Vse to je do'gnano po aktih. Baje sta; se zvedenca držala povelja pozvedujočegla orožnika, ki jiiina ja natvezil, da le oni dobe podporo, ki so vsled povodnji skoro ,,nai kant" prišlL To mnenje orožnikovo pp bi za cenilca ne smelo biti prav nič merodajno; ona, bi morala ceniti po svoje in se ne oeirati na orožnika, ki je a smojo izjavo pokazal preveS gpi^ečnosti za — erar. Stvar je za sedaj končana; vložil pa seje energičen ppotest na notranje rainistrstvo radi krivične cenitve, da se taika krivica v bodoče ne zgodi zopet. Kot značilno za naše politične nasprotnike prib^emo. §e to, da so hujskali, zoper našega poslanca, 6eS, d(a ni storil svoje dolžnosti v tej stvari.. To se je seveda kot pristna socialdemokriaška Iaž iztazalo po tem pojasniln. c Izubraževalno drnstvo v Št. Petra v Sav. doL ponavlja y nedeljo dne 31. maja veselico v prostorih g. Zganka z gledališko predstavo. SV Ljubljano jo dajmo", petjem in drugimi zabaTnimi točkami. Zaietek ob 3. uri pop. c Bralno dmštvo za Breg, Zagrad, Košnica in Pečovuik je od c. k. vlade dovoljeno in ima t soboto dne 30. majnika ob 8. nri zvefai t gostilci gosp. Rodaja na Bregu fvcj nstanovni občni zbor. Na dnevnem redu bo voliteT odbora in računskih pTeglodovalcev. določitev članarine, posvetovanje o nabavi časopisja i« Blnčajnosti. K obflni vde!eibi vabi pripravljalni odbor.  nil potrebno, da se davčni kontingent (prispevek) za brežiški okraj ne zviša preveč in na prisfeojnem mestu protestiral zoper postopjanje davčnega referenta (porofievalca), ki je članom komisije imenoval le nemškutarje (izvzeuiši enega Slovenoa). b jZupani brežiškega dkraja; — za brežiško policijo. Nekateri župani, hvala Bogu, bele vrane, so izjavili. na zapisnik, da zoper razvpito brežiško policijo nimajo nobene pritožbe. Isti župani — :iz Kapel, Loč in Vel. Obreža — se riiso sraanov-ali, policiji ovaditi. nekega; Slovenca, -ki je v preostrih besedah dal duška svoji nevolji nad postopanjem policije proti kinečkim iantom. Lifbienalna slovenskonemškatzveza se ne more bolje pokaizati.v svoji nagoti in zagrizenosti; naši liberalni župaui v boju za brežiško policijo — to je znamenje časat^in narodnosti ,teh liberalcev. Tu na-j pometa .,)NarofcI;ni List!"; b Pilštanj. Katoliška slovensko izobražpvalno društvo v Pilštanju si je izvolilo na občnem zboru dne-17. miaja t. 1. sledeCi > novi, odbor: . 6.,rg. 'Jakob Rauter, ž.upnik v Pilštanju, predfeednik: g. Anton Zakošek, posestnik- v Drenskein rebru, podprtedsedniflc; tg. Janko Bokalič, posestnik v jLesični, tajnik; g. Miha Rebernik, mladenič v Lesični, namestnik; gdč. Kristina Berthold, učiteljica v Pilštanju,[ blagajni(|a]rka; gdč. Frančiška /Bah, kmeeko dekle v Drenskem rebru, namestnica; g. Martin Lapornik, mladenifi v ' Dobležicah, knjižni&ar. Pregledoivalcem raSunov: g. Ivan Regvat, trgovec v Pilštanju in g. Janez Reberšak, župan v Drenskem rebru. Bog daj društvu novega uspeha!« b Dobje pri Planini. Naši Stajercijanci so vlo- žill priziv zaradi občinske volitve. Veselijo se, da bodo pri morebitni drugij'volitvi imeli ve6 -^reče; poveiuo vam pa že sedaj, da boste doživeiii še večji poraz kakor sedaj. Pulko pa bode pri drugi tvolitvi za agitaoijo v ,,Stjaiiercu" razlagal ^erske nauke, kakor jih je svoj čas v šoli razlagal, kar se mu je tudi pri sodniji dokazalo in kar je tudi znano) s|!av- nemju deželnemu, oziroma okrajneiiiu šolskemu sve- tu. Derjač pa bo razlagal, kako se morajo ^ole. sta- viti, pri tera pa seveda tudi, navajal raizne ^azenske zakone in s isolzami v očeh zatrjeval, da je,velik dobroitnik občine. Detoma pa bo djajal krčmarjem strah kot predlagatelj užitninskega davka, seveda  se bosta moralal on in njegov dac|a|r Pulko itoza-  devno nekoliko bolj poučiti. Lapornik s& bo pa pri  drugi volitvi lahko volil, ker mu ne bo treba reči:  Martin L<apornik, ampak se bo samo na listek za-  pisal.  