lil stev. Novo mesto, 25. iiiiijn 1910. X\\\. letnik. DOLENJSKE NOYIC E Izhajajo 10. in 25. vsaccga niescca. Cena jim je s iiostnino vreri za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in dru^e evropske države zna.ša 2 K 50 li. za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroĚnino in oznanila tiskarna J. Krajcc nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Za povzdigo naše živinoreje. V torek n. t. ni. se je vršilo v Ljubljani važno zborovanje. Prišli so zastopniki živinorejskih zadrug in drugi vesěaki iz raznih krajev naše dežele, da se zedi-nijo v tem, kako bi se zanaprej zboljšavala domača živinoreja. Dvajset let je tega, kar smo dobili zakon xa povzdigo reje goveje živine. Živinoreja je v tem ěaau v marsičem napredovala, vendar bi se bilo laiiko več doseglo kakor se je v dolgili dvajseti!) letih. Glavna krivda nezadostnim vspeliora tiči mej dnigiin tudi v tem, da se i« vse križem liuenciralo, Lieeneirali bo se slabi biki, lieencirali bo se pa tudi biki takili plemen, ki ne spadajo v deželo. Vsled tega se je živina v najbližjih krajih preveč mešala. Na Dolenjskem so ae lieencirali plemenjaki domačega, murbodenskega, pincgavskega, simodolskega plemena, sploh vse, kar je prišlo pred oči, samo da je bilo količkaj kazne vnanjosti. Zadnji čas je bil, da se napravi temu mešanju konec in da se dopuščajo le taki biki, ki so prikladni enobarvnemu domačemu plemenu. Zborovale! so bili vsi za to, da ae pospešuje živinoreja po gotovem načrtu in da se v U namen razdeli dežela v plemenske okraje. V vsakem plemenskem ozemlju naj se licencirajo le biki one pasme, ki je za dotično ozemlje določena. Na Dolenjskem se imajo zaraditega liceucirati le biki enobarvnih planinskih plemen. Druga važna predloga je bila ta, da se vpelje po sodnili okrajih redno premovanje živine. Premovanje je v zadnjih letih čisto prenehalo, pa tudi prej se je i^rsilo tako poredkoma, da je med živinorejci od enega premovanja do drugega prenehalo vsako zanimanje za take prireditve. Ker redna premovanja največ pripomorejo, da se vzdržuje med živinorejci zanimanje in zmisel za rejo boljše in lepše živine, za odbiranje plemene živine itd., ^^ato je toplo pozdraviti, da namerava deželni odbor pre-oiovanje na novo vpeljati in sicer tako, da se bodo vršila v posameznih sodnih okrajili vsako tretje leto. Zakon za povzdigo reje goveje živine se ima v ne-îtaterili točkah popolniti, junčevina zvišati. Pri občinskih odborili se imajo izvoliti posebni živinorejski odseki, ki imajo v prvi vrsti skrbeti za povzdigo živinoreje v občini, za nabavo potrebnih plemenjakov itd. Odobril se je pa tudi predl()g, da se ima državna in deželna podpora za plemenske bike dajati v prvi vrsti živinorejskim zadrugam. Sploh se je naglašalo, da je treba v združevanj» živino-•■ejiiev iskati potrebne pomoči, da se tudi pri nas povzdigne živinoreja sčasoma na tisto stopinjo, na kateri jo nahajamo danes po drugih naprednih deželah. —r— Kaj manjka našim travnikom. ^!ed travniki pri nas in po planinskih deželah je velika razlika. Pri nas je ruša l)olj redka in nizka. Namesto dobrih zelišč najdemo radi dosti mahu. Po