GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELETOM: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second Class Hitter, September 21, 1903, at the Post Offioe at How York, N. Y., imder the Act of Coiigrai of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 COETLANDT.
NO. 291. — ŠTEV. 291.
HEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 12, 1917. — SREDA, 12 DEOEMB&A, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Zvezna kontrola železnic.
-ooo-
SENATOR NEWUINDS JE OBJAVIL, DA JE SKLENIL PREDSEDNIK OŽIVOTVORITI ZVEZNO OB-RATOVANJE ŽELEZNIC KOT POTREBNO ODRED BO, DA SE REdI TRANSPORTACUSKI PROBLEM. RAVNATELJI ŽELEZNIC ZAHTEVAJO VAR STVO DELNIČARJEV.
Z laške fronte.
ooo
ITALJAKI IZJAVLJAJO, DA JE BILA OFENZIVA AVSTRIJCEV IN NEMCEV ZLOMLJENA. ZAVOJEVALCI SO BAJE ŽRTVOVALI ZASTONJ NA STOTINE TISOČEV MOŽ. — ANGLEŽI DRŽE SEDAJ MONTELLO. — ANGLEŠKE ČETE TVORIJO ZVEZO MED REKO PIAVE TER GORSKO FRONTO.
-OOO-
ZsicetjeJeruzalema. K0Z3kj na P0tU pTOti NlOSkVi.
Izguba Jeruzalema je velik udarec za Turke. — Globok utis pri vseh Turkih. — Upanje krščanstva.
-ooo-
Tr«f> translation filed with tho postmaster at New York. X. Y.
12. 1ft 17. as required by the Aet of October ti. 1917.
on Dec.
iBntaiioa 12. 1I»17
d with the post iujt>t. r at New York, N. Y, * r»tjulr»<d by the Art of October 1917.
on Dee.
Washington, I). C.t 11. decembra. — Združene drža-bodo vrnile obratovanje železnic do konca sedanje voj-
To .}»• razvidno iz stališča predsednika Wilsona, po-! < m ko je odklonil predlog izvrševalnih orpanov železni--Kih družb, da slednji obdrže kontrolo nad transportaeij-smilili ertami na podlagi združitve, katero je predlagala meddržavna trgovska komisija.
Domneva se. da bo predsednik nagovoril kongres v t »j zadevi tekom 48 ur ter naprosil narodne zakonodalee, da uveljavijo potrebne ukrepe za vladni obrat železnic.
Senator Newiands, načelnik skupnega odbora železnic. je predložil stališče železniških družb v zadevi pred' tednikovega poziva.
Svoj sklep pa je objavil po izrečeni odločitvi od strani predsednika in sicer po konferenci, ki se je vršila v Beli hiši.
Domnevajo, da želi predsednik obratovanje železnic pod obstoječo privatno administracijo, ki je znana pod imenom Railroads War Board, obstoječ iz izvrševalnih u-radnikov železniških družb.
Poroča se, da so železničarji zelo interesirani glede možnih posledic tega koraka, ki predstavlja najbolj radikalen in najbolj važen korak od strani Združenih držav v rvTezi s kbrporaeijami, odkar se je proglasilo vojno stanje 7 Nemčijo v preteklem aprilu.
Obratna vodstva železnic pa so že pred dolgim časom Npoznala težnje administrarijskih krogov, da prevzamejo v lastno upravo železnice po celi deželi ter vrše, obratovanje v vojne namene.
Vsled tega je bilo storjeno vse potrebno, da se pripravi na nevamostsi, ki bi lahko nasterle za finaneielno st ran Združenih držav ter za delničarje železnie, kakorhi-*ro bi bil korak vdejstven.
Naloženi kapital pri železnicah dežele, znaša svoto nekako šestnajst tisoč miljonov, dočim je ostali kapital naložen v drugih obveznicah.
Poroča se, da bo treba skrajne previdnosti in izurjenosti pri predaji iz privatne v vladno kontrolo železnic.
V drugačnem slučaju se domneva, da bi se povzročilo in pospešilo resno finančno težkočo in sicer glede interesov lastnikov akcij, ki bi bili materialno prizadeti.
O predsedniku Wilsonu mislijo, da je mnenja, da so železnice v boljši meri vršile svoj posel, kot se je domne-\alo vspričo razmer, da pa ne morejo premagati velikega obsega vojnega prometa še za nadaljni čas brez vladne pomoči.
Po njegovem mnenju pa naj bi šla taka pomoč roko v roki s kontrolo železnic od strani zvezne vlade.
Uradniki zapadnih železnic prihajajo v glavno mesto, da se posvetujejo s člani žel. vojnega sveta glede položaja.
Iz vrše valili uradniki železnie upajo ter so prepričani, da ne bo predsednik odredil končnega uspeha, dokler ne bodo imeli oni sami prilike, da predlože svojo lastno stran v zadevi, ter dokažejo predsedniku, kako velika bi bila nevarnost glede finančne ustaljenosti naroda, ki bi se lah ko pojavila iz takega ukrepa.
Predsednik baje jemlje celo zadevo izključno kot vojno odredbo ter se v nobenem oziru ne vmešava v princip vladnega lastninstva.
Njegovi prijatelji zagotavljajo, da predsednik nasprotuje ideji vladnega lastninstva vspričo normalnih razmer in to kljub bolj radikalnim nazorom, katere pripisujejo gotovim članom kabineta.
Predsednik Wilson se zavzema za uprabo vseh obstoječih sredstev in sicer v zveznem obratu, kar pomeni, da bodo obdržali dosedanje voditelje teh obratov.
Vsled tega bo opaziti le malo izprememb glede organizacije razen, da se bo nahajal vladni uradnik na čelu železniške uprave in da l>odo njega povelja izvrševali člani vojnega sveta.
Eden izmed pogojev, katerega zahteva vlada glede predlaganega premeščenja kontrole je, da se vključi v načrt sistem zavarovanja dosedanjih zaslužkov kot podlago. glede katere se bo odločilo pri pre vzet ju obratovanja. —-—ooo-
SLO
n. a mrenr a wtrr KOLEDAR.
Rojak*
-ooo-
,j j« naročenih še
«eč kot 6000 iatfeov. Te temo naj-prej

Washington, 1). C„ 11, dec. — (Posebno poročilo X. Y. Times). Washington je dobil danes ofieiel-ne brzojavke iz Rima. v katerih se ugotavlja, da se je avstrijsko-neta-ška ofenziva na Beneški ravnim izjalovila. Domnevalo se je, da bo naj>romadenje čet ter velikanska ofeživa preteklih par dni ogrožal* varnost laških čet, vendar pa. je ta strah odstranjen potom ugotovitve, katero so sprejeli danes iz Rima.
Težki boji preteklih par dni — je rečeno v nekem sporočilu — so se izpreinenili v dobo sorazmernega miru. Nadčloveški odpor italijanskih vojakov je preprečil, da bi se Nemci in Avstrijci polastili stratepično važnih postojank, da-siravno .so zamogli pridobiti uspe he izključno taktičnega značaja.
Izjalovi jen je sovražniških napadov je razvidno vsled nedelavnosti lia celi fronti v treh dneh. Zavojevalci so prenehali s svojimi naskoki na pozicije v smeri Bren-ta prekopa radi popolnega izčrpanja čet, ki so bile zaposljene pri teh bojih.
Posledica te»a je tembolj važna, ker se je uporabljajo pri naskokih nemški sistem pošiljanja velikih oddelkov v boj ter ponavljanja naskokov z vedno večjo silo v namenu, da se doseže zaželjeni oil j. Treba pa je tudi pomisliti na dejstvo, da ne bo vojevanju v gorah proizvedla zmaga zaželjene-g-a učinka, dokler te zmage nepo sredno ne izrabijo potom neumorne delavnosti.
Avstrijski maršal Hoetzendorff je žrtvoval na stotine tisoeev svojih vojakov v teh ponovnih naskokih. pred katerimi so se vršile do-sedaj brezprimerne artilerijske priprave. Danes je stališče Avstrijcev rn Nemeev, dasiravno ne izboljšano vsled doseženih uspehov veliko bolj neugodno za nasprotnike kot pa je bilo v pričetku o-fenzive. To pa raditega, ker je te žko na novo razpredeliti čete ter spraviti na mesto vse potrebščine v nasprotniških pozicijah. Sedanji težki snežni zameti bodo tudi o-težkočili stališče sovražnika ter o-grožali komunikacijske črte. — Vsled tega je treba ugotoviti, da centralne velesile niso dosegle svojega konkretnega cilja namreč, Ja prodrejo skozi zavezniške črte ter povedejo zmagovite armade na Beneško ravan, kjer so upale najti udobna prezimovališča za zimske mesece. To izjalovi jen je je pripisovati velikanskim izgubam, katero so naši vojaki zadali Nemcem in Avstrijcem.
V nekem drugem poročilu iz Italije se glasi:
Francoske in angleške čete se že nahajajo na laški fronti ter zavzemajo zakope pri Montello, med vzhodnim koncem gorate pokrajine ter črto pri Piave. Včeraj je laški general Diaz pozdravil zavezniške čete z naslednjim govorom:
Italjanski častniki in vojaki: — V vašem imenu pozdravljam zaveznike Francije in Anglije, ki so prišli danes k nam ter stopili na naši strani v bojne Črte. Z istimi zavezniki smo se borili ter izvoje-vali v preteklosti zmago za naj vi šjo stvar pravice in resnice. Sedaj pa se borimo stran ob strani občudovanja vredne armade, katero je vstvaril angleški narod s svojo odločnostjo, ter ob strani mogočne francoske armade, vedno zmagovite skozi stoletja.
Francoski in angleški častniki ter vojaki so se združili danes z nami na istem bojnem polju. Pozdravljam jrh radostnega srca ter obenem obnavljam svoje zaupanje za končno skupno zmago.
Brigada bersaljerjev in nek in* fanterijaki polk sta pridobila ne-slavo v junaški dva
True translation filed with the post master at New York, X. V. on l»et-. 12. 1917, as required bj the Aet of October 6, 1917.
London, Anglija, 11. decembra. Predaja in zavzete Jeruzalema po angleški palestinski armadi bo imelo zelo velik vpliv na turško moralo in iz več razlogov. Mala Azija ni v prvi vrsti turška dežela, ker so Turki »»lede prebivalstva v manjšini, venda pa =k) postavljeni kot vladarji dežele skozi več stoletij. Njih ugled bo bolj prizadet z izsrubo Jeruzalema, kot pa da bi se karkoli zgodilo, kajti Jeruzalem je bil trdi oreh maloazijske kampanje.
Mesto je za mohamedance zelo velike važnosti, ravno tako tudi za kristjane in njegova izguba jih bo zelo po tri a, Nemci pa so ope-tovano zagotavljali Turkom, da i*, bodo dovolili, da pade sveto me sto. ne glede na to, kaj velja, da se jra obdrži.
S tem je položaj bližnjega Vzho da zelo izboljšan, kajti splošno se domneva, da bi bila Nemčija preprečila padec Jeruzalema, ako b: bilo človeško mogoče.
- Zavzetje Jeruzalema brez bom bardiranja je zasluga angleškega poveljnika v Palestini generale Allenbv-ja. Turški iu nemški Čast niki so ga pričakovali, da ga pri mejo od severozapada, ko se j' njegova armada pomaknila prot* mestu in naglo prodiranje od jugf in zapada je skoro obkolilo bra nilce. Nato so se Turki podali, kaj ti bilo je le vprašanje nekateri! dni, ko bi bili Angleži prisilili ka pitulacijo.
Pričakuje se, da bo general A lenby imenoval vojaškega povelj nika za Jeruzalem; prihodnje sta lišče Jeruzalema pa se bo določile na mirovni konferenci.
brač Tekom eeiih šestih dni bitke sta se vstavljala vsem naskokom ter vprizorila šestkrat proti-naskoke vspričo strašnega artilerijske »a ognja ter branila vsako ped zemlje v bojih moža proti možu. Od 25. do 30. oktobra so izvedli iialjanski zrakoplovei 48 na. padalnih poletov, katerih se je vdeležila 242 Oapronijev, ki so vrgli na sovražniške črte 45 ton eksplozivnih snovi.
Osem naših strojev se ni vrnilo na svoje postojanke in izgubljenih je bilo 32 pilotov opazovalcev ter strelcev s strojnimi puškami. Isti čas so izvršili italjanski baloni 14 obstreljevanj ponoči ter zmetali 14 ton bomb brez vsake izgube.
Kakorhirro je zasedel sovražnik mesto Feltre. je izročil poveljstvo mesta nekemu turškemu častniku. Nek laški zdravnik, ki je ostal v Feltre, da skrbi za ranjene vojake je na povelje sovražniške-ga poveljnika prevzel posle župana.
Be:iin, Nemčija. 10. decembra. Ogrska kifanterija je včeraj pri izlivu Piave z naskokom zavzela močno pročelje ob reki Sile, iztočno od Sile iu zajela več kot 200 Italjanov.
Besedilo uradnega poročila se glasi:
Pri izlivu reke Piave je ogrski Honved z naskokom zavzel laško mesto pročelje od Sile ter zajel 200 sovražnikov.
Rim, Italija, 10. decembra. — Vojni urad je danes sporočil, da so italjanske čete zopet zavzele o-pazovalnc zakope, katere smo prej izgubili iztočno od izliva Sile ob skrajnem koncu črte pri Piave.
Italjanski glavni stan v Severni Italiji, 9. decembra. (Zakasnelo poročilo New York Times). — Zapustili smo Mestre ter stopili v popolno samoto in mir dežele naj Nemci zahtevajo, da Rusi zapustr
-ooo-
KOZAKI PRODIRAJO PROTI MOSKVI. — KALE-DIN, DUTOV IN KORNILOV NAMERAVAJO ZAPLENITI SIBIRSKE ZALOGE. — BOLJSEVIKI PRIZNAVAJO, DA PRETI MESTOM NEVARNOST. — PROTIREVOLUCJONARJI SO ZAVZELI MESTO O-RENBURG. — OBLEGAJO TRI DRUGA MESTA. -ooo-
True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. lit, 1017, as required by the Aet of October 6, 191".
Dee.
Ruski in nemški pogoji.