Iz drugih slovanskih dežei. t S. K. S. Z. za Korosko priredi diie 31. t. m. vsekoroški mladeniSfei shod. Urednik g. Franc Tersegiav iz Ljubljane bo govoril a Slov. krše. soc. zvezi in njenem ponienu, g. Ivan Podlesnik pa o pomenu mladeni&ke organizacije, nMladosti" in telovadbi. Vrli koroški mladeniči, udetežite se mnogoStevilno tega shoda!. t Zveza telovadnih odsekov v Skofji Loki ,na Kranjskem priredi <dne 26. julija t. 1. svojo prvo javno telovadbo, dne 27. julija pa.bo, tesno združen s to prireditvijo, poučni mladenišM tečaj, h kateremu so vabljeni vsi slovenski mladeniči. f Mlekarska razstava na Vrhniki se prifine v nedeljo dne 31. maja popoludne in traja se 1. juuij(a. V pondeljek dne 1., jun>Sa ob 9. uri-je zborovanje in kritika o razstavljeniluizcielkih, o poinanj- | kljivosti ,in o zboljžanju mlekarstva. Nato se razde- | lijo ijarila za najlinejše izdelke. ) f Za spisovatelje slovenskili učnih knjig. De- i želni odbor kranjski je v svoji seji dne 13. iapriila sklenil, da se spisovatef..fem slovenskih uenih knjig nagrade od deželnega odbora ne bodo nakazavale več po sedanjem načinu. Spisovatelj kake slovenske ucne knjige ima temvec; v bodoče, ako hoče imeti kako podporo, odobreno besedilo, predno ga da v zasebno založbo, poslati deželnemu odboru, ki bc potrebno ukrenil ter se prizadel za to, da dobi spisovatelj primerno nagradc.. t Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju slavi letos dvajsetletnico svojega obstanka. Ker je sila veli'ko takih revnih visokošolcev, ' ki so nferavnost navezanlj naj podjpor|o- tega društva, se obrača društvo ob tej priliki do vseh rojakov z iskrencH prošnjo, da se ga v obilni meri spominjajo za ta jubilej. .0 ¦ Boži6u je razposl(ajlo društvo okoli 1500 poročil in položnic; kdor se še ni odzval, naj poišče položnico in jo uporabi ali pa naj pošlje svoj prispeivek na naslov društva, ki iroa svoj sedež v pisarni blagajnika g. dr. Kl. Seshuna, dvornega in> sodnega svetnika na Dunaju, I., Singerstrasse 7. Brežiški okraj. b Pridobninska komisiia v Brežieah je letos zvišala davek skoraj .za 100 aistotkov. Pozaslugi liberalnih nestrpnežev, ki so ltani agitirali zomer mešano listo, piriporočaiio od ,,Posavske straže", sedo v komisiji le brežiški nemškutarji, izvoljeni s par glasovi večine oziroma Še-le polom izžrebanja, kcr so zapeljani obrtniki svojfe glasovnice rajše nemšk^ tarjem na razpolago dali, nego glasovali za mešaiio slovensko lislo. Prizadeti na.j se KaCivalijo pri liberalnih ri>estrpnežilh. Poslanec dr. Benkovič je ukre- Drobtinice. d Skof — ministrant. Bilo je leta 1888., ko so sv. oče Leo XIII. obhajali petdesetletnico maš- niškega posvečenja. Pri nekfem oltjarju v (j(erkvi sv. Petra v Rimu sta se srečafe dva duho\inika. Eden je bil rimski kanonik, drugi pa italijanski škof, ki !je priSel v Rim, da bi prisostvoval papeževi slav- jnosti. Kanonik se je pripnavil,, da bi bral sveto ma- ISo, toda moral je Še čakati tninistrairiita, ki ga ni |bilo od nilooder. Skof zapazi kSanonikovo ziadrego in .1se mu ponudi za ministranta. ,,Bog