planinskih deželah je ruša bolj polna in gosta, bolj visoka in bogata raznih sočnih zelišč. Iz našili travnikov odseva pomanjkanje potrebnega živeža, doČim se razodeva po planinskih deželah bujna rodovitost. Naravno je, da dajejo naši travniki zaraditega bolj slabe košnje. Po planinskih deželah imajo dosti travniščine in bogate košnje, pri nas je pa ravno narobe. Malo imamo travnikov in se ti ne dajejo dobrili košenj. Glavni vzrok, da so nasi travniki manj rodovitni, je slabo in pomanjkljivo gnojenje. Našim travnikom manjka gnoja! Kar pridelamo lilevskega gnoja, ga zvozimo na njive, tako da ga za travnike nič ne ostaja. Ni čnda po tem, da so nasi travniki bolj pusti in mahoviti kakor v planinskih krajih. Po teh krajih je malo njiv aii jih pa sploh ni. Ves gnoj se izpelje na travnike, lilevski gnoj in gnojnica, ki vsled tega bogato rodć. Pri nas smo začeli v zadnjih letili pomagati z umetnimi gnojili. Vspeh je ugoden, a bi bil se lepši, ako bi travnikom privoščili tudi nekoliko hlevskega gnoja ali gnojnice. Koliko dobrega bi se dalo doseči z gnojnico, ako bi jo tako skrbno nabirali kakor delajo živinorejci po planinskih deželah! Kako močno hi ae to poznalo pri živini in na travnikih! Izvrsten je pa tudi hlevski gnoj na travnikih. llle\8ki gnoj zaleze med rnso in bogati zemljo na črni prsti. Zaraditega učinkuje tudi po več let. Pri nas ga trosimo stm in tja jeseni, planinci ga trosijo tudi v zgodnji spomladi. Če je dosti droban, ga puate sploh obležati. Ce je pa debel, ga pograbijo o prvi priliki, ko ga dež izpere. Nekaj drobiža ostane zmeraj Še v ruši. Ako bi bilo mogoče, nekaj gnoja porabiti za travnike, bi bila taka gnííjitev najcenejša in posebno dobra za naše izstradane travnike. S primernim menjavanjem umetnih gnojil in hlevskega gnoja in gnojnice bi se dala tudi pri nas travniška ruša močno izboljšati. Za nas se skrbno gnojenje travnikov toliko nujneje priporoča, ker imamo malo travnikov. Z dobrim gnojenjem bi se zboljáale košnje, z njimi živinoreja in z njo vred pa rodovitost naše zemlje. Zato pa skrbimo, da dobč tudi naši travniki sem in tja kaj hlevskega gnoj» in gnojnice. —r— Potreba društva za gojenje rib na Dolenjskem. (Kuiiec.) Ill kako je pa z množino rib dandanes po Dolenjskem? Veliko slab-še kakor je bilo nekdaj, ker so se ribniki 0|iUHtili, in ker Krka in drugo vode, osobito na tej strani (îorjancev, nikakor niso več tako bogate rib, kakor bo bile nekdaj. Da je temu v resnici tako, dokazuje nam novomeški ribji trg. Plemenita ri)ja, kakor: postrv, lîpan, sulec, mènèk, ščuka je jako redka prikazen na tem tr^n, Zato jo pa tudi ccna ribam tako visoka, da si jih moro privoičiti le pctični človek. Kar se je dobilo pred štiriindvajsetimi leti šc za krajcarjev, torej za 1 K 20 li kilogram, stane danes 2 K 40 h, pa tudi več. Ua. šc celo najbo^ navadne ril)e, kakor: klini, platiče, mrene so vsled majhne ponudbe zelo drage, in jim je ccna neverjetno poskočila. Pred 24. leti se jo dobilo lepega težkega klina ali platico za en f^roi, to je za današnjih 10 vinarjev, danes stane taka riba 30 do 40 vinarjev, pa še jih ni kdove kako Ichko dobiti. Ribe se