poti proti Treviso. Vreme je bilo izvanredno mrzlo. Solnce je sicer sijalo na polja, vinograde in jarke, katere se rabi za namakanje. Ti niso bili zamrznjeni temveč so se raztezali »redi smaragdno zelenih travnikov. Nobena stvar ni bila izpremenjena. Kljub temu da smo šli skozi to lepo in slikovito pokrajino, smo čutili, da manjka nečesa, kar bi izpopolnilo pozori-šče. Kakorhitro sjno dospeli do prve vasi, smo takoj videli česa smo pogrešali. Tekom cele poti nismo srečali niti enega človeškega bitja. Pogrešali smo običajnih prizorov, ko so kmetje zaposljeni pri svojem delu na polju "ter žensk v živobarvnih benečanskih oblekah.
Prva vas, v katero smo dospeli, je obstajala iz malega števila hiš, ki so se tesno stikale skupaj s pobeljenimi zidovi, rdečimi strehami ter ozkimi ulicami, da sta komaj dve muli šli stric. Vas pa je bila popolnoma zapuščena. Vsa zagri-njala so bila spuščena, vrata napol odprta. Notri je bilo videti stare itole in mize, prestare, da bi jih odpeljali.
Edina prebivalca va&i sta bila dva izstradana in tresoča se psa, katera so pustili begunci. Vse to oa je obsevalo solnce z veliko ža®*-kostjo kot <da se ne briga za vsa trpljenja in grozote te prizadete pokrajine. Kako smo šli naprej miljo za miljo, smo srečali spotoma kak voz. katerega je vodil ponavadi star človek, odvažajoč svoje borno imetje. Ko smo dospeli v Treviso, smo se obrnili proti bojni črti. Ko smo se ji približali, se je pozorišče naenkrat in popolnoma izprem^nilo. Vsaka vaa, skozi katero smo prišli, je bila polna življenja, hrupa in priprav. — Na fronto so odhajale eete, ambulance, motorni in navadni vozovi ali pa pričakovali povelj, da odidejo. Medtem pa so vojaki uganjali šale, peli al| pa žvižgali. y teh krajih bi gotovo nihče ne mogel po-
zavezniske fronte. — Izpraznit morajo tudi Perzijo.
True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Dec 12, 1917, as required by the Act of October 6. 1917.
Petrograd, Rusija, 10. decembra.
Ruska delegacija, ki se je vrnila : fronte in ki se je vdeležila poga janj za premirje, je danes poro Čala osrednjemu izvrševalnemr odboru ter vojaškemu in delavske mu sovjetu.
Pogoji za premirje, katere ji eden delegatov očrtai, so sledeči
"Rusi so predlagali, da bi bil-doba premirja 6 mesecev; s tri dnevno objavo za pričetek sovraž nosti; premirje mora zavzemat vse fronte v vseh deželah; Čete ne smejo prevažati; munski zaliv in otok Mun morajo Nemci zapustiti.
Nemci pa so stavili sledeče pro tipredloge:
"Premirje traja 28 dni; zavze ma samo rusko fronto; dovoljen«-naj bo prevažanje oddelkov ptf manj kot ena divizija; munski zaliv in otok Mun ostane v nemških rokah; ruske čete se morajo odstraniti z maeedonske in francoske fronte; ruske in turške čete morajo izprazniti Perzijo.
Razprava o tem poročilu se je od godila.
London, 11. decembra. — Pro tir evolucij a v jugovzhodni Rusiji pod poveljstvom jjeneralov Kaledin. Dutov in Jvomilov ima za cilj, da prevzame kontrolo nad to pokrajino in da odreže dovažanje zalog iz Sibirije.
Kakor se glasi v proklamaeiji boljševiške vlade. groza jo eete generala Kaledina Ekaternioslav, Harkov in Moskvo. V orenburski provinci ji je general Dutov strmoglavil boljsevike.
Čete generala Dutova oblegajo važno železniško središče Čebljabinsk. V Kavkazu pa general Karaulov napada Oencerev in Ingušer.
Proklamaoija se glasi:
—	Medtem ko se zastopniki kongresa delavskih in vo-jaških delegatov in kongres kmetskih poslancev pogajajo dosego častnega miru za izčrpano deželo, so sovražniki naroda. imperjalisti, lastniki zemljišč, bankirji in njihovi zavezniki, kozaški generali pričeli zadnji poskus, da bi uničili mriovno zadevo, da bi vzeli moč iz rok vojakov in delavcev ter kmetom vzeli zemlji ter da bi prisilili vojake, Ja bi prelivali kri za dobrobit ruskih in zavezniških impe-rjalistov.
General Kaledin je ob Donu in Dutov v uralski pro-tineiji vzdignil uporno zastavo.
Rodzianski, Miljukovi, Gučkovi in Konovalovi poskušajo zopet dobiti moč in s pomočjo Kaledinov, Duto-\*ov in Kornilovov poskušajo izpreobrniti kozaške delavce v stroj, s katerim bi dosegli zločinske cilje.
General Kaledin je v donski pokrajini razglasil voj-10 stanje, ovira zalaganje s kruhom na fronto ter zbira ?ete, s katerimi ogroža Ekaterinoslav, Harkov in Moskvo.
General Kornilov, ki je ušel iz ječe, je prišel na nje-rovo stran. Kornilov je v juliju vpeljal smrtno kazen ter ;e vodil kampanjo proti revolucjonami vladi v Perrogra-lu. t—
V Orenburgu je general Dutov aretiral izvrševalni in *ojaški revolucjonami odbor, je razorožil vojake ter gro-d, da bo zavzel Čeblja ni s k z namenom, da odreže zalogo vruha iz Sibirije na fronto in v mesta.
General Karaulov pa napada Čecenrev in Ingušer na Kavkazu.
Proklamaeija nadalje poživlja narod, da odstrani sovražnike njihove stvari ter naznanja, da so se vpeljale ojaške odredbe, da se upor zaduši.
Petrograd, 11. decembra. — Osrednji odbori večine •?ocjalističnih odborov in izvrševalni odbor kmetskih po-dancev je izdal proglas na narod ter pravi:
—	Samo sklenitev takojšnjega miru more rešiti Rusijo političnega in ekonomičnega razpada ler civilne voj-te in more ohraniti pridobitve revolucije, toda to mora biti stalni mir, ki bo jamčil ekonomično in politično neodvisnost Rusije in interese revolucije.
Ne sme pa biti separatni mir, temveč splošni mir. Vendar pa je boljševiška vlada pričela pogajanja za separatno premirje, ne da bi čakala na sklep narodne skupščine, brez dovoljenja naroda, brez kontrole od strani naroda, ne da bi se posvetovali z drugimi strankami in ue da bi čakali odgovora naših zaveznikov.
Zastopniki so vodili pogajanja s tajnimi navodili. Zaradi tega izjavljamo, da je separatno premirje, katero so sklenili boljševiki, samo zadeva ene stranke upor nikov, za katero odgovornost imajo oni sami.
Premirje ne veže Rusijo, ali pa kak njen del: o tem mora odločiti narodna skupščina.
Separatno premirje boljševikov ne bo imelo za posledico splošni mir. Za trdno smo prepričani, da bo narodna skupščina, izrazujoč voljo naroda, dosegla mir, ki bo jam Čila interese Rusije in mednarodno demokracijo.
Prejšnji ministrski predseduik Kerenski naznanja v poročilu, naslovljenem na provizorično vlado,, da se, — navzlic temu, da je resigniral kot ministrski predsednik, — še vedno smatra za člana kabineta.
Japonci v Vladivostoku.
True translation filed with the poet master at New York, N. Y. on Dec. 12, 1017, as required by the Act of October 6, 1917.
Tokio, Japonska, 10. decembra Danes se poroča, da so se izkrcale japonske čete v Vladivotoku, t rti skem velikem pristanišču ob Pacifiku.
Poroča se tudi, da so kitajske čete vkorakale t Harbin, ki je lymw^gfliffrft kri ti ifo

Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci.
-ooo	** T '■ >;
Poskrbuj emo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji.
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov.
BAlCfl kjfcfc,
York, K, T,

mm
< 7

NARODA'1
tfjlotenlan paHy.) Owned »BA pabUfbed by ttM
1L0VEK1C PUBLISHING COMPANY
(t Corporation.)
riUJTI BAKSK«^ Pr—Idnt	IXtVIS BF.yrcmK. Tr<—arer.
PtaM of Bmlae— «f Um corporation and addresses at shore offlccn;
H2 CortUuKit Ittiwt, Barnocta ot Msnhsttsn, New York City, S. Y.
ru celo lete rH)m it* m Juroerlko	j Zs oeio Leto i* aassto New lark »6.00
tn Cenado....................$3fl0ji:s pol leta ca mento Sew York.. 8.00
/j* pol let*.................... 2.00 7m četrt leta ca mesto New Xacfi 1.80
as N-trt leta.................. 100 Sta tmiMMtro n odo leto......
"QLAS NAIODA" IrJbaja ruk dan Izrzem^l nedelj In prasnikor.
-flLAS NARODA" ^
<-Voice of the People" j •very day except Sunday* and Holiday a SqN*-rtptloa yearly >3.50._
A^vcfliMflMot an s sr reeaj ef s t.
Duplet brec podiitea in OKhnoatl ae te pri obsujejo. Pfoar naj ae Stagot-oU pnAilJarl po — Money Order, kraja caroftjikor proximo, da «e nam tudl prejfojs ■aanftftl, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisov In poilljatram naredite tu naalov: -O L A 6 S A t 0 D A"
n Ourtiandt St..
New Tori city
Telefon: 2878 Cortlandt.
Slovenci In ltaljani.
-ooo-
oii Dec.
• I
<• trau-tlatiou fwith tlw* post master at New York, N. Y. 12. li>17. a- re<|uln?d by tlie Act of October 0. ll>17.
Z vojno lKijHjvcdjo Združenih držav Avstriji, so po-vhi Avstrijci, v kolikor niso ameriški državljani, — i sovražniki.
IVi pomeni, da bmlo }K>stopaii žnjirni kot jnistopajo z škimi podaniki.
Hnzlikit !><» ta, tla bo vpoAYeval justiein department >rn'anjr in nii^li, katere £<»ji vevina na^ih rojakov —
Avstriji in Nemčiji. To pomeni, tla 1k> vpošteval ve«"stoletni račun, katere-..i in tra poravnati n»v jugoslovanski narod z habsburškimi in nemškimi mogot<*i, ki s<» talino krivi, «la ni nas zdru-in juicofrlovanski narod /e danes dejstvo, temveč le že-j«. katero najbolj napredni in razumni med nami. V poŠte v pa pride še druga stvar. Italija zahteva zase pravico, da se polasti Trsta, Istri-j'1. Dnlnuieije in dobršnega dela Kranjske.
Svoje zahteve utemeljuje s tem, da je Trat laški, da te Istra laska in da je narod y teh krajih izključno in po »vojem ixroru laski.
Kdor pa dejanski pozna narodnostne razmere v teh »rajih, ne izvzeniški Trsta, mora izjaviti, da je to veli-aiihk«» potvarjanje resnice.
Cela okolica Trsta, skoro cela Istra in cela Dalmaci-a je slovanska in kdor se j«' mudil v onih krajih, bo mo-al hot t* ah nehote j>otrditi to.
Italjanski element v Trstu j<» beneškega izvora, iz • -a akviljrskih patriarhov.
Ha/v< nt«^a sc je v jtoznejsem »"asu, ]>od protektora-<»m iste avstrijske vlade, ki sedaj vojnje boj proti Itali-j, naravnost gojilo in jMMSpesevalo priseljevanje italjan-ili | h h lani kov v Trst in sosodne kraje, seveda na škodo r>nia«Vj*a prebivalstva.
Pred izbruhom vojne so cenili edinole priseljence iz K labrije na ver kot 20,000, in visoka mesta v občini so /avzeiuuli Lahi. ki niso bili avstrijski podaniki ter s tem tudi niso imeli pravite zavzemati v Avstriji kak javni urad.
\ te posameznosti niso šji-šemu občinstvu znane, posebno pa ne ameriškemu.
Splošno se domneva, posebno v Ameriki, da je Itali-i:» dejanski upravičena do Trsta, Istre in Dalmacije.
Domneva se, da so bile t«* province in dežele iztrgane i/ rok I talij«. (ločim je zgodovinsko dejstvo, da SO bile te pDkrajine res nekaj časa pod uplivom in kontrolo beneške republike, da pa v svojem bistvu niso nikdar predstavljale italjanskih deiel pO duhu, jesiku in kulturi.
Vse poseganje nazaj, v ease starih Rimljanov, kojih državna meja se je raztezala do Rena in Krima, je beda-Moča. Kkspanzijske želje Italije so tem manj upraviee-•ie, ker ima dežela i >r«-* 1 tu« boj ves notranji pre ust roj, kaj-»i Italija je v industrijskem in narodno-ekonomskem ozi-»••! eim najl)olj nazadnjaških dežel na svetu.
\ M*ua te^a pa ne vidijo ter jmslušajo fraze, katere pošiljajo iz Rima.
To so fraze o osvobojen ju, o "ivsenju še neodreže-• •ill pro vine in o razširjenju iialjanskega dulia in italjan ske kulture.
ltes pa je, da hoče in skuša Italija polastiti M sem jja, ki niso njene ter Uvesti imperialistične načrte, ki so kaj malo v soglasju s cilji, katere so proglasile Združene države sa svoje in glede katerih je bil isjavil predsednik
d«
Masooutfth, 111.
Vsi ot:i. ki mi vedno .pijejo, da bi radi prišli v Mascoutah za delom, naj o^uaiiejo na svojeiu mestu. "tukaj ni mogoče dobiti stanovanja zh družine. Kadar se kaj izijrejuciii. hom pravočasno naznanil v lirtn "Glas Naroda". t'i-ta jte ga veilno!
Pozdrav vsem Slovencem.
John Založnik.
S pota.
l>o«edaj se in poroC-al iz Coiora-dc. dan^s pa naj omenim nekoliko Lz .Sove Aleliiko.
Ob meji New Mexico je prijavno mesto Ratou. Tukaj je nekako zbirališče več premogarskih naselbin, po katerih je nastanjenih več ali manj Slovencev.
Precejšnje štovilo jih je v Davison u na iako7\aneui oddelku štev. 1. V Lovrate, to je na levi strani visokega gorovja^ pa je mnoKO drugilt Slovanov; posebno veliko je Primoreev. V rovih se df la vsak dan. V Brilliantu je tudi precej Slovencev. Te premoga bogaie, L ribo vite iii skalnate naselbine imajo vsaj to prednost poleg sosednih eoloradskili, da imajo še do leta 1919 mnogo za-željeno opojno pijačo. Po L 1919 pa bo tudi Xev Mexico stiha, ui-ko je- bilo namre** glasovano.
l'»l iz o Uatuiia. so lepe kmetije. aii bolje rečeito pašniki. Pridelujejo mnogo ovsa in drugega žita. pa tudi sadno drevje včasih zelo dobi-o obrodi. Zlati krompir, ki raste v gorskih planinah, je na dobrem glasu. To omenjam zaradi tega, ker je tudi mnogo slovenskih kmetovalcev. Kakor sem sli šal, ima blizu Coali'oxa nek Slovenec najlepšo kmetijo. Kakor ju/.ita Colorado, je tudi New Mexico suha planjava in kmetij stvo v nižini uspeva samo s pomočjo umetnega namakanja. Kjer ni vode. tam je suha zemlja Koder pa se namaka, pa raste vse. Po hribih je dmgače. ker je mnogo rose in hladeče sence ter zemlja rodi hrez umetnega na-makanja. Krompir v nižini ne obrodi, toliko več pa s«» ga pridela v bližini gora in je zelo okusen.
Zdaj je začetkom grudna in ko to pišem, je toplo, milo vreme, tako da se ptice v jatah veselo spreletavajo in po skalnatih pečinah T>ojo bele srake svoj kav-kav.
liojaki so zdruieeii v razniu podpornih društvih, ki spadajo k raznim slovenskim organizacijam.
Preko meje se pride v južno Colorado, ki je po:iekod v ved-nom suogu, kakih 30 milj čez hribe v goskem zatišju pa je mil.) podnebje, ki je pozimi bolj suho kot v Kaliforniji, kajti v Califor-niji dežuje od novembra domaja skoro neprestano. Ako pa ni dežja, pa dolgočasijo človeka megleni dnevi, medtem ko so v južnih gorskih krajih Colorade diha čisti goi-ski zrak.
Naj popišem nekatere 7iaselbi
sem pa tudi spremljajo umrle rojake k zadnjemu počitku. V Tri-nidadu i>okop}jujejo iz raznih krajev v okofici do 40 milj. Ob "priiiki S'.m že poročal, da so teko m Id. let pokopali nad 500 naših rojakov; camo pri razni!i rudniških nesrečah je bilo t*&mrč«nih nad 100 rojakov.
Trinidad je prijazno mesto in je posebno zvečer romantično, ko električne luči razsvetljujejo do lino. Na hribu nad mestom pa stoji spominska plošča, ki naznanja, da je tu umrlo več beiokož-cev, katere so v indijanski vstaji oblegali Indijanci. Vrhu hriba se nahaja velik napis v električna luči z imenom Trinidad. V mestu j p- več gostilničarjev z neopojini-mi pijačami. V Triuidadu ni ipo sebuo mnogo Slovencev, več pa nJ'e ?5.oo. jih je kakih 16 milj višje v gorovju v Primero.*
Primero je zelo napredna naselbina; rojaki imajo poleg več podpornih društev tudi pevsko in dramatično društvo, le žal, da jih je moral učitelj zaradi bcle-iz-aii zapustiti. Dela se dobro. V mestu imajo kaj lope vrtove krog hiš in mnogi so dobili nagrade za olepšavo vrta. Vrtove morajo vedno namakati, drugače ne zraste nič. Kadar pa se napravi za dež, pa rada pri ropov e toča. Tako mi
NIKAR GA NEMAŽ1TE
Mazanje ne bo pomagalo. Ako imate protin, bodisi v rami, nosi, bokih, zadaj, nikar se ne maSIte z takozvanimi uspešnimi zdravili, ker razgnaii boste bolečine v vse zdrave dele.
RABITE
REMO
PK0TIP&0TINSK0 ŽLIČN0 ZDRAVILO.
Zadnja iznajdba znanosti, ki je edino uspešno zdravilo za protin.
Ena steklenica $1.00, tri steklenice $2.S0, Sest steklenic popolno zdravlje-
CROWN PHARMACY
2912 E. 79th STREET, E. CLEVELAND, OHIO.
Portugalska revolucija.
True translation filed with the post master at New York, N. T. on Dee. 12, 1917, as required by the Act of October 6, 1914. -
London, Anglija, 10. decembra.
r
m
Jugoslovanska
(g----- ■—■
m
Katol. liedoota
Po tridnevnih bojih, je »iada v namenu, da prepreči nadaljnje
je nek šaljivec omenil, da prej vi Lizbonski Havas-poroeevalec piše-, bilo toliko toče, dokler ni bilo naseljenih toliko rojakov.
Pol milje niije od Primera je prelivanje krvi in nesporazum v mesto, ki nas spominja na bi-sev a:-mudi, sklenila, da dovoli resi-slovenske zemlje Bled in naselbi- guaeijo ministrstva, kar je bila po-na se imenuje Waldes (Veldes. glavitua zahteva revoluejonarjev, kar je nemško ime za Bled). Tu- katere vodijo dr. Sidonio Paes in kaj je le par slovejiskih družin, polkovnika Soares Braneo in Al-V tecn okraju iz drobnega pre- ves fiogadas. Poroča se, da je bii moga igejo koks. Tukaj okoli je prejŠni predsednik Alfonz Costa polno Mehikancev in zagorelih aretiran v Guarda. aiapol Indijancev, ki imajo male Lizbona, Portugalsko, 10. dec. kmetije in se večinoma «>ečajo z V proklamaciji, katere je izda« živinorejo. Prav blizu .Triniduda major Paes, je bilo naznanjeno, da je naselbina Sopris, Cokedalc iy bo Portugalska pod noVo vlade Frisco. V Starkville je neka dru- nadaljevala svojo mednarodno rc žba odprla nov premogovnik, kjer litiko. posebno pa vse pogodbe z več slovenskih počlarjev životari entento proti Nemčiji. Major Paes kot hribovski bratje. Ob času po- je artilerijski častnik, ki je vodil čitka se krepeajo s pravo domačo "cvolucjonarne čete k zmagi v gi-Noetovo kapljico.	(banju, ki je ravno vrglo f'ostovo
Kna večjih slovenskih naselbin vlado s krmila, je Delagua. Le par milj od tam Dr. Alfonso Costa, načelnik sta-v mestu Hastings* je hila v »prilu vlade in njegov minister zuna-velika razstrelba v tamošnjem "jih zadeA', sta bila aretirana v D-premogovniku. V vseh teh nased- porto, ko sta se povrnila z me d za-binah se sedaj dela dobro. Pravi- vezniske konference v Parizu. — jo, da je v rovu, kjer je bila raz- Vojjji minister in mornariški po-strelfja, vse varnostno urejeno, da veljaik sta poiskala zavetja na je dovolj svežega zraka. Sedaj še krovu angleških bojnih ladij, vedno čistijo rov, ki je bil vsled Prebivalstvo je naskočilo hiši razstrelbe zasut in delo gre po- članov stare vlade, je oropalo ir. ča-si naprej.	t uničilo vse ter je naskočilo liste, ki
Ludlow je znano mesto zaradi so podpirali vlado ter požgali po-velike stavke, pri kateri je bilo hUt™ njihovih uradov na cesti, več žen in otrok stavkarjev po	Paes je odredil, da bo vsak-
sireljenih, nekaj pa jih je zgorelo	Pri takem delu zasaeen.
v taborišču. Blizu liudlowa so še vstreljen.
Ustanovljena leta	— lakorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251. Conemaugh, Pa Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave^ Lomi* Ohio.
Tajnik: -JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Blagajnik GKO. L. BEQZICH, fUy, Mino.
Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUTS HOSTELLO Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburg. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Miirn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago 111 4VAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480 JOHN RUPNIK, S. R Box 24, Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet. Mich JOHN MOYERNi>24 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madiaon St., Room 605, Chicago, VI
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
6024 St' aair Ave" N B. Cieveland, Ohio ^RANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo. '
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči m uradnih zadev, kakor tudi denar*. polUjatre, naj se pofijejo na glavnega tajnika Jednot«, tm prt «oibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na ouebas ali neuradna pinna od strani ilanov m a« fcodft odnla
Društveno glasilo: "G LAS NARODA".
Avstrijsko premoženje je varno, i
True translation filed with the post master at New York. X. Y. on I>e*. 12. 1917, as required by the Act of October I'll7.	1
Washington, D. C., 10. dec. — Da potolaži Avstrijce in Madžare, ki žive v Združenih državah, je varuh tuje lastnine, A. Mitchell' Palmer sinoči izdal sledečo izjavo: 4 4 Napoved vojne Avstro-Ogr^kt ne bo predrugaČila stanja avstrij-sko-ogrskih državljanov ali ]K>da-nikov, ki stanujejo v tej deželi. Take osebe niso zapopadene v pojmu ''sovražnik'kakor zalito.a o«i-redba o postopanju s sovražniki."
Iz zakladniškega urada.