obvaruj", pra- 'vi kanonik, ,,ne pustim, da bi Skof opravljal službo —dnistrania". — ,,Zakaj ne?" odvrne šikol, ,,saj znam ministrirati". — ,,To vam že verujem, prevzyišeni, da zimte ministrirati", pravi kanpnik, ,,toda: jaz bi se moral sramovati, da bi škola imel za niinastranta". — »,Le pomirite se, mofnsinjOjT", odvrne škof, ,,pristopite k olterju in začnite!" Po teRi besedah je škol pokleknil kot ministrant k oltarju in kanonik je moral priCeti sveto opravilo. Po diokončaaii maši se je kanpnik zahvalil škofu-miiiistrantu. Ime kanonikovo je Radini-Tedeski. Ministrant pa, ki, je bil takrat škof v mestu Maintovi, se sedaj imenuje drugaoe. Ime mu 'e namreč Pij X. ;•: d Nova sibirska železnica. Sibirskb železnica vodi od postaje Manžurija naprej po severni Manžuriji do ruskje trdnjave Vladivostok ob tihemi oceanu, torej po kitajskih tleli. Po rusko-japonski vojni bi ta proga v slučaju vojske s Kitajsko in Japonsko bila zaprta za rusko arniado. Vlacta je torej predložila tdtum zakon, s katerim se pooblašea, dia na ruskih tleh" ob reki Amur zgradi železnico do Vladivostoka; Eroiga je 2000 km dolga, bo stala 300 inili}oiYQV rubljev in bo v treh letih dodelana. Duma je sprejela pTedlog z vellkb vecino, prbti so bili le socialni deniokr/ati in socialhi; revblucijcmarji, ki se sploh uštavljajo vsakemu vladnemu predlogu, naj bo.še tako koristen m državi potreben. Po zgradbi te železriice bodd kmalu vsi ob Amuru ležeči kraji, dozda-j le malo obljudeni, zaseljeni od ruskih priseljenpev, katerih je lani šlo v Rusijo »ad pol, milij., letos pa vsaki teden p|o 20—25 tisoč. ' d Casovna gizdavost. Glej, glej to-le gospodiČrio, kako lepo svilnato krilo ima in ga še pri tem dežju in blatu niti ne prizdigne. — (Veš, prijatelj, tega pa gotovo ne sme storiti, ker bi se sicerznalo videti njeiio raztrgano vsaKdanje krilo. d Cloveški glas fotograf Iran. — Kakor poro€a pari&ka akademija znanosti, je znašel dr. Marage stroj, s katerim je možno fotografirati človeški glas. Vsak glas spravi namreč zrak v v&lovanje. flFi valovi so včasi zelo veliki. S to novo fotogralijo bo inožno zapaziti pogrešbe v gjasu. Književnost. / § »Kvišku srca" aii oerkvena pesmiairica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, za Marijdne družbe in nazne bratovščine. Izdal dr. Jos. Somrek. V Mariboru, 1908, Tiskarna sv. Cirila. Cen^ celo v platuo vezani knjigi 1 K 20 v, elegantnovezani 2 K. Tu Imamo po vsebini in obliki dovršeno knjigo. Kajti ona obsega aa 316 straneh dkioli 130 eno-, dvo-, tri- in četve^oglasnili najievov s sekiricami. Pesmarica ima mašae pesmi po vatikauskraj koralu v modernih notah aili sekSricah, pesmi za razne perkvene čase, za procesijo s sv. Rešnjim iTelesom, češčenjie Srca Jtezusovega, blagoslovne, obhajilne, Marijine, za godove avetnikov in angelov, za verne duše. Tretji del ima pete litanije Srca Jezusovega, lavretanske in vseh svetnikov in razne prLložnostne. Ifcborna je za mladeniee in dekleta Manjine družbe, za poroko in novomašnika. >|ajslabše se je do sedaj godilo pevovodjjem za nagrobnice. iTa pesmalrpica jih ima pet na izbiro. Pesmarici je dodjan kra^ek molitvenik, da imajo pevci in pevke najpotrebniše moKtve vedno pri rokah. Pesmafica bo brezdvomiio ustreigala dušnim pastirjem, kakor tndi pevskim zborom. Župnijslki uradi in šolska vodstva dobijo pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ako narofiijo vsaj50 iztisov ob enera skupaj, iztis lepo vezan po 1 K, k?ar je za