bodo j)a gotovo še podražile, ako se ne !)0 za pov-zdijîo riboreje ničesar storilo, kajti prebivalstvo narašča od dne do dne, in bo še hitrejše naraščalo, ko se zgrade nameravane dolenjsko železnice. Za povzdigo riboreje, za pomnožitev rib, pa lazeii ene same meni poznate, vse hvale vredne izjeme, - pa nihče ničesar ne ston. Izjema, ki jo imam tu v mislih je gospod Jožeť Bcrgmann, lekarnar v Novem mestu. Ta gospod je že več let zakupnik ribolova v Težkem potoku pri Novem mestu. Ta ribic je ponavljaje poizkusil zopet zarediti rake v Težkem potoku, kjer so popolnoma izumrli, kar se mu pa žalibog ni posrečilo; voda je gotovo še okužena. On je pa v tej vodi tudi ribjo zalego že večkrat jako pomnožil in sicer s tem, da je izpustil v vodo mlade l>ostrvicc. Ta poizkus se mu je pa docela posrečil tako, da imamo prav v bližini Novega mesta kaj fine postrvi na razpolago, Ic po zaslugi prej imenovanega gospoda. S tem pa seveda še ni odločnemu in velikemu nedostajatiju .plemenitejših rib na Dolenjskem pomagano, da, nití za Novo mesto ne. Zato je pričela neka tukajšnja tvrdka (gospoda l)rata Kobe), ki večinoma trguje z delikatesami, uvažati morske ribe. V zimskem času to seveda že gre, mi Novomeščani moramo biti za tako podjetnost pač hvaležni, ali v poletnem času bo pa tudi ta vir usahnil. Sicer so pa morske ribe že v Trstu tako drage, da ima le malokdo zadosti dcft)rc zobe za nje že tam, kaj pa šele pri nas na DolenjskomI — V tem članku navedene okoliščine pač dovolj prepričevalno govore, kako potrebno je, in sicer za metropolo Dolenjske, za Novo mesto posebno druStvo za riborejo, ki mti bo smoter, vzgajati v ribnikih ribjo zalego, osobito krapjo, in jo potem oddajati v Krko in druge vode. Brez težav in stroškov seveda ne pojde, toda Dolergci velimo: „Za zmeniti se je!" Pisatelj teh vrstic trdrno iipa, da se bomo v kratkem o stvari res zmenili. Te vrstice naj večajo za prvi začetek, za sprožitev ideje. IJoHtavek: Gladilo slov. lovskega društva „Lovec" v 4. št. 1910 objavlja zgornji članek, s katerim se urednÍ.štvo Dol. Novic popolnoma strinja želeč, da se i za to panogo narodnega gospodarstva kaj primernega ukrene. -H- edini. A katoličani so se razcepili v dve struji: Hrvatska kat. Udruga in narodna zajednica. V slednjo se je zatepeJ že liberalni pojav, ki bo katoli.ški stvari v llerceg-Bosni gotovo na kvar. Dozdaj sta izvožena od kat. Udruge dva poslanca — eden je posvečeni škof dr. Šarič; od Narodne zajednice pa je izvoljenih 5 poslancev, za to stranko so se baje odločili tudi oo. frančiškani. II. kurija je volila 23. in I. 25. maja. Tako bo do prihoda cesarjevega deželni zbor že sestavljen. — Cesar se je vkljub visoki starosti odločil, da obišče svojo novo deželo Herceg-Bosno, kamor že 500 let ni prišel noben vladar. Bošnjaki se tega obiska zelo veselé. Cesar se odpele iz Budimpe.