naselbine r Ramey, Bowen, Sco-field, Berwind. To'msko, Tollar-bur? itd.
Matija Pogorele
Vojna poročila.
Stražam se je posrečilo, da so vpeljale v mestu zopet red.
Vlgo, Španija, 10. decembra. Po poročilih, ki so prišla iz Lizbone, je bilo v ustaji prejšnjega ted na na Portugalskem ubitih 70 o-seb, okoli 300 do 400 pa ranjenih. Največ hiš v mestu je bilo posko-
ne in mesta Colorade.	^	.,
Pričuem takoj ob meji kjer s- True translation filed with the post ^"anih vsled bombardiranja. Več nahaja Morley. Naselbina' je l^a.ff^,111 New	Y- 011 ^ 12strelkov ie zadelo hotel, v kate-
z večinoma iz cementa zidanimi ^ 1917'	Mt °f,rein .so ^.^^fjah diplomati, med
njimi tudi spanski poslanik in
hi4ajni. Družbina prodajalna izgledal kot kaka trdnjava ob robu hriba. V niža vi teče Santa F6 že-leeuica. Kakih 50 milj od Mor-
October 6, 1917.	J nj^ tudi
London, Anglija, 11. decembra, angleška misija; pa ni kdo ni bil ^ ceraj so bili običajni zračnt m ranjen. Nek služabnik špauske-a artilerijski boji na obeh straneh poslanika je bil ranjen od drobca angleške fronte, posebno pa v o-J Tekom boja z revolucionarji je
leya, bUzu Coalfoxa X. -Mex. je;kraju južno 0(i reke Scarpe in se. bila bojna ladja 'Vasco de Gama" postavljen spominski kamen, ki verno od reke Lys. V teh pokra- 7elo po^—- ■ : - -spominja na prve iskalce zlata, ki jjnah je bilo SO\Tažno obstreljeva- hre* reke so bh skozi puščavo v Californijo nje nekaterih mest zelo hudo. |---1
in so v tej okolici umrli deloma od lakote, žeje in onemoglosti.
Wilson, da se bo Amerika borila do skrajnega konca.
To odkrit ^rovor, kajti v Re<lanjein velikanskem iK-jn jo tre ha predvsem izbistronja nazorov ter izciščenja ozrai-ja )>o vseh lažeh in potvnrjanjib, katere so na umeten nsrin Rojili tekom preteklih peneraeij.
----ooo---
Železniške družbe ne vedo. kaj hočejo, toua one bore jo to, resar ne vedo.
V najkrajšem easu bosta začela ViJJa in Zapata zo-»t s svojim delovanjem; predseduik Mehike Carranza, tarifnim v])rašanjem.
p*
^e pa pe<-a
Prof. dr. Mullin
Zdravnik-špecjalist za Slovence.
Napad, katerega je sovražnik pričel pod zaščito bombardiranja Na ta načm je storilo žalostno■ proti našim postojankam vzhodno smrt okoli 800 ljudij. Pot skozi|od Epehy, je bil odbit. Na drugih to puščavo so imeli zaznamovano krajih sambraiske fronte je prišlo samo s kameuitimi kupi, po ka-|do rlatrolnih spopadov. Razpršili 411 . 4tH tenh so se ra\nali, kadar so iskali smo sovražne delavske oddelke in	nasoroti^Et*
pot v ziato Californijo.	!sm() zajeli nekaj ujetnikov.	I D'**	n
Ker sem že tu, naj še omeaim.l Pari*, Francija, 11. decembra. * ' tCSDUFgll, Pft, da se nahaja v Ratonu, N. Mex., Patrolui spopadi so bili severno od mestni park z raznimi zgodovin- Besonveaux in blizu Tahnre. Zelo skimi predmeti izza časa vojn z živahno artilerijsko streljanje se Indijanci. Tu se nahajajp kipi je razvilo na nekaterih krajih go-raznih generalov in več drugih renje Alzacije in Lotaringije.
Obsojena nemška špijona.
Trne translation file<l with the [w.st master at New York, X. Y. on l»ee. 12, 1017, as required by the Act of October G, 1<)17.
..Kairo, Egipt, 10. decembra. — Nemec Holts in Avstrijec Karme-lič, ki sta bila pred kratkim vjeta z majhnim oddelkom Arabcev v notranjosti Somaliland, sta bila obsojena na smrt kot špijona.
WS.S.
WAR SAVING^ STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
HRANI
IN POSOJAJ PRIHRANKE
SVOJE
STRICU SAMU.
On jih potrebuje sedaj!
Vi jih boste potrebovali ik> vojni.
KUPUJTE
VOJNO VARČEVALNE
ZNAMKE
OBVEZNICE VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV.
liosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt leta.
predmetov iz zgodovine.
V Morleyu je več slovenskih dnižiu. V premogorovu se delti dobro, kot tudi v bližnji naselbini Woodrton. V tej okolici je več slovanskih in hrvatskih gostilničar-
jev.
Malo dalje je znano mesto Trinidad, Colo. Kot je Raton sredSče!
Novi rovi v Minneeoti.
Ifauna Mining Company v mestu Virginia je otvorila v Gilber-tu nov rov pod imenom Hohacrt Mine, ki se nahaja blizu Sebley rova. Uposlenih ho do sto rudarjev.
NAZNANILO.
Novo ustanovljeno društvo 3. S. V. DRUŽBA
V (ONEM AUG H, PA.
Naznanim, da smo vstanovili samostojno društvo v naši naselbini. Vabimo vse rojake u naše naselbine in okolice, d^ pristopijo k našemu društvu.
Odbor za leto 1918 je: Predsednik John Zupančič, tajnik John Pavlih a. zapisnikar Anton Loga j, blagajnik Frank Bevc.
Nadzorni ocl'bor: Predsednik' John He ve. Andy Mile Štefan! Poverk.
Porotni odbor: Anton Stritof, TO ,mwvvvI .. Frank Hočevar.	TO BO IZVOJKVAIX)
Oskrbnik Frank Zidar. Redne meseone seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Prva seja bo dne 16. decembra ob 1. uri .popoldne.
Lahko pričnete
S PETINDVAJSETIMI CENTI,
če kupite varčevalno znamko Združenih držav.
Vaš ]x»štar, vaš bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnih a-gentur vam bo poved .lo vse glede teh znamk. Oglejte si jih!
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
TO HO OHRANILO ŽIVLJENJE.
VOJNO.
Kongresniki to prišli iz Evrope.
Trne translation filed with the post master at New York, X. Y. on IVc. 12. 1917, aH required by the Aet of October 6, 1917.
v. „	, Atlantsko pristanišče. 10. doc.
.Natančna pojasnila dajeta; Pet članov ameriškega kongres-precLsednjk John Zupančič, 266 noga in mešCamikega (hibora, ki Spniee St. in tajnik John Pavli |S0 nekaj tednov opazovali vojne o-ha 266 Spruce St.	(peraeije v Franciji iu Belgiji so
Seje se vrse v prostorih brata danes prišli tu-sem na krovu neke. tajnika.	'fra^meriškega parnika. Glavni del
° v^eleibi va,)i	I to družbe se je pred kratkim vrnil.
(12&14—32)	Odbor. Igr«
„ v	•	i	. i i V.uAiumn ^ vriie ugajanja z električna raciiKAVA z x>žanki
v New .Mexico, je v Coloradi Tri 'družbami ter državne upravo, da star m uk»i« J™** l M1It„
nMad, okoli katerega se nahaja hi se smela komati želerua ruda v™*—-	u tm soimdl sto.
kakih 20 večjih ali manjših slo- ki se nahaja pod jezerom Svra-	S.*
vonskii naselbin. Rojaki prihaja- cuse, kjer se ceni zaloga na 3 ml- k*t*r*-" lotlm *drmvlti-
jo ^ Trinidad db veselih in ia-iljone ton. Država bi prejeJa za to SSTSJl
liojakoui uamuj^, da bomo > v nujta^m Sašu jgS^ » Z ^	t0 ^ 50
ioWili vse podrobnost varčevalnih S obenem	ffl? Si^^l^l^ffi^ iffW"- "
________________o4 tone dišavi. r
priobčili x
sit
POZOR!
Rojakom iirom Amerike naznanjam, da »delujem am kotle in popravljam stare za vsako uporabo.
Popravljam streho in izdelujem vsakovrstna kleparska
Rojakom se priporočam »a obilna naročila.
A.
0XAXR AVE,	(
p!"'-«:'' ?



... .