Marijine družbe in za šolarje zelo ugodno. § Sakuntala, indijska gledališcna igra. Prevedejl dj*. Karel Glaser. V Mariboru, ti^karna sv. Clrfla, ,1908. Založil pisatelj. Cena 1 K 20 v. Naše Ijudstvo se najbolj zanima za gledališke predstave. tV; zadnjem 6asu »so se tzačeli omiklani krogi in učenjaki' v prvi vrsti zanimati za dramatske proizvode TStoČnih narodov, med katerimi zavzemajo najodličnejše mdsto Inkli; pa samo AngHeži, Francozi iu Nepaci so dobili po določenjem načrtu prirejene zbirIče indjjskih (gl|edališ6nih iger, prevjedenih v materinski jezik.- Nam Slovencem je priredil jedno teh iger dr^ Glaser pod naslovom. JSakuntsala." »Med olikanimi krogi ser kaže za to^ igro obče zanimanje. Prevod ,,Siakuntale" se dobi pri dr. Glaserju v HoŽah' (Stajersko) za 1" K 20 v; s poštnino 10 v 'eč. § Slovensko-nemška me]a na Horoškeiu. Nabral Ante Beg. IzSla je lična knjižica, ki. se bavi B tenr vprašanjem. Za nas .Sloven,ce, posebno za koroške, je velike vrednosti. Cena ji je 1 K 40 v, po pošti 10 v veB. i Slovenska gospodinja. Kmetsklm mladenkam. I>ovoljen je prostor v ,,Slov. Gospodarju" tu<U dekietom in ^enam. Pridno se ga poslužujmjo posebno me lnladenke in se pogovorimo med seflx>j o ijaših, potnebah. Želela bi, da bi dekiteta prevzele mater^n domačo.. lekarno. Nabirale naj.bi, zdaj je tudi >^as, zdravilna zeHš6a>iarniko, bezeg, cvetje bjaitonk in divjega kostanja, preslico, jagodovo in VJjoličino listje, tatvžentrože i. dr. Vse tojse lahko^stori ob nedeljah popoldne. Gr<edo6( s tova/išico po poljfu, biatrimo si um,, prppovedovaje, kaj smo brale koristnegbi v/ti in oni knjigi; ^n: najbjrajkno' zdravi!lne fivetke. Hitro nam bo minil čas, katerega., bomo prav obrrfile in se ga bomo veselile tudi v zimskfem času, ko bomo lajhko postregfle zdaj/hripavfflnu, zdaj drugaEe bolnemu z izvrstnim čajiem. Ce najdem posnemovalke in gospod urednik sprejme skromne vrstice, oglasion se djatlje o potreb> ni domaei lekarni. Px)zdrav vam, tovarišice mladenke. — Sipa. Najnovejše novice. Di-žavjui zbor. Rusiflski pTedlogi zaradi nepravilnosti pri deželnozborakih volitvad so bili odklonjeni. Brez razprave ge je sptrejel Stojanov predlog za pristojbinsko prostost jubileinih ustahOv. Nft to se je začela nujna razprava oproračunu. Nujnost se je sprejela in potem začela plodrobna razprava o proraSunu. ¦'.':¦, Gornjigrad. Vabimo -»pristaše in prijatel]0 na politični shod, ki se vrSi v nedeljo dhe 31. maja ob 3. popoldne v iupnijskih .prostorih. 'Pridejo naši vfU državni poslanci in potovalni učitelj in nadrevizor Pušenjak, ki bo iinel gbspodarski govor. Pokjažite z obilnim obiskom, da ste na strahi Sloveiiske kmeč1 ke zveze. ¦ '.-'. .V..'!.,' ; O slovenskih liberalnih akademikih pište ,,Pri- morski List" ob priliki poziva na vso ptošteila slo- vensko mladino, naj prihiti 26. juiija, v Skofjo Loko na iavno telovadbo iii mladeniški poučni tečaj, sle- deče: ,,Na cesarskem Dunaju \n v nemškem Grad- cu se zdaj druži slovenska liberaiaa mladina z za- grizenirai nemškimi dijaki proti nemškim katoli&kim cli.iakom iu jim odreka enakopravinost. Ali ui to naj- hujše brezdomovinstvo? Glejte — in ti slovenski li- beralni dijaki, ki zda.i z Nemci združeni tako koraj- žno nastopajo za ,,švobiDido", ti nosijo v Gradcu in na Dunaju svoje slovenhe drustvene trakove v že- pih skrite, da ne bi jih taisti Nemci, s katerimi zdaj bratovščino pijejo, namlatili! Ali rabi nafee ljudstvo take mradirve?'. . . . Krasna kritika!