šte v nedeljo 2i». maja, se vozi skozi Doboj, Zcnico, Visoko v Sarajevo, kamor dos|>e 30. maja po tretji uri pop. Ostane tri dni, sprejme zastopstva, ogleda trdnjave, pelje se v toplice Ilidže k virom Bosne, kjer se mu pokaže kmečka poroka s plesom „Kolo". Dne H, junija o po-ludne dospe v Mostar, ob R-30 zvečer se o(l]>c]|jc nanaj in vrne na Dunaj. — Spremstvo cesarjevo je eostavljeno iz skupriega ministerstva in obeh ministerskih predsednikov. Čudno je, da so prezrli hrvatskega bana. Mažari že vedo, zakajV Mnogo oseh bo cesar odlikoval. Albanska vstaja se po turških poročilih bliža koncu, ker so bili Albanci na več krajih premagani in razoroženi. Vkljub temu pa ista poročila trdijo, da se šc zmir tija pošiljajo vojaki in jih je pri Djakovu, Třenici, ťrizrenu ]io 17 do 20.000. S Krete se poroča, da narodna skupščina ne pripnsti ustopa moslimom. Prebivalstvo soglaša s priklopUonjem Krete Grški, Turške vojne ladije v kratkem odplovojo v Arhipel blizu Krete. Na l'orlngalskcm so prišli na sled velikim poneverjcnjem. Samo pri zemljiškem kreditnem zavodu, ki je i>od vladno kontrolo, je izginilo okrog IG milijonov frankov. V IjOiiiIoiiu se je dne 20. maja vršil ])Ogreb kralja Edu-varda z velikanskim sijajem. Za red je skrbelo 35.000 vojakov in policija. Za krsto, katero je voîiilo 8 konj, je jahal novi krafj Jurij mej nemškim cesarjem Viljemom in angleškim vojvodom. Na to je jezdilo .še 7 krajev in razni zastopniki vladarjev, našega cesarja je namestoval nadvojvoda Fran Ferdinand, 1'otem so se vozile kraljice. Vlade skoro iz vsega sveta so mslalc svoje zastopnike. Gledalcev je bilo neštevilno; ponesreči o se je nad 2000 oseb. Ai'gPiitiiia, republika v južni Ameriki, praznuje stoletnico svoje osvoboditve iz španske oblasti. Uazne vlade so poslale svoje ladje k tej slavnosti. A da ondî ni vse gladko, priča dejstvo, ker so v Buenos Airesu priprli nad tisoč anarhistov. Politični pregled. v (iržavii«m zhoni posvetovanja le počasi napredujejo. Dasi vsi sprevidijo potrebo poslovni kove ^spremembe, vender .se ne morejo zjediniti, V tej zmedi je dr. Šusteršič predlagal, naj se izvoli (ioseben referent, ki naj v 14, dneh izdela ves nov i)0-slovnik, kar je obveljalo. Sicer je zdaj malo skupnih sej, deluje se le v odsekih, kjer pa poslanci ie predolgo govore in tako se zavlačujejo potrebne .stvari. V proračunskem odseku se je govorilo o ljudskem štetju, slovanski poslanci zahtevajo, naj se upiše narodnost po maternem jeziku ne pa občevalni jezik, a Nemci se potegujejo za dosedai|ji občevalni jezik. — Notranji minister napoveduje reformo pri političnih uradih, da se bo hitreje poslovalo. — Zbornica je razpravljala o vladni predlogi, da se iz veteranskih dru.štcv osnuje c. kr. avstr. kor dosluženih vojakov, ki bi smeli nositi oro/.je ter v potrebi opravljali straže po juestih. Za vojn» inoi-iiarie« bo zahtevala skupna vlada veliko vsoto, ki se bo razdelila na več let. Ho preteku 20. let hi se vsaka ladja zaměnila z novo. V hrviitskeni salioni je bila sprejeta nova volilna postava, ki bo število volilcev sicer zelo zvišala, a vladnega upliva napjo pa ne omejila. Ogi'skeiii se vrSé številni volilni shodi, na katerih so si Košutovci in Justovci v laseh. Streljalo se je z revolverji in ranilo več oseb, enega kmeta ao orožniki zabodli. Kaj bo še le o pravih volitvah? V Itořiiii so se dne 18. maja začele volitve v deželni zbor. Volijo tri verstva vsako zase. Vseh volilcev je: pravoslavnih 173.127; moslimskih líí7,364; katoliških pa 88.928. Najbo(j jed-notno so v III. kuriji volili Srbi. Tudi Mohamedani so bili dokaj Zabavi in pouku. Potovanje v sv. deželo. 