Trije uplivi kontrole v mirovnih pogajanjih.
Posebno poročilo poročevalca The Xew York Globe.}
olas naroda.	i9rr
True translation filed with the po« master at New York. N. Y.
October 6, 1917.
on Dec. 12. 1917. as required by the Act ot
Kadar se razpravlja v ofieojel-nlh krogli v Pariza o mirovnih pogojih, se glasi, ds bodo v vprašanjih miru inerodajni trije vplivi kontrole, ki so Zdruiene dria-vet Vatikan in socijalistična utranka. Glasom na/o rov teh krogov tx> kontroliral Vatikan Avstrijo in H&varsKo, kateri kombinaciji bi se Nemčija ne mogla vstavljati. V moje veliko presenečenje i/javljajo isti krogi, da bodo Združene države glede nm-u
*ka največje važnosti za Francijo.;teorija pa temelji na nepnmava-škladi železne rude v teh pokra-jinah oDeuem z onimi v B-riey
predstavljajo največje sklade železne rude v Evropi. Skladi fosfata ter splošna trgovska delavnost prebivalstva bi dal* Franciji, oslabljeni vsled vojne, nov impulz v trgovskem m industrija1 lietu življenju. S stališča prebivalstva Francije, koje prirastek v prebivalstvu je majhen, je ime-la ta dežela tolike izgube tekcun
nju zgodovinskega ra*cvoja. Temelj nemške organizacije le-
iz vaj ale nkoro nadkriljt-valni vojne, da bi pridobitev par amijo-
vpliv nad Francijo in Anglijo. Združene države ne kontrolirajo le virov, ki so potrebni zaveznikom za nadaljevanje vojne, temveč m* morata Anglija in Francija tudi ozirati na Združene države, ki naj bi pomagale pri zopetnem ustanovljen ju njih industrij po
končana vojni. To vpre«anje bo,.... , .	....
► veda odvisno od tega, v koUki	narodmočno veslno sdo.
meri bodo Združene države izčr- 1 e <lfKWe k tel	narod-
pane pred koncem vojne in kako popolna bo vojaška in politična -onaga nad Nemčijo.
SocijaliKtična stranka oo igrala
ii v ideji nemške vzvišenosti ter trajlitega aspeha potom vojaškega nadkriljevanja. Rim je opustil svoj militarizem šele potem, ko se je glo»boko prepričal o njege neuspešnosti, a vzeio je stoletja, da st? jo doseglo ta rezultat. Oe bo Xetn&ija z uspehom zasledovala evojo vojaško idejo, bo morda vzelo stoletje ali več zunanjemu vplivu, da &e izpremeni os»k»vo države in idej nemškega naroda.
Posest AlzacJje-Lttarmške od strani Francije bi imela velik učinek na izenačenje moči v Evropi. Brez železnih rudnikov v tem o-kraju bi imela Nemčija le polovico zaloge tega minerala, ki ga rabi za svojo' industrijo. Ker pa je železo vojna surovina, bi bila posest teh rovov od strani FV-ineijt nega ponosa ter vezi še izgube, j sama po sebi jamstvo proti a«n-
tnov v Alzaeiji-Lotarmški pripomogla k izenačenju razlike med bodočim uspehom ali izjalovlje-njem naroda
Ce bi ne dobila Akzaeije-Lota-rinške, bi pomeniLo to za Franei-jo hud udarec za njeno samoza-upanje in njen ponos. S tem pa bi
k at »-re jo trpela Francija tekom te vojne glede prebivalstva, glede razdejanja najbogatejših pro \ iiie finančnega ©slabljenja, ste
važno ulogo raditega, ker so *e'*koro prisiljeni do skleda, da bi vaied naporov vojne izjalovile izguba Alzacije-I^otariu&ke pous-»tare socijalne in vladne inatita-'mla Francijo na inferijorno stali-cije Socijalkučna »traaika je cdi- ^-o v evropskih izadevaii. Vpliv na stranka, ki nudi določen pro- individualizira v njega tisočerih gram za radikalne ispremcnifbe tendemsah je imel rtak razdiralen Kletie institucij ter bo vsled tega učinek na francosko politično živ-izvajala mečen vpliv <ad demo-j ljenje, da je pričel ogrožati med-kratičuimi narodi. Glede tega ne .narodno stališče in vpliv Franea-soglašam » temi krogi ter bom je. Razventega pa mora velikan-razpravljal o tem v peznejfch *ki napor, katerega mora napra < Linkih.	viti Francija, da izpremeni svoje
Za »edaj je dovolj reči. da je industrija!ne, trgovske in finanč-Frfincija />*ljua, da se njene za- ne sisteme, vsled č<^sar ji bo mogoče zavzeti svoje mesto v industrijalci borbi, dobiti novega im-
hteva razume in sprejme v Združenih državali. M<t teuai zahtevami /av/emi mogoče za sedaj naj puiza, ki bi prišel z «2opetno osvo odi&nejhe mesto Alzaeija m I/O- j it v i jo Alzacije-Lotarinake. tart:iif»ka, kajti voja>ka zmaga, kij. Barven čustvovanja pa so bili dala Franciji & silo ti dve po-'darovi, katere je sipal francoski krajini, je ,*«r<» nemogoča iudividualizem na ostali svet, ta-V ^-d U-v.ii mors 10 svojo zahtevo ki, da je komaj misliti na mož-utrditi v duhovih zaveznikov, če .n„st, da bi se potisnilo Francijo hoče dobiti njih pocfcxxro pri mi- na nižje mesto v Evropi Videti ravnih pogajanjih. Kazlogj ču-|jt. bistveno za bodoči razvoj ivv-stvovanjtt. trgovine, prebivalstva j^p^ da se izenači kolektivizem u politika silijo Franrijo, da za-j N«,r'»čije z individuate mom Fran-hteva povračilo AUaeije in Lota- eije. To je prav tako resnično v
'razvoju socijalnega življenja med anje sem stavil na prvo narodi, kot jc resnično v razvoju to radi raeijoitaliona umetnosti in znanosti. Mi le pre-evropskih vlad, ki so več hitro pozabljamo iiuačaj •ustvovanj« aetalno rabi-'nemške ne\ aimosti. P«k1 vplivom rijejo ravnicin nogo napačnega družabni«tva sme pre-li srn ene. Vsled tega se več pripravljeni podcenjevati te-ivo.iti o obstoju čustvo-'ga velikana, ki še v četrtem letu vanja kot odlo-'-ilni »»ili v narod- vojne ustavlja ofenzive Anglije neta življeuju m narodni akciji, m Francije s svojo levo roko, do-]■ raneoski narmi je čutil izza leta «"-im ia.\ aja z desnico .yti-auše» 1870, da je AUacijn in Lota rin- oda rte na Italijo. Ta sila bo* po 4ka del njefia samega, katerega vojni >or:izmerno prav tako veti-k« je tMitrealo o*l živega iu«**a na- tia kot je sedaj. Ni nemška uspoš-jMtda, da st-i ti dve deželi dete, ka nost. katere se mora bati eiviliza-fee je ukradlo starišein U« ega, temveč uporaba te uspešno-drialo v r»»bstvu. Ta čut r»i le po- )Hti od m rani Nemčije. nepora-i	fraza, s katero N lahko žena, bo prišla Nemčija iz te voj-
poUtiki raabarjaH množico, tem-Jne kot imjv-rijalistično-socijali-živa -ila ki se je globoko lo- .s»iČaa Veliko jili je, ki domneva-Temu raa-'jo. da bo sveijalna demokra^-ija
rxnaive.
i uit vo' rae*to tn modernih poziv na le, da po tAu tuzke dostikrat
t itn iavljetjju naroda
polož aju je tudi pripisovati ob-' .rpremenila eilje Nemčije ter o-■toj o«ie kurjene francoske arma-' .j.nvrfila druge narode nevarnosti, d«, ki je edina preprečila, da »e ni preteče od sedanje Nemčije, Neim'-*ja peljMrtila kontrole eeie bi pri€a Nemčija neporažea>a Evrope.	j u t♦ir-h ot>ja, kar se bo zgodilo, če
Trgcrvski je Alzaeya - Lot a rin Ik> >>kleuUo nedoločen mir. Ta
stmmmo
V zalogi imam 6 novih slovensnih Columbia Ako Želite slišati o Božičnih praznikih krasno slover,hko petje in fino godbo za ples, pošljite nam takoj naročnino dokler zaloga ne poide.
' Bareiea po morju plava Petje
<	Lusno naprej. Polka.
<	Vmoka je gora. Petje t Ljubi Janez. Polka. (Bratci vesefi vsi. Petje (Naprej v Ljubljano. Kranjski ples C K o sem k njej periov. Petje. (Ti si mila Vaicer na harmoniko (Dečka krir. Vaicer (Na lepem plavem Donavu. Valccr • Lepa Rumunka. Vaicer
<	Hedvig. Polka
imt plošč Vas stane le $4-50 in jih pošljemo takoj, kakor hitro dobimo naročilo. Brez denarja n« pošljemo blaga. Na pozabite nam dati točno ime od Vaše Erpreaauc postaje, da ne bo kakšne zmešnjave pri pošilja trt
teplo priporoča Vaš rojak
IVAN PAJK
COLUMBIA DEPT. « JEWKLKY. STO.
75c
75c
75c 75c
75c
75c
V
škkm pripravam za bodoče vojne Predstavilelji enega izmed manjših narodov so imeli pred kratkim <pogovor z generalom I.uden-dorffom, načelnikom nemškega generalnega štaba Tu je izjavil, da st<4>a sedaj svet v dobo vojn in da se bo po zaključku sedanje vojne razvila v teku desetih let druga vojna. Oni, ki vodijo usodo Nemčije, so daleč od misli, da bi opustili militarizem kot vodilnega duha nemškega naroda. Ali mi slite, da bodo Hindenburg, I>u-dendorff, Maekensen iti ostali velikani, junaki nemškega naroda, izgubili svoje stališče po končani vojni ? Ne, ne bodo ga. dokler ne zmagamo mi.
Težko za nas v Ameriki je pra vilno preceniti silo tradicije v Evropi. .S tradicijo je prepredena organizacija nemškega naroda. Tradicija pa temelji na zgodovinskih dejstvih. Bolj vpliva tradicija v svojih učinkih na reakcijo naroo življenje evropskih narodov, kot pa vpliva naša konstitu-cija na ustroj naših postav. No brua stvar, ki se je završila -v tej vojni, ne opravičuje domnevanja ila se je tradicija v Nemčiji iz-promenila. Politične težkoče v Nemčiji so lahko važne le v tclu-♦•aju, če je vojaški sisaem diskre-<iituan v>led poraza. Pridobitev Alzacije in Lotarinške od strani Francije pa bi x>omeiiila tak poraz. Predstavljala bi od strani evropskih narodov ^avrnenje po<sle die vojne leta 1870 ter udarila naravnost v sive vojaških idealov Nemčije, ki temelje vsi na vojaških uspehih Prusije. V tem oziru bi bila povrnitev izgubljenih pro-vine v roke Francije korak proti ]*>razu vojaške ideje v Nemčiji.
Mednarodni soeijalizem predlaga, naj narod Alzacije in Lota-rLnške .sa»n zase odloči glede svoje bodoče usode. V kaj takega bi Francija le ne voljno privolila, da-saravno priznava, da bi biio nepo-trebjio vsako glasovanje, če bi se moglo izvesti pravično volitev. Proti takemu plebescitu ali ljudskemu glasovanju se je navedlo naslednje: — Prvič se je en del prebivalstva od leta 1870 naprej »pregnalo iz Alzacije in Lotariai-ike v Francijo, in sicer vsled nemškega zatiranja ter domoljubnih o3»zirov. Drugič se je vsled prigovarjanja nemške vlade priselilo v Alzacijo in Lotarinško veliko Nemcev. Tretjič pa bi bilo skrajno teako dobiti pravilni izraz želja naroda v teh provincah. Vspričo grozote, katero se je raz-šii ilo od strani nemške armade, bi
SLAMim. NEIV9ZNI. SLOMKKVIU MttlE IN 2ENE
Postanejo Močni, Živahni in Zdravi.
Ako trpite vsled želodčnih in črevesnih neprHik, glavobolov, slabe prebave, slabega spanca, nimate oku^a, imate slabotno telo, slabo kri, slab duh in slabe živce; 6e se počutite popolnoma izdelane, če va^e duševne in telesne moči padajo, potem bi morali vzeti Nuga-Tone — Čudoviti kričistilec in gradi* tel] zdravja.
Nuga-Tonfe
dela zdravo, rdečo kri, daje močne in mirne živce in dela živahno moštvo in ženstvo.
Ta slavnoznano zdravilo, Nuga-Tone prežene strupe iz vašega sistema in vas napravi močne in zdrave. Da vašemu Malemu bogato, rdečo kri in poviša vašo težo. Nuga-Tone vam bo dal izvrsten tek, da >e boste radovali vsakega grižljaja, ker vaša prebava v najboljšem redu. XiČ ni bolje za kisel želodec, vrtoglavost, slalx> prebavo, Uab duh, napea-ianje in bolečine v želodcu in čre-vih po obedu, za glavobole, nervoznost in umazan jezik. Nuga-Tone ojači delovanje srca, stimulira jetra in stori, da čreva lahko in redno delujejo. Če ste trudni, slabotni, nervozni in izčrpani. nimate apetita in volje, se čutite bolehne po celem životu, in ne inorete delati in se radovati življenja, potem vas bo Nuga-Toue prerodil. Kot novorojen človek boste polni energije, moči in živahnosti.
Nuga-Tone |e pozitivno garantiran
tla vam povrne adravje d* vas žalovatjt. ;Jt pit tloLite deaar povmisa. Poro'.v.-o v v-^kt-m zavitku. Zdravljen)« za cel mescc samo SI.M, ii! za mesisr.v V">.00. I V^t ji k cam naročilo dines in pridobit? si vaše nekdanje zdravjt, ro«>£ in iivahno.it. Nuga-Tone yt ruvx^j iako dobgr za a»o±e kakor žene.
KANTE TA KUPON.
PRICE LABORATORIES, S-100 Chicago. III.
Qocpodt:—Prdagam S..
Z Nujl-TOM.
IME......................
za kar mi poiljite . .
QRAD
mcseino idravij-nie
ULICA * ŠTEVILO.
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908
1NK0RP0R1RANA
27. 0KT0BEA 1008
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOB:
Predsednik: JOSEPH PRIJATEL, 5282 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠKK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D., Box 17. Siock Yard Station, Denver, Colorado.
H.	tajnik obenem zapisnikar: J. CAN.7AB, 4422 Giant St, Denver, Colo. Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485 Logan Street, Denver, Cola Zaopnlk: JOHN PREDOVlCl 4St7 Washiu-toa St., Denver, Cola
NADZORNI ODBOB:
I.	nadzornik: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado.
2. nadzornik: FRANK HKXIG3MAN, X230 Btrwind Are^ Pueblo, Cola 8. nadzornik: MIHALJ KAPSCH, 008 N. Spruce, Colo. Sprlnica
POROTNI ODBOR:
k. porotnik: PETER MEDOŠ, Route 8. Box 10*1, Pittsburgh, Kanaaa
2. porotnik: JOHN HOČEVAR. &14 West Chcstnnt St_ LeadvUle, CV>lo. SL porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, LouL«;t111, Colorado
Dr.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
R S. BUBKET. 4487 Washington St.. Denver. Colo.
(7RADNO OliASILO:
GLAS NARODA. 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. Vie denarne nakaznire In rw» uradne »trar! se pošiljajo na gl. tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornem odbora, preplrne zadere pa na predsednika glavnega pomtn^pra odbora.
lMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJ OČIH K ZAPADNI SLOVANSKI ZVEZI V DENVER, 00L0.
te v Alzaeije in l.otarioške, doved ro Kot v sovražni de-ieli". Nom-
li do zahtev povrnitve iteviiniit ški pisatelj Naumaim je priznal
leritorijalnih osvojitev v Evropi' v svoji knjigi 4 Mittel Europa*'
i/-zii pricetka moderne dobe. Ven- nezmoimost Nean^ije, da si prido-
dar pa ne morete pričakovati, da bi simpatije Poljske in Alzaeije-
bi se poseglo nazaj v zgodovino Lotarin&ke. Nemški proti-aneksi-
ler pofiravilo vse ki-ivire, katere jonist, ki piše danes v dnevnem
je pripisovati dejstvu, da so na- časopisju, uporablja argument,
rodi v vojni odtrgali ozemlje iz da si Nemčija ne želi dru«e Alza-
rtkk .sLabejših sosedov. Odgovor l ije-Lotarinske.
na to se giasi: — Kakoriiitro je| Vspričo dejstva, da Xemoija ni
kaka aiitktirana dežeka, kot na- bila v stanu asimilirati ali prido-
iprimer Savoja, postala bistveni biti zase Alzacijo-Lotarinško. za
del'Francije ter je njeno stališče hteva Francija, da se v tem slu-
ko<t sodelujoči del francoskega čaju ne ujpošteva statuta om^je-
političnejm telesa nra\-nano preko vanja. Izjavlja, da ima pra\Tco
vsakega dvoma, v takem slučaju poseči nazaj v dneve leta 1870 ler
ne more biti nobenega vprašanja ustanoviti svojo postavno pravico
glede izpremembe v suverenosti, glede teli dežel.
V takih provinca& se ne pojavi j Konečno pa je vsak posianec iz
nobeaia težkoča ter ga ni mogoče Alzaeije-Lotarmške vložil s\-oj
dela dežele, ki toi segal bolj glo- protest proti aneksiji od straaii
boko v življetije naroda kot Sa- Nemčije m to kl jub dejstvu, da je
voja. ^ekaj čisto nasprotnega pa prebivalstvo nemškega izvora.
je resnično glede Alzacije in Lo-! Mislite « lahko kar hočete o ta-
tarinške.	i !;ozvaniii q u as.i-posta\n i h argu-
Stališča Alzacije be ni nikdar mentih, katere navajalo Francozi
stalno ugotovilo v nemškem ee- v prilog eopetni aneksi j i Alzacije
sai-stvu ter sta "bili obe dežeJi are- in Lo-tarinške. a konečno obstaja-
disč-e konfliktov in zmešnjav med jo najboljši argumenti v praktič-
vlado in prebiv^stvam. Veliko nili političnih potrebah celega
tisoče v prebivalcev je rajše izapu- sveta. Francija potrebuje Alzai-i-
stilo Alzaeijo-Jjotarinško, kot pa jo-Lotarinško, da vxdrzi svoje
da bi živelo pod načinom vlade, stališče v mednarodnem eaTop-
k ate rogu je nudila Nemčija tem skem koncertu. Francija potivbu-
osvojenim provincam. V času ta- je ti ^ provioei s	tr?0.
kozvane Zabern-afere, ki je raz-	. . , ^	,
i •, .	i	., vine, prebivalstva in narodne mo-
krila svetu resnične razmere v Al-	*
zaciji in Lotarinški, je rekel von Nemčija pa naj bi s tem za-Jagne (?) sam, da se nahajajo dobila udarec na njene vojaške Nemci v Alzaciji-Lotarinški '"ske- tradicije m ideale.
-OOO-
-OOO-
Cleveland, Ohio. JNevedoe pa je zamenjal tisto o-Tukaj je umrl po daljši boleznihuarico, kjer so lahko pokliče ga-
'si'ee, za poštno skrinjo in na vse
Frank Strube, star 28 let, doma iz Dobe i nič«.. Zapustil je ženo in 2 otroka. Dva društva sta ga Štela med svoje člane.
»Starišem -Sile v Nottinghamuje umrla hčerka Marija, stara Ntiri mesece.
Znani slovenski pogrebnlk A Grdina je bil poklican, da odpelje umrlega Mihaela Budanes, rodom Lat vina. Ko je prišel v hišo.
mogoče načme poskušal, da bi opravil pismo v omarico fire (alarm box. Ker je le pritiskal, je seveda alarmiral ognjegasce. ki so prigalopirali tja in videli
Društvo sv. Martina .št. 1 v I^enver, Cola — Predsednik: Joseph Pavlako-vich. — Tajnik: George Pavtakovicb. 4711 Grant St. — Blagajnik: John Prv-dovich. — Seje se vrSe vsakega 1.1. v mesecu v Joseph Vldetlčovi dvoranu
DraStvo Slovan št. o v Pueblo, Colo. Predsednik: Anton Kochevar. — Tajnik : John Genn, 816 Palm St. — Blagajnik : John Kotzman.
Društvo Zapadni Junaki 5t. 4 v Mid-valle, Ttah. — Predsednik Frank Ka-Btellc. — Tajnik: Frank Mišmaš. Box 211. — Blagajnik: Ignac Mišmaš.
Društvo Planinski Bratje štev. 5 v Leadville, Colo. — Predsednik: John Fink. — Tajnik: John Hochevar, Box 7."4>. — Blagajnik: Fr. Zaitz, ml. —
Seje se vrše v lastni dvorani na 527 Elm St.
Društvo Zvon št. 6 v Colorado City, Colo. — Predsednik: Joseph Kapsh. — Tajnik: Mike Kapsh, 580 X. Sprue* St. — Blagajnik: Frank Klun. vrše v slovenski dvorani.	'r-
Društvo Kraljica sv. Rožnega Venca
lit h. — Tajnik: An tun Sever. — Blagajnik: Anton Fijaeko.
Dru.šrvo Junaki št. 13 v Frontenae. Kaas. — Preds««dulk: Frank Terlep. — Tajnik: Anton l.e»jak. Box 1 IS — BIh-S;ijnik : Louls Preložnik.
Društvo Sloga Slovenerv ŠL 14 v Standardville, T'tah. — Predsednik: John Potočnik. — Tajnik: Joseph Ko-fiavnik, Box 1G01. — Blagajnik: Frank Malivovh.
Društvo Triglav štev. 15 v Bingham. T'tali. — PredsiKlnik: Joseph Kopesek. — Tajnik: JoMeph Evac. B. R. 1. Bos — Blagajnik: Paul čulaj. DruAtvo Zajtadna Zvezda štev. 13 v I»ueblo, Colo. — Predsednik: Fr. H<v nigman. — Tajnik: Robert RoMek, Y. M. C. A. — Blagajnik: John Fox. — S^Je se	vsaki drugI i»etek v me-
stwu.
Društvo Hrabri Slovani št. 17 v Frederick, Colo. — I'redsednik: John Seje se Mayor. — Tanlk: Anton Šuklje, Box ."VS. — Blaganik: John Shmidt.
1 iruš^vo hv. Alojzija št. 1» v Denver.
St, 7 v Denver, Colo. — Predsednica: Colo. — Predsednik: Anton Mencin. — Katarina Pekec. — Tajnica: Mary Sta- Tajnik: Erazem Glrshe. 4904 Pearl St raslnec, 457« Logan St. — Blagajnica: i— Blagajnik: Fr. Okoren. — Seje se Mary Baudek. — Seje se vr*c vsako vr^e vsiikega 14. v mesecu v J os. Prjatu drugo nedeljo v mesecu v Jo«. Videti-. dvorani.
Cevi dvorani.	. Društvo Plnninke št '20 v LeadvUle,
Društvo Biser št. S v Mulberry, Kans. Colo. — Predsednica : Neža Kržan. — Predsednik: Peter Medosh. — Tajnik: Tajnica: Frančiška Ponlkvar. 615 W John Creplnšek. R. F. D. 2, Box 20, H nI St. — Blagajničarka: Paulina B<v Mulberry. Kans. — Blagajnik : J. Pri- — Seje se vrše vsako drugo nede-
Slan.
Dništvo Napre<Ini Slovenci St. 0 v Canon City, Colo. — Predsednik : Anton Dremelj- — Tajnik: Frank Kocjan. — Blagajnik: Frank Koncilja.
Drnštvo Slovanski Bratje št. 10 v Victor. Colo. — Predsednik : Frank O-razem. — Tajnik: Valentin Germ, Box 551. — Blagajnik: f
j Ijo v mesecu na 527 Elm St.
Društvo Grinlavec št. 21 v Ely, Minn. Predsednik: Ferdinand Kuhar. Tajnik: Matt. Pi.lajnar, Box tJSO. — Bia gajnlk: Frank Erzar, Box 1021. — Seje * vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v slov. (Mtalnlškl dvorani.
Društvo sv. Mihaela štev. 22. Tooele, Ctah. — Predsednik: Frank Čeb. —
Društvo sv. Janez Nepomuk št. 11 v Rockvalle, Colo. — Predsednik: Joseph Tajnik: Frank Ambrosh, Box 75. Blatnik. — Tajnik: Alois Slmec, B«x Blagajnik: Mile Mlllnkovlch.
225. — Blagajnik: Joseph Putryn. — Vsi v Rockvalle.
Društvo Cleveland 6tev. 23 v Cleveland«. Ohio. — Predst-dnik: Louis
Društvo Zgodnja Danica 5t. 12, Clear Mežnar. — Tajnik In blagajnik: John Creek, Utah. — Predsednik: L. Mihe-Kaduno.
Cenjeni krajevni tajniki so prošeni, da sporoče vse premembe pri društvu aH glavnemu tajniku Zveze ali pa naravnost na uredništvo Glas Naroda, da ■e zamore tm^lk uradnikov pravočasno popraviti.
Tony Rukavina m G. Lazič, ki sta se stepla s sekiro in nožem, sta bila obsojena vsaki na $27.50 in
Premoga primanjkuje čimda3?* bolj- '*pa se pa, da se bo j>oloža,i kmalu izboljšal. Premoga se ne
Ida Nimie, v katere hiši sta se mor« sediJj drugače dohiti, kot <la st«pla, pa je plačala $12.50 radi ^plača_ pre m ij o.
se ni vedel kam obrniti. Nobene-,	.	.ga človeka ni bilo videti, samc/nja Marija Uršič, koje pogreb se
Qlar	neposreanun vplivom]pri mizi sta slonela dva ki sta iz-'je vršil 29. novembra - družini Ja-
te vojne tile glasoval soglasno s gledala, kakor bi dremala. Že se pel pa je umrla novorojena hčer-strahom pred to silo, kot pa da bi je hitel vrniti, misleč, da se je kc Marija, stara nekaj dni
nedostojnega vedenja.
Georgo Boliich, ki vtsiic naročila sodišča ni hotel delati, am-- i	iP«k je postopal, je bil obsojen na
Kosickega, ki je klel, če«, da niso šestdeset dni dela na okrajni far
mi, da se bo privadil delu.
Tri mesece še in okraj bo suh. Za ta slučaj- se že pripravljajo prebivalci in se zalagajo z vsemi potrebnimi alkoholnimi pijačami Policija zasleduje vse te slučaje.
te omarice za pisma v Ameriki zanič. S par sunki v rebra so mu ognjeigase? pokazali pravo "mail boxo".
V Nevburghu je umrla rojaki-
se podajal v nevarnost, da bo v bodoče trpel za izbiro, ki bi odgovarjala njegovim resničnim željam. Raz ven tega pa bi se pojavila pred takim glasovanjem nasilna kampanja od strani obeh — Francije in Nemčije — in v tej kampanji bi ustrahovanje in korupcija igrali '^elo važno ulogo. V tekmovanju teh metod čutijo | Francozi, da jih Nemci prekašajo, kajti nemška vlada se je izkazala tekom cele te vojne mojstrom pri uporabi metod korupcije v tujih deželah.
zmotil. Vendar si je vzel toliko
Hibbing, Minn, i
I
Mrs. Marv Pavič je tožila svojega moža Mihaela za ločitev zakona, češ, da jo je on zapustil. Ločitev ji je bila dovoljena. Pavič se namreč nahaja v dosmrtni ječi v Jacksonu, Mich.
Mike Biondič, rudar v Chishol-mu, kateri je bil poškodovan 10.
'' korajže'' in je po tresel za ramo j	Milwaukee, Wis.
najbližje sedečega za mizo. Ves' Pavel Kovačevič se je priznal ■nevoljen skoči dremajoči po kon- krivim, da se ni registriral. Obso-eu ter zavpije, kaj da hoče od j*n je hil na 20 dni v okr. ječo. njega Mr. Grdina dopove, da hi i
rad spravil nekega (mrliča v ko-	Virginia, Minn,
šaro, pa pokaže oni na drugega,' Policija je mrzlično na delu, da
ki je Še vedno slonel ob mizi: Te- najde pravega zločinca, ki je u- ««?>tenibr3 U ko *e je vdrlo v ga le primite. ta je mrtev! hi moril Pavla Alarja, njegovo ženoirovu gt- James= tožil lastnico res, ko se pogrebnik vljudno obr- in Petra Trepiča a sekiro 16. no-|TOVa Commodore Mining Compare do drugega, vidi. da je zares vem bra. Razpisana jo nagrada ^ M odškodnino. Sod»"e mu je mrtw. Dotični je bil prišel nazn- $1500 onemu, ki dovede policijo Pn-sodilo 12 dolarjev na teden od reč z dela domov, vsedel k mizi in na to, da najde pravega zločinca, j ***va Poškodbe do 1. decembra, tako hitro umri, da ai tega še no- Prvotna nagrada je znašala samo V odgovor na te argumente sc'benem*i ntegnH povedatL — Paič $1000, h kateri je pridjala država!	" Minn*
navaja, da je treba neke pravične.lahka smrt!	,še $500. Policija je zaprla že ve«j Župan Geo. L. Brozich, ki je bil
poti potom katere hi se dobilo' Zbolel je Ignacij Petrovcič na oseb 'm pravi, da ima že zaprto pred kratkim imenovan kot komi-resnični izraz Želja naroda, in si- 61. cesti, vendar je upanje, da osebo, ki je pisala pismo, katere- sar čez premog v tem di&triktu, eer mogoče pod uevtiraino ali kmalu okreva.	iga so našli v hiši, Iqjer se je m- je resigniral iz tega urada z opra-
anedaarodno kontrolo. Poleg tega' Frank Korioki, stanujoč na vršil zločin. Več noče izdati -»H- vičbo, da um n« dopušča njegovi se Ujwrlja, da bi »ti razlogi, ka 3311 E. 79. Sfc, je hqtel dati -pis- cija javnosti ker še bo aretiranih čas, da bi se zamogel zadostna
povrni ;mo ▼ poitao skrinjo (mail box), veft <wb.	ibavHi m to zadevo.	m>iHIIHIHH>||||
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
€38 Pena Ave., PHtsimrrh. Pa
Dr. Koler J* naj-■tarejU ■loveti»kl sdravnlk, Sp«alja-Uat i Pittsburgh a. ki Ima It-letno prakso v sdravl)a-nju vseh mo&klh bolezni.
Zastrapljeaje krvi sdravl s |tk* •ovium »u«, u |i Ji 1 šumel dr. proL Erlich. Če Imate mosolje aU mehurčke po telesu, ▼ grlu, izpadanje las, boleiine ▼ kosteh, pridite ln ls£lstU vam bom kri. Ni čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Vsa moAke bolezni zdravim po okraj-Sanl metodi. Kakor hitro opazite, da vam preoehuje sdravje. ne čakajte. temveC pridite ln Jaz vam ca boen zopet povrnil.
Hydrocele all vodno kilo oadravtm v tO urah in sicer brez operacije.
Bolezi.1 mehurja, ki porzro&Jo bo-Isčlne r krUu ln hrbtu in v£asib tudi pri puttanju vode, ozdravim z gotovostjo.
Revmalliem, trganja, boleči n«, o-tskllne, srbečico, ikrofle In dru«e koine bolezni, ki nastanejo Tsled novate krvi ozdni' ■n ni potrebno
Uradne ure: vs&dan od t. vre z}u traj do K. zvečer: v petkih od 9. «Jn-traj do K. popoldne; ob nerWJah od a »JutraJ do S. popoldne 8 poŠto ne delam. — Pridite osikaa.
—	Ne pozabita Ima ln Itevllkol
-	Zdravim
JU nam
Iravfm v ležati, vs&dan
...........
liMttfria*^- - •
■ ■ -
_
___:_
.....
- - - —

GLAS N.VBODA. 12

ILOVIHIIO
m
Ki SEDOlJSn DRŽAVE SSVZRMS AM1UCT Bedei: FOREST CITY, PA.
m SL januarja 19«2 t 4rtavt
GLAVNI URADNIKI:
PNdMdaJk : F. B. TAUCHAfi, 674 Abwy Ave., Rock Sprin*«,
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. Tajnik: * TANK PAVLOVCIC, boot 047 Forest City, Pa. Pmoftnl tajnik: AVGUBT GOSTIfiA, box 310, Forest City. Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČlC, 0805 Ht. Clair Ave., Cleveland, OUo. Pomoini blagajnik In zaupnik: ANT. HOCHEVAB, BFD. No. 2 bos 27, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predaednlk nada. odbora: JOSIP PETEBNEL, baz 90, Wlllock, Pa. L nadsornik: JERNEJ HAFNEB, box 65, Bonttne, Pa. I. nsdsomlk: IVAN GBOftELJ. 885 E. 137th St, Cleveland, Okla.
POROTNI ODBOR:
P/edsednl* porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R. Mineral, Kana t porotnik: FRANC TEBOP&Č, & F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark. A porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14tb St., Springfield. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. JOSIP V. GRAH EE.. 843 E Oblo St Pittsburgh, Pa,
IMBIRK O! KARLOVI fORAJNIH TAJNIKOV:
Cradao glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortland: flt. New lork, m. I Cenjena djuštra, astrama njih uradniki so naproSenl počlljati vse do •i« direktno na glamega tajnika in nikogar drugega Denar naj se pa pošilja edino potom poStnlh, ekspresnih aH bančnih denarnih nakaanic, nlka *or pa ne potom priratrlh čekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmer« % Miners NaUonal Bank, Forest City, Pa.
V sloeaju. da Ovaxljo drnfitrenl tajniki pri poroOllb glavnega tkalka t«ke pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav.	da
samore napako popraviti
FINANČNO POROČILO ZA NOVEMBER 1917.
-OOQ-
Štev.	Dohotki	Izdatki Štev.	Dohotki	Izdatki
1.	270.79	121.00 51.	17.33	
o	26.19	11.00 52.	5.55	
3.	228.64	106.00 53.	176.14	15.00
4	67.14	54.	53.43-	28.00
5.	19.14	528.00 55.	119.94	
6	156.00	31.00 56.	40.46	
i.	113.28	88.00 57.	50.23	61.00
S.	140.12	24.50 58.	108.43	59.00
9.	61.88	79.00 59.	39.07	75.00
10.	72.62	36.00 60.	51.77	7.00
11.	«4.52	36.50 64.	49.49	10.00
13.	100.37	30.00 65.	133.11	29.00
14.	29.10	48.00 66.	33.35	32.00
15.	41.81	36.00 67.	70.60	14.0
16,	151.33	167.00 68.	159.61	41.00
17.	359.46	136.00 69.	74.60	82.00
I ft.	48.28	294.00 70.	64.14	39.00
19.	142.94	17.00 71.	99.6S	
3D.	89.85	20.00 72.	46.30	54.00
21.	126.17	73,	„ 12.26	
<w	51.87	74.	19.95	28.00
23.	94.87	50.00 75.	11.30	
24,	52.87	65.00 76.	68.10	
■jr	56.10	77.	53.95	500.00
26,	306.55	125.00 78.	37.84	16.00
27.	83.50	40.00 79.	72.50	
28.	66.91	81.	50.22	28.00
	142.06	82.	54.00	
:tt».	177.97	91.00 83.	30.68	31.00 j
31.	133.6*	75.00 84.	52.78	l.lOOj
.12.	113.54	500.00 85.	28.17	
33.	120.86	101.00 86.	93.54	21.00
:\4.	63.85	87.	46.13	10.00;
35.	96.47	22.00 88.	21.10	32.00;
36.	24.17	89.	29.05	
1"*	84.23	25.00 90.	44.70	
39,	70.80	91.	45.11	
41.	154.15	129.00 92.	73.57	43.00 i
42	65.20	93.	44.62	1
43.	78.62	39.00 94.	33.71	41.00
44.	257.37	145.00 95.	38.27	16.00
46.	53.85	96.	34.81	1
47.	87.76	64.00 97.	26.29	
48.	3813	9.00 9«.	25.45	
49	55.61	7.00	—--------	
50.	69.96	48.00	7271.91	4671.00
Pot^ja štev. 1:
Predsednik: Lourenc Kotar, box 246; tajnik Matija Kamin, bx 491: blagajnik: Martin Muhič; vsi ▼ Forest City, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 2:
Predsednik: Albin Bobnič, boi 8; tajnik: Frank Dollar, box 42: ulagajnik: Leopold Kolenc, box 114: vsi v Jenny Lind, Ark.
Postaja iter. 3:
Predsednik: Luka Butija, box 263; tajnik: Franc Močnik, box 133; blagajnik: Peter Rasootnik. box 241; vsi v Moon Run, Pa.
Postaja Štev. 4:
Predsednik: Ivan Brec, 677 Bennett St.; tajnik: Anton Osol-nik, 868 Bennett St; blagajnik: Josip Sperlik, 864 Bennett St.; vsi v Luzerne, Pa.
Postaja stev. 9:
Predsednik: Ivan Kranjc, R. F. D., No. 110; tajnik: Matija ZnidaršiČ, R. F. D., No. 79, Altus, Ark.; blagajnik: Jurij Kokelj, R. F. D. No. 77; — vsi v Altus, Ark.
Postaja štev. 6:
Predsednik: Franc Kaplan; tajnik: Josip Terbovc, 1432 E. 41 St.; blagajnik: Jurij Turk. 1127 Norwood Rd.; vsi v Cleveland, Ohio.
Seja se vrši vsako četrto soboto v mesecu.
Postaja štev. 7:
Predsednik: Vineenc Klanšek, 614 Todd St.; tajnik Ivan Maru-•sich, R. F. D. No. 22; blagajnik: Fr. Gergovič, 835 Crosot St.
Vsi v La Salle, 111.
Postafja štev. 8:
Predsednik: Gregor Hreščak, *07 - 8th Ave.; tajnik: Josip In-tihar, 409 - 8th A\e.; blagajnik: Anton Jene, 267 Cooper Ave.; — vsi v Johnstown, Pa.
Postaja štev 9:
Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Franc Bežišnik, box 97; blagajnik: Ivan Podboj, box 224; vsi v Cherokee, Kans.
Postaja štev-10:
Predsednik: Anton Osredkar, box 3, Coketon, W. Va.; tajnik: Ivan Lahajnar, box 215, Thomas. W. Va.; blagajnik: Matevž Pože-nel. box 41, Thomas, W. Va,
Postaja štev. 11:
Predsednik: Ivan Grošel, 276
Columbia St.; tajnik: Ivan Bueel-nik. 198 Cherry St.; blagajnik: Jacob Brecelnik, 198 Cerry St.; vsi v Dureya. Pa.
Postaja štev. 13:
Predsednik: Alojzij Kozlevčar. bx 233, W. Mineral, Kans. tajnik:
Postaji štev. 23:
Predsednik: J. F. Kren, 1900 E. Huart St., tajnik: Jos. Golob, 1916 So. 14th St.; blagajnik: Ant. Kužnik 1201 So- 19th St.; vsi v Springfield, 111.
Postaja štev. 24:
Predsednik: Jos. L Valeneič, box 342; tajnik: L»uka Bergant, box 411; blagajnik: Josip Koželj, bor 411, Primere. Colo.
Postaja štev. 25:
227; tajnik • Karol Slapšak, box 267; blagajnik: Alojzij Zore, box 267; vsi v Frantenac. Kans.
Seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
Postaja štev. 48:
Predsednik: Matt Kos, box 227, tajnik: Matt Galieič, box 207; blagajnik : Lovrenc Basel, box 131; vsi v Cudy, Pa.
Postaja štev, 48:
Predsednik: Jakob Istc-nie, 436 E. Martin St.; tajnik: Franc Host-nik, 674 E. Main St.: blagajnik?
,	. .. . .. _ Frank Jurjavčič, box 361; vsi v E.
Predsednik: Oeepek Alojzij, R. p-w:-. n
F. D. 3, bx 152; tajnik: Frane Te- T*
Dopis«
Ni
-OOO-
La Salle, ni. Seja se bo pričela ločno oh eni dolgo tega. ko smo imeli popoldne v Slovenskem I)umu. v tnknj^iiji naselbini v Sloven- Opominjam one Člane, ki niso *k<«m Dom* dve lepi i«r». Ena od plavali ase«ni«nta, <la poravnajo t. h j< bila "Deseti brat", ki je	dolg na prihodnji seji 16.
bila zelo zanimiva. Igralci sn iz- decembra da morem ue o pravem borno ali in so lahko ponosni, r'ASn poslati na glavni urad. da. v tako kratkem času tako	John Maruši?, tajnik.
d« .turo nan'- U i težko igro. Tudi ob-	—--
iiuatva je bilo traiogo in Dom ima LISTNICA UREDNIŠTVA, lep drtnček. Naj bi se še večkrat j M 0 ^ 0rV _ Voj.
priredita kaka predstava, kaju ^ . ] ... 7 .	,
1 , ,	. . JL * «a Av.stnri i«< ze napovedana, za-
vsa k do se zanje zanima. Razvese- . , . ...	7 . , * -	to do krni
Ijivo pa je. da se tako složno zabavamo pod lastno streho.
Kans.; blagajnik: Ivan Kastelic, box*56, Mineral, Kans.
Postaja štev. 14:
Predsednik: Ivan Kastelic; tajnik: Ivan Kestnar, HargTove. Ala.; blagajnik: Josip Fitz, Pip-per, Ala.
Postaja štev. 15:
Predsednik: Ivan PuceL box 83; tajnik: Matija Ogrady, box 89; blagajnik: Josip Fritzel, box 41; vsi v Huntington, Ark.
Postaja štev: 13:
Predsednik: Ivan Fatur; tajnik: Anton Sotler, box 212; blagajnik: Anton Vehovec, box 28; vsi v Willock, Pa.
Postaja štev. 17:
Predsednik: Mihael Mali, box
ropšič, RFD, No. 3, box 146; blagajnik: Ivan Belle, RFD, No. 3, box 166; vsi v Fort Smith, Ark.
Postaja štev. 26:
Predsednik: Josip Modic, 877 E. 137 St.; tajnik: Ivan Grošel 885 E. 137 St.; blagajnik: Alojzij Ižanc, 15523 Saranae Rd.; vsi v Cleveland, Ohio.
Postaja štev- 27: Predsednik: Ignac Juvan, RR. No. 8; tajnik: Josip Miklauc, RR No. 8; blagajnik: F. Klučevšek RR. No. 8; vsi v Pittsburgh. Kan.
Postaja štev. 28: Predsednik: Ivan Škrjanc 1668 E. 29 St.; tajnik Fr. PetriČ 1743 E. 33 St.; blagajnik: Jakob Ska-pin 1861 E. 29 St.; vsi v Lorain. Ohio.
Postaja štev. 29: Predsednik; Josip Jereb, box 166; tajnik Ivan Golob, box 144; blagajnik: Anton Oblak, box 134; vsi v Rock Springs, Wyo.
Postaja štev. 30:
Predsednik: Mihael Kobal, 43 Norman Ave.; tajnik Frank Grošel. 308 B Ave.; blagajnik: Ivan Rohne, 425 Fayal Ave.; — vsi v Eveleth, Minn.
Postaja štev. 31:
Predsednik: Pavel D. Spehar, 210 - 5th St.; tajnik: P Sholtz. 209 - 7 St.; blagajnik: Josip Srebrn jak 511-5 St- ; vsi v Calumet. Mich.
Postaja štev. 32:
Predsednik: Josip Hud ale, 429 Robison St.; tajnik: Martin Tomšič 1126 Maple Way; blagajnik: Franc Pire, 1629 Rich Ave.; vsi v Braddoek, Pa.
Pestfja štev. 33:
Predsednici Gabriel Rus, 3698 E. 78 St.; tajnik Stanislav Peholj 3534 E. 82. St.; blagajnik* Anton Čolnar 3731 E. 77 St.; vsi v Cleveland, Ohio.
Postaja štev. 34:
Predsednik: Josip Clavič, box 221, tajnik; Franc Blodnikar bx 229; blagajnik: Ivan Tavornik. box 134; vsi v Vandling, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 35:
Predsednik: Ant. Budma, box 272; tajnik: Pavel Les, hov &7: blagajnik Martin Korošec, box 255; vsi v Ralpbton, Pa.
Postaja štev. 36:
Predsednik: Franc Lozekar, bx 5, Dietz, "Wyo.; tajnik: Tomaž Pire, box 399, Sheridan, Wyo.; blagajnik: Frank Voler, Dietz, Wyo.
Postaja štev. 37:
Predsednik: Mihael Pencil, bx 33, Ringro, Kans.; tajnik: Ivan Dollar, box 42, Radley, Kans.; blagajnik: Ernest Pencil, box 33, Ringo, Kans.
Podaja štev. 39:
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172
ica vojne ne morete postati ameriški državljan, ne gled«
,	.. .	na to. da vložili prošnjo še
liane društva wv. Barbare po- ,____l
. ,	;	pred vojno napovedjo,
utaja »t. i opozarjam, d» se dne _ _ * .
16, decembra vršila izvanredn*	. * P;-	^ — Jnfanwja
m^i to« t»o ob eni popoldne. Va-
je mednarodni izraz, za kafterega
Idi bodo diu»tveru "uradniki z«	\
leto 1918 Ravno tako se bodo tu-	*	ki več
di volili glarni uradniki » skup^ *** ^ . P» no orgtniz^ijo. vrsto pridejo W*^™*' « dela;n:b mož ter
.. .	. , , jim x*raTt. da vsi n«o vredm, da
tiidi pravils, raTera naj vsakdo . • " „	:...... „ • ___
*	ni mu zax ez»u jermen njegovt^era
pazljivo prebere. Poleg tega t»o ^e
mnogo drugih rsžnih stvari ne! j. ®„ Rose Lake, Idaho. — dnevnem red«. Prosim vse elsne ' Hvala Vam za prijazno*. Vendar
*«je gotovo rde!eže. p* to ne bi zanimalo naiili roja alt se p« ne opi%' ker, ker so osebe tujega naroda
155; tajnik: Jakob Dolenc, box blagajnik: Ivan Jereb, box 28: 181; blagajnik Ivan Žitnik, box 186; vsi v Broughton, Pa.
Postaja štev. 18:
Predsednik: Josip Zupan, box 66, RR 2, Pittsbugrh, Kans.; taj-
vsi v Universal, Pa.
Fostaga štev. 41:
Predsednik: Franci štrukelj, — Breezy Hill Sta., Mulberry. Kan., tajnik: Ivan Homee, RR No. 2;
nik: Ivan Jager, RR 2, Cherokee, ki • -t Sr^ ? i ££ T V Kans.; blagajnik: Albii Volk, RR i bla*»^k: mh' RR No-
2, box 57, Pittsburgh, Kans.
Postaja štev. 19:
Predsednik: Josip Hočevar, R F. D. No. 2, box 13%; tajnik: Mihael Hočevar, R. F. D. No. 2, box 29; blagajnik Franc Gregorčič. R. F. D., No. 2, box 29. — vsi v Bridgeport, Ohio.
Poctaja štev. 20:
vsi ▼ Mulberry, Kan.
Postaja štev. 42:
Predsednik: Vincenc Ramnikar box 35; tajnik: Ivan Reven, box 108; blagajnik: Ivan Polo box 62. vsi v Winter Quarters, Utah.
Postaja štev. 43:
Predsednik: Alojzij Debevc, box 14; tajnik: Gašper Pernic, bx
PredsednikT AL Tomasin, box'7; bla£rajnik: Ivan Vauken' box 403; tajnik: Mihael Baloh, box ' vsi v Dodson' Md-212; blagajnik: Ivan Zagore, vsi<	Postna štev- 44:
▼ Claridge, Pa.	| Predsednik: Frane Garantini,
Postaja štev. 21:	box 39; tajnik: Frank Vegel, box
Predsednik: Iran ŠnniiUL 4 sJ?fi b!a^jnik: Ivan Bregar, box William St; tajnik: Frank Ma^lU8; ™ T Frwiklil1' KaM-lavasič. 21 Burcb St; blagajnik: F. Čuk, 541 Jefferson St.; vsi v Little Falls, N. Y.
Postaja,
Postaja štev. 46:
Predsednik: Simon Grošel. bx 123, Penn Sta., Pa.; tajnik: Ignac |PajČar. box 117, Penn Sta., Pa.;
Predaednik: Joseph Ule. box bU^nik - JosePh Bergine, bx 28;
** **to	priobčili. Tega 328, blagajnik: Jakob Dolinarj	Portaja itov. 47:
v Imperial, Pi.	j Predsednik: Ivan Miklauc, bx
Soja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 50:
Predsednik: Jernej Hafner, br 65. Burdine, Pa.; tajnik Vineenc Vidmar, box 41, Presto, Pa.; blagajnik: Ignac Krek, box G7, Presto, Pa.
Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 51:
Predsednik: Anton Jamnik, RR. Z i tajnik: Ivan Zakrajšek, R 3, bx 57; blagajnik: Blaž Sile. R 3; — vsi v Columbus, Kans.
Postaja štev. 52:
Predsednik: Anton Planinšek, Butte, Mont.; tajnik: Ivan Miko-tieh. Corvin Springs. Mont.: blagajnik: Anton Planinšek, Butte, Mont-
Postaja štev. 53:
Predsednik: Alojzij Heinrichsr tajnik: Emil Markič. 5122 Butler St; blagajnik: Josip Kos, 5732 Natrona Ave.; vsi v Pittsburghu, Pa. —
Postaja štev. 54:
Predsednik: Anton Kos, RFD
1,	box 125; tajnik • Frank Novak, box 623; blagajnik: Al. Bre-gar, RFD. 1, box 111; vsi v Greensburg, Pa.
Postaja štev. 55:
Predsednik: Mihael Vadnal bx
163; tajnik: Anton Gabrenja, 20 Main St., Coneinaugh, Pa.; blagajnik: Andrej Puntar, 302 Midle St.; .vsi v Conemaugh, Pa.
Postaa štev. 56:
Predsednik: Frank Vodnik. RFD No. 2, box 107, Irvin, Pa.; tajnik: Anton Maslo, RFD. No.
2.	box 114, Irwin, Pa.; blagajnik Frank Kužnik, Export, Pa-
Postaja štev. 57:
Predsednik: Imbro Vlahovac, box 439; tajnik: Frank Faren ehak, box 122; blagajnik: Frank Omejc box 264; vsi v Homer City, Pa.
Postaja štev. 58:
Predsednik: Frank Puntek 202 Chestnut St.; tajnik: Anton Pustoslemšek 213 W. Chestnut St.; blagajnik: Alojzij Vidmar, box 654; vsi v Chisholm, Minn.
Postaja štev. 59:
Predsednik: Jakob Baloh, RR No. 8, box 88; tajnik: Jakob Se-lak, RR No. 8, box 92; blagajnik: Jernej Hribar, RR No. 8. box 89; vsi v Pittsburgh, Kans.
Postaja štev. 60:
Predsednik: Karo) Kolarič, bx 666; tajnik: Josip Tomšič, Bear Creek, Mont., box 96; blagajnik-Frank GoriČar, ( ?); vsi v Rea Lodge. Mont.
Postaja štev. 64:
Predsednik: Anton Bergac, bx 28, Sterlin. Pa.; tajnik: Frank O-rel, box 147, Martin, Pa.; blagajnik: Martin Ceglar, Gravslanding. Pa.
Postaja štev. 65:
Predsednik: Louis Wise, 200 Jackson St.; tajnik: Louis Mar-tinčič, 207 Ingals Ave.; blagajnik: Ivan Zalezel, 1503, N. Hickory St.; vsi ▼ Joliet, 111-Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 66:
Predsednik: Valentin Bezek, box 21; tajnik: Angust Fil pčič, box 15; blagajnik: Frank Kože; vsi ▼ Pineville, Minn.
Postaja štev. 67:
Predsednik: Frank Cirej, box 124, Sublet, Wyo.; tajnik: Frank Vldic, box 175, Sublet, Wyo.; blagajnik: Ivan Čadež, box 146 Sublet, Wyo.
Postaja štev. 68:
Predsednik: Frane Zupančič, 731 Ketchen St.; tajnik: Matija Jak&e. 755 Warnaw Ave., blagajnik: Frane Donas 2633 W. Val-nut St.; vsi v Indianapolis, Ind.
Postaja šter. 69:
Predsednik: Frank Polovich R. 2, Madrid. Ia.; tajnik: F. Dro-bnich. R. No. 2, Madrid. Ia.: blagajnik: Frank Omerzn. R. No. 2, Manirid. Ia.
Seja vsako prvo nedeljo.
79'
Prpdaednik T Frane PoifriEaj, bx
r

: Jesi
Brajer, box 591, Gilbert, Minn.; blagajnik: Alojzij Žitnik, box •utnji 14»qiif) fgi
Postaja štev. 71:
Predsednik: Jernej Peček, RFD No. 3, box 56; tajnik: Ivan Zu pan. RFD. No. 7, box 9; blagajnik Ivan Polane, RFD. No. 7. bx 8; vsi v Johnstown, Pa.
Seja vsako 4. nedeljo.
Postaja štev. 72:
Predsednik: Frank Krajšek, box 114; tajnik: Frank Segula, bx 34; oba v Hostetter, Pa.; blagaj-ik: Ivan Krančevič, box 116; Whitney, Pa.
Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 73:
Pnvisednica: Marija Cvar, box 90; tajniea: Ivana Andolšek; blaga jnica: Marija Goršek, box 205 vse v E. Helena. Mont.
Postaja štev. 74:
Predsednik: Frank Dolinšek. (?); tajnik Ivan Zimerman, box 36; blagajnik: Josip Hribar, box l; vsi v Hartford. Ark.
Postaja štev. 75:
Predsednik: Andrej Mlekuž. Ojo, Colo.; tajnik: Alojzij Zupan, Ok View, Colo., box 34; — blagajnik: Alojzij Zupan. Ok View, Colo., box 34.
Postaja štev. 76:
Predsednik: Anton Petrič. box 173, River Range, Mich.; tajnik Ivan Felc 155 Victor Ave; blagajnik: Ant. Stefanič 190 Cott*-rell St., Detroit, Mich.
Postaja štev. 77:
Predsednik: Fr. MedveŠelc, box 161; tajnik Josip Žnraj. box 161; blagajnik: Ivan Gale, box 161; vsi v New Aleksaudria, Pa.
Postaja štev. 78:
Predsednik: Josip Krai, box 157; tajnik: Alojzij Zumek. box 157, blagajnik: Louis Tlakar, bx 157, vsi v Somerset. Colo.
Postaja štev. 79:
Predsednik: Ivan Fajdiga; tajnik: Josip Klun. box 389; blagajnik: Teodos Galoš, box 389; vsi v Leadville, Colo.
Seja vsako tretjo nedeljo.
Postaja štev. 81:
Predsednik: Franc Cuda, Bulger, Pa.; tajnik: Anton Skofar, box 735, Primrose, Pa.; blagajnik: Frank Tehovnik, box 11, — Primrose, Pa.
Postaja štev. 82:
Predsednik: Jakob Peršin. box
66; tajnik: Anton Valentinčič, box 14: blagajnik; Ivan Novak, b 672; vsi v P^arrell, Pa.
Postaja štev. 83:
Predsednik: Martin Brvar, box 146; tajnik: Andrej Milavec, box l; blagajnik: Anton Tavželj box 193; vsi v Dcnlo, Pa.
Postaja štev. 84:
Predsednik: Andrei Cizej. box 502; tajnik: Anton Cop, bx TJG; blagajnik: Ivan Podmenišek. — vsi v Stanton. III.
Postaja štev. 85:
Predsednik: Ivan Žužman. Bryant, Okla.; tajnik: Ivan Žužman box SO, Bryant, Okla-; b'a-gajnik: Anton Škoberne RFD Xo. 1, box 93, Weletka, Okla.
Seja vsako 1. nedeljo.
Postaja štev. 86:
Predsednik: Ivan Frank, SB-, !, box 9; tajnik: Anton Rozina S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, S. R. 1, box 12: vsi v Export, Pa.
Postaja štev. 87:
Predsednik: Gregor Rogelj, bx 181; tajnik: Ivan Telban, box 174, blagajnik: Franc Lončar, box 81; vsi v Iselin, Pa.
Postaja štev. 88:
Predsednik: Frank Kocjančič, box 450; tajnik: Martin Osolnik, box 450; blagajnik: Ivan Žagar box 450; vsi v Herminie, Pa.
Postaja štev. 89:
Predsednik: Frank Račič. box 88; tajnik: Ivan Cvetkovič, box 75; blagajnik: Alojzij Muster, box 88; vsi v Newcomer, Pa.
Postaja štev. 90:
Predsednik: Ignac Rugelj, box 47; tajnik: Franc Homar, box 95; blagajnik: Alojzij Strasber-ger, box 35; vsi v Gross, Kans.
Postaja štev. 91:
Predsednik: Vincenc Terdin. box 401; tajnik: Hubert Dular, box 297; blagajnik: Josip Legan. box 297; vsi v Oglesby, III.
Postaja štev. 92: Presednik: Anton Rutar. boi 218, R. Ne. 4. tajnik: Fred Koaec box 218, R. No. 4; blagajnik: Ivan le, RR. No. 4, box 218. Vsi v
Postaja štev. 93:
Predsednik: Anton Boiič. Kox 152, Cliff Mine, Pa.; tajnik: Jurij Rihtarič, box 91, Cliff Mine, Pa; blagajnik: Ivan Lah, RFD, No. 1, box 9, Oakdale, Pa.
Postaja štev. 94:
Predsednik: Josip Mastek 439. \T0Hh 9 St.; tajnik: Ign. Musar box 449. Clinton, Ind.: blagajnik: Andrej Brisar. bnx 449, Clinton, Ind.
Postaja štev. 95:
Predsednik: Jernej Potočnik, bx 1655. tajnik: Marko Rožoh. box 1621; blagajnik: Marko Pe-trič box 1621; vsi v Standarviile Utah.
Postaja štev. Iri:
Predsednik: Ivan Ivane, 523 97th Ave. W.; tajnik: Karol Grlo-vič, 226—98. Ave. : blagajnik: Ivan Pikuš, 9717 MeCnen St..; vsi v New Dulutb. Mhm.
Seja vsako tretjo ne«leljo.
Postaja štev. 37:
Predsednik: Mihael Jarh, 142
Pine St.; tajnik: <Vrši Zavrl, 145 I'ine St.; blagajnik: .T >s:p Kna-pie, 206 Pine St., vsi v Rhone, Pa.
Postaja štev. 98:
Predsednik: .Tosepli Stih; tajnik: Urbaneie Ivan. box 302; blagajnik: Ignac Knkuian; vsi v Standard. 111.
Seja vsako 1. nedeljo po 15.
Opomba: Vsi postajni tajniki so naprošeni tnfcoj poročati na glavni urad vse pomankljivosti tega imenika.
S sobratskim pozdravom
Frank Pavlovcič, glavni tajnik.
Z laške fronte.
; !. -Irani), »vanju na črti, /. reko Piave, '■r v bližino A-
iz daljave nam ajajoče solnce, rito z leno i-dc-
(Nadaljevar* j.
P<» dolgem po: ki teče vzporeJu dospeli na v * siago planote.
Njis prvj pog! [ j?? predstavljal za lii n"bo i«' bilo i»i-it eieo. Ko pa smo prišli bližje, smo dišali pritajeno ;t v-trajno grmenje italjanskih in nemških topo\, dočim je izgledalo obzorje kot spojem« z zemljo, brulnjjoče iz sebe oblake dima in T»'"inena.
Ko smo šli tako naprej, smo sre-čali dolge vrste ranjeneev, priha-j?ijo'"-ih /, boj. ffifji!«*. Oni. ki so za-mogli hoditi, so podpirali tekom pohoda druge. Bolj r -zko ranjeni pa so ležali na no>ih ieah. Vsi so prenašali trpeijen'. - >r v. seljem, in celo v trpljenju s-, iv^ali tolaž-}>»> v cigaretah.	>ejn govo-
riti z nekim častnikom, ki je imel tri rane ter eakai na postrežbo zdravnika.
— Ce >te sami navzoči, si morete predstabljati. kako jnnaško se naši vojaki bore*, posebno pa polki Alpmeev, se^roječi \z Sici-Ij.mov in Sardineev. Povelje za napad je bilo dano zgodaj zjutraj. Jaz sem le težko zadržal svoje ljudi. da niso že prej naskoČilL 7>-kli smo in peli Gariba'dijevo himno. Ko smo se sprijt-li sovražnikom, >mo se l>orili kot divje zveri. Edina misel, ki x m jo imel. je bila: ubijati in ubijati. Po preteku več ur boja je prenehal sovražnik z napadanjem, da reorganizira svoje sile. Zatem pa miio pričeli zo-pet z bojem ter ga vzdržali pravdo večera. Maršal Iloetzendorff je poslal v boj bataljon za bataljo nom, ne da bi varčeval pri tem s ■svojimi ljudmi. Padla je vrsta za vrsto, poražena od naših baterij, a nove vrste so pojavile z vr-huea Monte Meh . Tako je prišel trenutek, da smo morali u-makniti na novo utrjeno črto korak za korakom, dočim so junaški odelki napredovali, vprizarjajoč protinaskoke ter ovirajoč napredovanje sovražnika, ki je žrtvoval veliko krvi za vsako pridobljeno ped. Jaz si želim le trenutka, ko pridem zopet k svojemu polku, kajti ne morem bin proč od mojih junaških, pognmnih dečkov.
Iz Sheboygana.
Zadnjo nedeljo s0 ^p skoraj zadušile. tri osebe s plinom, ki je uhajal iz goreče peči n;t domu John Maniev, 1602 N. 10. St. Manley, ki je spal v nadstropju, se je zbudil zgodai zjutraj ter je zaduhal smr-deči plin; podal se je takoj nar-zdol v pritličje, kjer je zbudil svoje otroke in ženo; ki so bili že nezavestni. Poklical je sosede, ki so spravili onesveščene na sveži zrak, kjer so jih po dolgem trufln spravili jtopet k zavesti.
Rojaki naročajte m na "Glas Nu*. največji slovenski dnevnik v
siž^L.:
Ifitfft^.....,1»Ujj. *,,


♦ »»MMIHH M t* t I t»M«H»<>M*M*4MMM>H(h<<|i(	t M H ♦ 11 ♦
Farme!
St-dajnost daje farmerjem priliko, - da napravijo več denarja. Vso m' lahko proda za visoke cene in zemlja ne stane nič vee kot pa preje ko so s e prodajali pridelki za četrtino tega, ki se zdaj za nje «l<»bi. Odlomite se takoj. Vzelo bo več let za ureditev zaloge v prehrani! e v sveta 7. ozirorn na podaljšanje svetovne vojne.
Mi imamo na prodaj večje Število manjših farem od 25 do 150 a krov, v dobrih krajih ob ali pa prav blizu železnic, pri rokah večjih n^Sč v okolici Pittsburgha v daljavi deset do trideset milj.
Te farme so izčiščene, v ravnini, dovolj vode, fina zemlja, dobra poslopja. Nekaj jih je brez poslopij jih. Kupi se jih lahko na poljubne ob~oke, mesečna ali četrtIrtna od plačila. Nekatere imajo živino in orodje in se jih dobi za primerno ceno.	* » *|g
Tu je prilika, da si napravite svoj dom v dobri sosedščini, blizo vol, cerkev in ne daleč od mesta, kjer lahko živite neodvisno in pridelate sk >ro vse, kar potrebujete za svojo družino in vkratkem izplačate ter imate zagotov}lero preživljanje svoje družine.
Za pojasnila pišite v svojem lastnem jeziku.
Westinghouse Real Estate Company,
1319 Park Building, Pittsbcrjh, Pa.
■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a♦♦

Jan Marija P loj h ar.
Češki spisal Julij Zeyer.
Vedela je, <la se je bil zatekel eo profrnal z edinim pogledom na j Vstala je tudi Katarina bleda
k njej kakor v svetisč* kakšnega božanstva in ko je bil, klicaje na pomoč, objel njeni koleni, takrat >e j** bilo to sramežljivo božanstvo milosti sklonilo k njemu, in poljub teh ustnic je pogasil na njegovem čelu plameneči madež; očistil ga je njegov kes in njeno u-smiljenje, torej je smel dvigati pogled k njej ter pozabljati minulo muko. To jra več ni smelo vznemirjati; pa je bila že ena stvar katere ji ni omenil doslej : njegova revščina. Pravil je sicer, kako ho tra prisilile razmere, da se je moral ločiti s havraniakim pose stvorn, vedela je, da se je vsled
njo.	{toda silna za trenotek. Položila mi
No človeška sreča se nahaja ta <je	na ramo.
ko pod oblastjo izpremembe, takoj	jznova odrekaš nadi!"
je nestalna, da jo včasi nepričako Jje šepetala in zamežala.
vano prevrnejo najmalenkostnejš vzroki. Bogovi «e vedno niso pre stali zavidati ljudem.
Pomlad se je pripravljala, d i premeni kampanjo v morje cvetjr prikritega še v popju, ki je jedvr Čakalo, da se razkrehne v nebro vonjavih zved. In ta pomlad si j» nekega jutra naeloma nadela tem no masko težkih oblakov. Visel so en dan na nebu liki poprebn« plahte, potem so odprli zatvornie« svojih vod. in neskončni dež se je
^voj»'Ka mišljenja odpovedal sluz- j lil v majhnih presledkih kakor no^
bi — ni pa še poznala njegovega malone popolnega siromaštva. — Čudna stvar, o kateri sam skoraj ničesar vedel ni, ali vsaj mislil ni o njej. Zadnjič zahtevani novci so prišli brez daljšega obravnavanja za časa njegove bolezni iz Prage torej ni čutil najmanjšega pomanj kanja, tudi ni bil vajen, jra čutiti',
vesoljni potop na zemljo. Vrhute ga ni prejenjal veter ledeno briti in kadarkoli se je zdelo, da je neb< izplakalo že vse svoje solze, so pri-blodile težke megle 7. gor ter se iz-prcmenile v novo deževje. Vsr kampanja je postala barje, iz katerega je dihal mraz.
Tedaj je Katarina svetovala Ja-
tako da si nedostatka niti ni ino- nu Mariji, naj se preseli v Rim
gel dobro predstavi jati; doba iz-premeinbe pa se mu je zdela tako (Kldaljena in n&lokdaj mu je resno prišlo na misel, da bi mogla kdaj nastati in da bo treba kako poskrbeti za bodočnost.
Za bodočnost! Saj o njej ni mislili Tako srečen je bil v sedanjosti, da je l»il prepričan, da to po-traja do konea tako. Ali je mogla tega, ni mogoče.
pa o tem še slišati ni hotel.
"Tam je še žalostnejše, in kako bi mogel Živeti brez tebe?"
Katarina je premišljevala, ali naj bi se preselila za nekaj časa h gospe Oiovannini in mu v Rimu tako zvesto drugovala kakor tu na svojem domu.
Luigi je zrl v stran.
"Mislim, mislim —"
Zopet je obmolknil.
''O, ti me trpinčiš!" je bolesl no za vpila.
"Odpusti! Prav imaš, najbolj •o povedati vse. Ne morem reci rotovo umrje v kratkem ; toda re ji moram: mislim, da ne bo žive lolgo. Res, gineva. Koren njego •*ega življenja je nekako izpodje len. Sedaj že lii več dvoma. Ka ;ejo se simptomi.... Katarina, bo li močna! Vem, da si resnično po )ožna. Vdaj se višji volji.... Ah nimam vere in ne umem tolažiti!' In ne voljen si je otrl solzo, kater se je nespametno sramoval.
Katarina se je opotekla. Dolg-je molčala, potem je vprašala s ču dovito trdnim glasom:
"Kaj treba sedaj še storiti? — Kdaj misliš — namreč, kako dolgo —"
Zapustil jo je njen doslej trdn glas.
"Bojim sef da pojde dosti hitr« navzdol."
In začel ji je znanstveno razla gati, kaj je zrušenega v bolniku
zakaj je tako malo upanja. Tode
deklica že ni poslušala. Videla je
Ne, ne", je prosil. "Ne govori(sdmQ eno. da ni ^p^j^ ^ ona j,
L ni n,nirnfp "	bHa verjelll) da g bo ohranjeu, sa
bivati na svetu blaze»ej*a *tvar.j Ni mo(?d pojaislliti, z„kaj tega njala je o sreči, o bodoči blaženo-Ona ga je ljubila, obožavala! Se lni maral p0ia8tila se ga je sedaj «ti
•sala je vsako besedo z njegovih prvič misel? kako bi iahko drugi -Mislii da bi bilo boljef ko bi
ustme, v>ak pogled xz njegovih fi0t3i| 0 njih ra2merju, in tako se se Jau Marija vrnil v Rim?" -o. i! Včasi ji je čital svoje pesmi mu je zdela neznosna> da je njego- je vprašala
v hitrem, nevezanem prevodu ter Va spokojenost polagoma prehaja-| ' Zate bi bilo bolje, ko bi ga ne S,- zaziral V sanjavi izraz njenega Ia y proznj^vo razburjenost. Ta videla trpeti. Zanj — je to vse-o«*e^a, v ginjenost njene krasne nemir in pa vlaga, ki se je razlezla eno
duše. tako čiste in reane. S tem m po d0movju in je tudi neprestani. Katarina se je posmejala. hotel zadostiti kakim gizdavoati OJ?euj Ila ognji^u ui mogel pre-zanj j<* to pomenilo več; vedel je namreč, Ua je njen duh nasičen : velikim iiuislimi pesnikov in mi slecev Italije, Francije in Anglije kako ga je torej tolažilo, ko j* videl njeno navdušenosti
Beda j je dobil naposled zagoto vilo, da je pesnik; to je pomenilo da ima zadačo za življenje. Ona n lagala, ona se ni mogla motiti. — Vedel je sieer, da njena ljubezer prisoja temo, kar je pricvetelo * njegove duše, večjo ceno, nego b jo morda *mel pričakovati od trez nega, strogega sodnika; to je do bro vedel: toda U njen trepet, U sanjavi žari k v njenem pogledu ki se je vselej pojavil, kadar kol ji je čital ono, kar mu je bilo pri vrelo u najtanejiih globočin no trftnjovti, ti znaki tihe navdušeno tU so mu vsekakor veljali za goto va poroštvo nloge, ki mu jo je dal Beg.
|n tako mu je postala Katarina va*; refoiet. modrica, tolažcica Ali je mogel biti še kakšen drag blagor na *mljit Bil je potnik ia <i*!>ljen. A*o ptzau k prišla kljub veri dalje vrni sredi i| blaženosti včasi mre-' Ltnigi
G rafonola
d Columbia Records
Vesele božične praznike
s
slovenskimi Columbia rekordi
CtiwaUa G rafonola, Price $18
je tr^lo ila. v>ako drui:t:o, ki hof-t- slišati miU- pesmi stare domovine, ko obhaja praznike. Kad*r bodet* s isaJi znamenite umetnike ;.ri Columbiji p^-ti Va« najljubše pe^mi. tedaj »e l>odo v Vas zbudili sladka spomini preteklih dni. Pojdite h kateremukoli prodajalcu Columbia rekordov in pustil Vam bo igrati brezplačno katenkol) rekonl želite slišati. Najzadnji in najlepši slovenski Columbia rekordi so:
Slovensko pevsko društvo "SLAVEC":
10 palcev 76 centov.
E 3492 'Zagorska, "Pa bom šu na planine"'.
(- Kako bom ljubila?"
R 11Q1 ("Le semkaj k meni sedi".
("Odpiraj dekle kamrico"
Naš mesečni cenik izpolnijo štirj* popularni komadi za ples, igra jih naš priznani
COLUMBIA ORKESTER:
IO palcev 78 r—»mi.
E 3513
Cokoabia Graioaola, Price $55
4
(Carmen Sylva. Valček. (Spomini. Valček, t
E 3151A (Veaelo naprej. (Landler.)
(Srečna dežela. (Landler,>
Q59A (Ženska lepota. Alazurku. wu oo^u (žensko srce. Valček.
Accordion solo, J. Kressel:
EOPOi (Pol k a-mazurka.
(Polka-koračnica." Ako ne poznate nobenega prodajalca, ali pa,"ako nirr.afceiiika. pišite pismo.
naoi
Columbia Graphophone Company
International Record Department 102 West 38th Street
New York
Kadir Ki.pu.ete grafonc-lo, ali pa rekorde, pazite na varstvena znamke. kajti ia V?ti js-nti xa kako. vcat.
Vedel sem to, poznani tvojo trdno voljo, zato ti ne ugovarjam -ia značaje, kakršen si ti, je najbolje, če izpijo čašo trpljenja do lna. Sami se potem d opomorejo miru. Ostani z Bogom! Kmalu zopet pridem. Glej. da bo miren, to je edino zdravilo zanj."-Pri durih se je domislil.
44Oh", je rekel, "pozabil tem. Tu je zate pismo od done Pavline in tu je drugo za tvojega bolnika. Njegovo je prinesla k*nam Niua. a tvoje mi je dala dona Pavlina I včeraj, ko sem jo posetil. Pomisli. | postal sem tudi njen zdravnik. To ! pomeni, da bom v Rimu kmalu v i mod 1." Dalje prihodnjič.)
l»R. ROSENTHAL, specialist,
PITTSBURGH, PA.
622 PEhN AVE.
Ure: U 9. d« 8.
Dr. Rosenthal, ipeciaJist, nad 20 let. Ako Imate ka-terokali moško bolezen na krvi, živcin, želoacu, ledicah mazulje. revmatizmu ali mehurju pridite k Or. Ro-senthalu po nasvet in on Vam pove, ali morete biti o-zdravljeni ali ne.
Dr. Rosenthal zdravi vsak slučaj z najboljftiml zdravili Iz Evrope. Indije, Kine, Juirte Amerike In vseh delov sveta. On skrbi, da ozdravi sveje bolnike.
Jamčena čista zdravila.

Važno za	vsakega.
KADAR želite izvediti sa naslov svojih sorodnikov,	KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev, ttvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po-	KADAR želite dobiti delo sa sebe ali svojega prija-hiitvo, trgovino itd. telja aH znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitre, žalostinko itd.	KADAR želite objaviti društvena naznanfla,
RABITE VSEL
"GLAS NARODA"
Ali je marala za to, kar bi bilo gnati, »ta pogubno delovala nt zanjo boljef In je mislil Luigi, da njegovo zdravje. Znatno je oble- bi ostala tukaj, v tem praznem do-lel, malo je spal in mučila ga je mu, ko bi odšel on t vročina.	| ^Nedavno", je začela zopet, —
Prestrašena Katarina je pisala .*«nedavno si mi pa rekel, da bi bi-Luigijn, ki se že vee ni vozil v San iG bolje, nego je tu, ko bi bil v Cataldo, ker se mu ni zdelo treba mesto.1'
in ker se je nadejal, da se povrne j "Takrat tem ie nekaj upaL Nje-njegov pacient v Rim.	t go vpoložaj te je ahujial, Katari
Xi Katarinino željo je preeej na, znatno ahojitL Vtroki mi niso priael. Potresal je glavo, ko je pri- znani. Kdo more priti prirodi do iel iz bolnikove sobe in sedel Ka 'dna! Kda naj pregleda ves sestav tarini nasproti, ki ga je nestrpno človeka tako podrobon. da bi mo-čakala v svoji sobi. Videla je nje- gei soditi z matematično gotovost-gov resni obraz in srce ji je od jo? Za nas je ie toliko nedoumne-strahu prenehalo biti. Ker je ho- g* —.** tela vedeti samo resnico, je s silo Ni ga poslušala dalje. uU je vala strah in bolest.	"Kaj storiti I" je vprašala zo
*'Kako sodit o njegovem zdrav- pet. jnl" je rekla in skrila tresoči sej ' Prepusti ga usodi", je svefcrt ustni za robec.	J val po kratkem molku. "Ti pa
"Katarina", je odgovoril, gle- Katarina----Mati moja te pro®
dajoč ji ▼ oči, "nisem te varal v da bi tla s meatj T kjer do začetku. Povej, ti ga —" Zamolčal je.
Uganila je in dopolnila: "Da, ljubim! Ljubim ga str astmo. Z vao dušo. Torej, sedaj go-J
hotel alu&ati,
bit zavetišče ▼ njeni bili.... Tem da tega ne storil, d asi hoče sem v Sa« Cataldo podati dve ut mil jeni sestri, ki W —"
"Jtf*, Loifi, j« odnafla "Xe Iftinjfj p^ogir! m pi-m kosrar treba, s« mani in n^ yvtpti
«<i
'GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; ▼ vsakem mesto, v vsakem trga in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejži in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v žtirih in pol miljona (4^500.000) iztiaih in je torej najboljše sredstvo sa oglaševanje.
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stana $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota
itd. stane.............................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane............$L00
Enkratno iskanje dela stane...............- $0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
ali kaj enakega stane...............$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane________$(50
Slovenskim trgovcem wawytiiaa posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.

NASLOVITE NA:
"GL
82 CORTLANDT STREET,
ARODA"
NEW YORK, N. Y.
Rojaki, vpostevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa
oglasov, ako jih spoznamo sa dvomljive in s tem va-	Utfočajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu
ZiZL »mi* ^	to ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj
rujemo nase naročnike pred raznimi swparji, katerih	^ ^ podimo velike važnosti je b vsakega pri na


tritJmfiffi.- - * a^^UaLI
ii&M
-•rt/ ** • .
JOŽO BLATNIK.
OUST BTRAJKER. «1.0. St, Omlaad, OM* tnM K. 78. St, OefHicd, Ohio. ANTON OORENC. 7VSH Omc« At«, ClvcUnd, Okla E. 78L flt, BOSI M1UIEB, 882*2 & 88. fl
švojim bratom FRANK D, MARTINU m JOHNI KLOffrC. doma i/ Cesnjk- pri Morevčah na Kranjskem. sedaj bivsjočiin nekje v Clevelandu. Oh:«. naslove ne vem\ naznanjam, da, ako mi hoče kateri pihali nuj pismo naslovi: Charles K!op.-ie. P. O. >u£rarite. X. Mo\.
(11-13—121
20	(Nadaljevanje*.
—	Upam, da bo va« sin dobro premislil, predno bo storil kak; tak odločilei korak. — Pri v«etn tem se mi pa ne zdi mogoče, da bo* Kara dosegla v*e, kar hoče. — Gospod Haupois, jaz prav dobro poznam to žensko.
—	Torej jo poznate, gospod komiiiar?
—	T>*. in še prav dobro. — Večkrat je bila v moji pisarni in je
d. U rs v not a m, k>*r zdaj vi sedite. — Nekoč je bilo posebno zani-' mivo, ko n>e j« profila vojvodinja Calami, naj ji ktrgam njenega; mna. Tedaj ne je imenovala Hortenza de Lignon. — Kaj takega se pri rut* v«vkrat pripeti. — Nesrečni stariži se obrnejo na nas. kot da bi bili mi vsemogočni.
—	In kaj je bilo?
—	Tedaj te Hortenze se nisem tako poznal, oziroma nisem veli-j k« v«*del o nji. Najprej sem povabil vojvodo in ga spravil tukajle za. «pan«ko r'
niti zakašijati. —Pol ure kasneje je prišla Kara. — Vzel sem i
MAM GUBA, 8808 I. W 8C, MABTDf MABTTN&EK, 800» B. 81. St, IVANK TBČEK. 8884 B. 78. St, Cleveland.
JOHN FONDA. T835 Bute Ave, Cleveland. Obla VBANCBS EABUKOTBC. 888« B. 78. 8t*
LUDVIK GBUDBN. 8884 B. 78. St, Cleveland, Ofcla
Seja m nI prvo sedaijo v mane «nt 8eu B 8L 8t, Cleveland. Ohio.
ob a ari dopnkhm v Mika Ploitrt
—	O. moj dragi, moj najdražji otrok! Po večerji, ki je trajala precej dolgo, je rekla:
—	Zdaj pa le pojdi, moj dragi otrok. — Zame in zate je najbrže parwko steno. - Kekel nem mil, da mora biti čisto miren ter da ne (boljše, ,v sf. /(iaj ločiva. — Ali boš jutri zopet prišel? rnr niti zskašljati. —Pol ure kasneje je prišla Kara. — Vzel sem, — Če zahtevaš, bom prišel.
pomo, polieijtki zapisnik ter ji bral naprej vse nesramnosti, ka-j — Dobro. — Torej jutri. — Predno pa greš. poslušaj še resno tere je napravila od *voje?a trinaj stega leta naprej. — On je poslu-j besedo. — Ja? ti nočem ničesar očitati. _ Večer jo prelepo začel, da Kol za špan»ko nteno, ona je pa v*e priznala. — Ko sem ji bral na-jhi te žalostila. prej, kako nesramno je izrabljala svoje ljubimce, je planil vojvoda l^eon ji je stisnil roko
ura španske Mene ter vzkliknil: — Ni res! — Ni res! — Zatem jo; _ 1'od kuratelo smo te samo zato postavili ker smo hoteli čim-,,e objel a, poljubil t<-r odšel injo iz dvorane. — To je bil torej ko-jprej kon.-ati lazmerje mM teboj in ono. on« Karo Mesto tega se je
uee. — kot \klite, je bilo v»e moje prizadevanje brezuspešno. ; ,ka to razmerje »e bolj utrdilo____
Ni mogoče! — je vzkliknil gospod Haupois.	_ Toda
Na svetu je v>e mogoče, gospod - Poslušajte, kaj vam bom. _ Poslušaj do konca. - Rečem ti, da ti nočem ničesar očitati, /.daj povedal. - \ ujvodinja me je na kolenih prosila, naj spravim Xe bom govorila o nas, temveč samo o tebi. — Prišel si v veliko za Karo v Sr. Lasare, kjer je jetnišniea za ženske. Po hudem naporu flrf,po. ker nisi mogel plačati svojih upnikov. — Gotov« si bil zelo s. rili y posrečilo »poslovati aretacijo. Zaprta je bila pa komaj tri zelo nesrečen, ker so te vedno opominjali, dm. Kešila jo je njena sestra Izabela. — Izabela, ki je tudi lahko- 1	i)Ht to je res. mati.
ihk* prve vrste ima več upliva kot katerakoli vojvodinja. — Izabela je omejila svoje delovanje na grofe in barone, Kara pa na bogatil se. — Ce je ena v nesreči, napne druga vse sile, samo da jo reši.
—	To je vendar zarota proti pošteni družbi.
—	Seveda. — Toda pri tej zariti se policija brezuspešno bori.
Gospod HaupoLs je začudeno odkimal z glavo.
—	Ce bi ne bilo drugače, bi jaz prav lahko ugodil vaši prošnji ter poslal Karo v zapor, tenia prepričan sem, da bi tam ne ostala dolge časa. če bi živeli v prejšnih časih, bi lahko zaprl vaš«-ga sina. — V zaporu bi ostal toliko časa, da bi pozabil na Karo. — To pa seveda ne gre in ni mogoče. — Marsikaj bi lahko storil, samo ene stvari ae. —
—	Česa ne morete storiti?
—	Vašega sina ne morem pregnati iz Karine sobe.
Kljub temu, da je govorjenje policijskega uradnika napravilo
na linupoisa mogočen uti*, je bil vseeno prepričan, da se Kara ne bo poročila z Leonom.
—	Ti policijski uradniki -- je rekel medpotoma Bya^sonu
—	Tako ne more iti več napr-j. — Dolgove ho treba plačati, seveda. če hočeš ti. — Pri tem pa moraš dati očetu malo zadoščenje. Veš kaj?
—	Kaj ?
.— Odpotnj za dva ali tri mesece. — Toda odpotuj sam. _ Tvoja ljubica mora ostati v Parizu. — Tvoj oče zahteva tako, jaz te pa prosim.
—	Zakaj bi odptoval?
(Dalje prihodnjič). 4
mi
doživeli toliko >lat ^a, da morajo biti pesimisti in črnogledi. —I Strast, strat, to je velika pomembna beseda, žnjo pa še vseeno ni vse rečeno. — Po mojem mnenju zadostuje zaenkrat samo kaka malenkost, kaka kaprica, pa ga bo pustila. — Jaz sem trdno prepričan,
da se bo I/con izpreobrriil. — Upam, da se bo v kratkem času vrnil k meni.
Nekega jutra sta sedela gospo«! in gospa llaupois v svoji sobi ter z začudenjem prebirala pumo, katerega jima je pisal župnik o-n»*ga kraja, kj«T je bil Leon rojen.
Citatelju moramo pojasnili, da je imela Ilaupoisova družina na kmetih veliko posestvo, kjer jo preživela poletni čas. — Na tem posestvu je bi! tudi Leon rojen ter krščen v mali vaški cerkvic L
Gospa Haupois je to cerkev vedno podpirala in vsled tega ji je bil župnik zelo vdan iti naklonjen.
Pisal ji je "torej, da je bila pri njem nekaka mlada, zelo elegantna dama in zahtevala od njega prepis- Leonovega krstnega lista. — Ker je obenem darovala precejšnjo i>voto za vaške reveže, ae tes prošnji ni mogel protiviti.
Gospod itt gospa sta dolgo ča*a premišljevala, slednjič pa napravila lep načrt.
llaupoi* je odpotoval za nekaj dni iz Pariza, gospa je pa pisaJa l.eonu sledeAe pismo:
Moj dragi otrok: — .laz »cm bolna in sem že šest dni v postelji. Čisto s»amu M*ni, ker je mora! tvoj oče odpotovati v Madrid. Moje srce Urejeni po tebi. Kaj ne, da boš prišel ter objel svojo mateT? Tvoj poljub me bo morda zopet ozdravil/
Staremu Jakobu je naročila, naj pismo tako odda. da Kara o d jem niti slutila tie bo.
Jakob je bil zvest služabnik. V bližini Karine hiše je čakal oil poldneva do šestih zvečer.
Ob šestih se je vrni! Leon sam z izprehoda.
Jakoba se je bil skoraj nekoliko prestrašil, ko je pa izvedel, da je njegova mali bolna, se je takoj odpravil domov.
Madama Haupoise se je že naveličala čaka-ti. -r— Slednjič, oh pol sedmih je pozvonilo. — On je bil! — Ona se ni motila, ona se ni mogla mot i* i, kajti samo roka nestrpnega otroka zamore tako močno pozvoniti.
Vrata «o se odprla, ona se je j>a zravnala v postelji ter objela "izgubljenega sina".
Rekla mu je, naj sede na stol poleg nostelje.
Oh, kako se je izpremenil! — Bil je bled in njegovo čelo je bilo vse polno gub.
Madama Haupois ni hotela pokazati Leonu, kak trt is je napravil nanjo njen prihod.
Čakala je samo njegovih vprašanj.
On jo je skrbno vprašal koliko časa je že bolna, kaj pravi zdravnik in kako se zdaj počuti.
Dolgo časa sta se pogovarjala, ne da bi kdo omenil Karo. — Leon je vprašal tudi za sestro, za očeta, o starih prijateljih in o vsem drugim.
—	Ali imaš dober tek? — jo je vprašal Leon.
—	Zadnja dva dni sem primeroma malo jedla, danes *c mi pa zdi, da sem lačna. — To je posledica tvoje navzočnosti.	iHipnoiizem
Leon je ostro pogledal mater, zatem pa takaj povesil pogled, j Doli z orožjem
—	Oh, če bi *i upala________i Mesija 2 zvezku
—	Kaj pa, mati t -	i odkritje Amerike
Rojake v ruskem njetiiwAti prosim, ako kdo ve za naslov mojega brata FRANCA HRIBAR. Doma je i/ £erovniee na Notranjskem in sedaj se nahaja v ruskem ujetništvu v Sibiriji. Prosim cenjene rojake-ujetni-ke, no k kdo kaj ve o njem, dr. mi naznani, ali naj se pa sani ogla.s-5 svojemu bratu : Matevž Hribar. Box 1. Camp 39. Cheat Bridge, W. Va., V. S. America. (11-13—12)
SLUŽBO DOBI
Slovtaika, katero veseli pomagati v restavraciji. Vožnjo plačam ne dalj.- kot od <"'levelanda pa do
som.
Andy G a Her. Box 1121, \ Gallup, N. Mex.
(12-17—T2)
____ 'i-. '
Rojaki naročajte se na "Glas Naro-najv-eJi slovenski dnevnik v Združenih državah.
MBEiaiaaiai?
poglej, poslušaj!
Rada bi izvedela .za naslov mojega svaka JANEZ A BEZJAK. Doma je iz Postojne na Kranjskem, priženjen v Sapjane ši.
podomače Brajeiov na Primorskem. Torej se že vnapre/j zahvalim rojakom - in rojakinjam, če kateri ve za njegov naslov in d.i mi ga naznani, .»!i n»j se pa sam javi svoji svakinji Am Bratovič. omoženi §iut-čie. Moj naslo\- je: Mrs. Ann:-. Siureič, Box 14:'.. Middletnai. \V Va.	. 11MS—12>
OLAS NARODA, 10. DEC. 1917.
Prcwun cenjene rojake, ako kdo vc za naslov MIHAELA RA-DIHA. Bival je na Dearborn st. v Chieagi, sedaj pa mislim, <ia je nekje v Minnesota. Če kdo ve, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega sporočiti. Frank Jurjovee, 2128 South 61. Court, Cicero. 111.
10-12—12)
Iščem JOHNA ROŽANC. p.^do liiačc. JOŽEFOVGA iz Marti ujaka pri Cerknici na Notranjskem. Če kdo ve /a njegov naslov, naj mi ga javi, če pa sam bere ta oglas, na i se mi oglasi. Frank Rožane, K. 4 Alhia. Iowa.	,8 11—12.
Dr.LORENZ.
Jaz sem edini slovensko govoreči 5i>erlalist molkih bolezni v Plttsburghu, Pa.
Uradne nre: dnevno od 0. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popot. V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, Specialist mačkih bolezni, <44 Pran Ave. IL nadsL na nlieo, Plttsbnrsh, Pa.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad iS let tukaj v tem p°»iu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršne k<Lo zahteva, hrez nadaljnth vprašanj.
JOHN WENZEL, 1S17 East eSnd St, Clevefaw*. Ohto.
POZOR BOJAKI
Kam si namenjen?
Saj veš kam, tam, kjer je popolna zmaga, tam bom dobil domače klobase in krače s kislim zeljem;. tam dobim gotovo tudi prijatelja.
Na svidenje!
Jaha Balkovec Hotel
5400 BUTLER STREET, Pittsburgh, Pa.
i CENIK KNJIG
JAKOB WAHdld, Am,
katere £ma v
SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 82 Corttandt St.
^ 82 Cortlandt St.,	New York, N. V jj
POLČNE KNJIGE:	Vojna na Balkanu U zvez.
Ahnov nemško-angL tolmač vezan —.30 ZR0d0vllUi c kr l>eSpoika 6t. 17 Domači zdravnik v hrvatskem	* s
jeziku, vezan	—.00 ztvUenje na avstrijskem dvoru
Hitri računar (nemsko-angl.)	, ari smrt «*arjevtfa Kndolfa
Po^Selstvo	—J50	RAZGLEDNICE:
Popolni nauk o Čebelarstvu, vez. fLOO Newyorske, božične, velikonočne Sadje reja v pogovorih.	—JS& in noroletne komad po
Schlmpffov nem5ko-slov. slovar $1.25 ducat
Album mesta New Tort: s krm* ZABAVNE IN RAZNE KHEUGB nimi aJikami
KNJIGE:
Cenjenim rojakom v Coloradi naznanjamo, da jik bo « kratkem obiskal nai saatopsuk
t—jo
ZEMLJEVIDI:
Pegam in T-^if^ergar Pod Bobom. SL Večernice Postrežba bolnikom
! sior.
,----novele in povesti
— Rada bi te prosila, če bi hotel večerjati z menoj. — Seveda, če te drugod ne pričakujejo. Desetkrat bolj bi mi teknilo, če bi bil ti pri meni.
Leon je molčal.
Vedel je namreč, da ga Kara ze nestrpno pričakuje. — Toda i	demokracij«
gotovo oprostila.
▲vstro-Italijanska vojna mapa ▲vrtro-ogrski, veliki vezan HjOO Celi svet mali —JK Celi svet veliki —JO Evrope vezan Vojna stenska Vojni atlas
Kje je ANA HABICH? Doma je, iz Besnice pri Litiji na Dolenj-j skeui. Pred 4. leti sem se sestal / njo v I-a Salle. 1U. Ona je se-i daj omožena. pa ne vem za nje priimek. Ako kdo izmed rojakov ve, naj mi naznani, ali naj se pa sama oglasi svojemu bratu: Antoni Habieh, 4!»r»5 Pearl Street. Denver, Colo.
v 10-12—121
Pozor, rojaki v ujetništvu! ISčem svoje tri brate: FRANCETA. ANTONA in JANEZA STARE. Doma so iz Doba pri Domžalah na Gorenjskem. Janez je bil ujet v Karpatih in zdaj ne vem nič o njean. Fram-e se je nahajal na tirolski fronti in Anton je bil postajevodje na iandar-meriji v l-iožu. Morda kdo -iz-mod rojakov v kakem ujetništvu Te za katerega izmed mojih bratov, ga prosim, da mi naznani, ali naj se pa sami javijo. — Mrs. Mary Prelovšek rojena Stare). 318 E. 35. Su, New York CHv, l*. S. America.
(10-12—12)
DELAVCI,
ki delajo na yardu v usnjarui Prodor, Ellison £ Co. v Elkland, Pa., zasluzijo od pet do sedem dolarjev na dan. Drlo >auio za svojega prijatelja JOSIPA j stalne delavce. Vprašajte v pisar ZORZIT. Pred tremi meseci1 m n«niam» v Elklandu, Pa.
sva bila skupaj v Kinzui. Pa., zdaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim, da se mi c*glasi, ali pa ako kdo ve ^a njegov naslov, da ga mi naznani. — Math. Po-všeč, liox 21. Braekenridge, Pa.
(10-12—12)
m usnjame v
(10-15—12)
8L0VEHCI
v Pittsburghu, pa^ in okolici!
STATE DEPARTMENT OP
LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah.
Pridite ali pišite! Newyorški urad: 230 Fifth Ave.
Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdro-
Vsi oni, ki dobe od vojnih oblasti posebne knjižiee, da točno odgovore na stavljena vprašanja in ) no veido, kako izpolnit:, se zamo-rejo obrniti na mene in jaz jim bom to napravil. Vsak mora priti osebno. Cez dan sem v svojem uradu od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer, 117 RlakeweH Building, vogal Diamajid in Grant St,; zvečer od 7. do 9. ure zvečer pa lahko pridete v mojs stanovanje: 702 Cedar Av., North Side, Pitts burgh (Allegheny). Jamčim za točno delo.
Kosto Unkovich, javm notar,
117 Blakewell Bldg., Cor. Diamond & Orant Sts, (22-11—10-12) Pittsburgh. Pa-
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pofiljatve. ■ itevilka-tai, kakor so označene pod imenom, naj blago velijo naznaniti prei-komocoče tvoj natančen naslov radi važne zadev®. Pisma katera sme jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 3307» Bear Dan
No. 260638 Beljan Ana No. 319997 Besen* May
No. 330062 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič D juro
No. 260681 Braun Mary No. 260648 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurift Blai Net. 960673
Gubert Giuseppe No. 323065
Jankovie Mibae 830890
Kastelie John No. 44708
Kovač Frank No. 260641 Kožel Louis
No. 32XiffI LenariiJ
No. 44555 Meden John
No. 331014 Mer kun Anton No. 331356 Mikolich John No. 323252. Oswald Lflrfse No. 260632 Oswald Joe Ko. 260621
Pintar
No. 330843 Ranch Math.
No. 260622 Resman Frank No. 44296
S amide Frank No. 830721
Sinčič John No. 380762 Spaniček Bosi
No. 328894 S tarčeJoham"
No. 831010 Tehler Anna No. 828896 TnrkXharlot No. 830861 Tnrk Ivan
No. 260647 Tnrk Jernej No. 829741
MODERNO UREJENA 1
Tiskarna Glas Naroda
YRAKOYBSm TISKOVIN* EEVBtUJK PO M1ZKIH
mm m
DKLO OKU8VO«
■ mm	^
HCVBSUJS PREVODI
1
K
fjnjBKO OMQAXUJRAMML
DBU8TVEVA PBAVIL^ OKBOflnCS — PAM7UBTS,
(IHIH L T. D.
__