3p. dr. J, Mariuko. 01> albanski iii grški deželi. (Dalje.) Ob jutru smo bili nekoliko oddaljeni od južnega konca jonskega otoka Zante (nhl. Zakyntos). Solnce je ravno vzhajalo nad grško ^Morejo za arkudskimi gorami. Sforje je popolnoma mirno; včerajšt^i bolniki zdravi, vse je pri naji)opi voÇi. Žal, da nam je bližnjo grško zemUo nekoliko zakrival meglen zastor, da nismo mogli imeti natančnih obrisov, vendar smo mogli spoznati, da je zemlja sploh precej krasu podobna, opustošena — znamenje nekdanje turške vlade. Pluli smo jirav blizu celine imajoč na desni od včeraj zjutraj nepregledno morje, na katerem se jo v daljavi parkrat prikazal paroljrod. Hiteli smo mimo treh prstov, katere moli proti jugu v morje grški 1'eloponez ali Moreja, Pozdravili smo konec druKega prsta nos Matapan, najl)0^ južno točko evropske celino ter pri tretjem otok Cerigo, nekdanjo Kitero, kjer se je v poganskih časih posebno častila bogiiýa Afrodita ali Venera. Grška, domovina junakov in državnikov, jicsnikov in pi-satetiev, Grška, učiteljica izobraženih narodov, kako le]>o sem se te mislil — in kako lejta si tudi res bila nekdaj! A stoletja ti je gospodaril Turek, pa te opustošili Videti je pač več selišč po gričih — zlasti pa po doîjnah, ki morajo biti pač .se rodovitne, ali splošni vtis ni vesel. Če bi pisal za dijake, bi hotel še marsikaj omeniti, kar mi je polnilo misli ter vzbujalo čustva, ko sem se spomiqal toliko in toliko dogodkov, ki so se vršili na tej znameniti zemlji od najstarejših časov do sedanjih dOb, od nadarjenih in pridnih starih Grkov, ki so dali podlago današnji Omiki, jia do seiîanjih njihovih malih iwtonicev in lenih Turkov — ali za l)ravco Dol. iNovic bi hilo večinonin malo zanimivo, zato hitimo (la^c proti Aziji. 1'luli smo proti otoku Kreli, ali kakor so dandanes navadno zove, Kaiidiji. Nebo se je jelo oWatiti, dež jo padal, tema je nastajala — ill bližali smo sc kraju, kjer se jc ])ar tednov prej ponesrečil Lloydov parobrod „Imi)ûratrix". Izgub^en je bil sam ter jc tudi nekaj zvestih naših mornarjev potegnil seboj v morski grob. Ni čmlo, da jc nas novince jel napadati neki sti'ah pred nočjo. Noč črna, da komaj vidiš roko pred seboj, krmar, mlad 25 do 28 let star častnik, dež lije, nastane naj Se vihar, pa nas požre kretsko morje v svojem brcxdnu! — Priporočil sem se 'jožji previdnosti in svojemu angelii varuhu tako feweče, kakor 'iiorda pojnej 5e nikoli ne v svojem življenju. ])a, na morju se moli 1 Vontiar je šlo vse arečno. Viharja ni bilo. Dež je zjutraj lo še i)roti zahod» nekoliko naletaval; vzhod je bil jaaen. Veličastno je priplulo solncc iz cgejskejra morja ter obsvctilo v daljavi juiťozupadno od nas visoke jforc. Bii jc, tako so mi je zatrjevalo, severovzhodni del Krete; jiroti severu pa jo štrlel visoko 'Z morja skalnat otok Unija. Tu so nam jc javil Ijubeznjiv in krasen prizor, kakoršnei^a doslej še nisem videl in ^ra morila ne bom gleiial nikdar več. V vsej svoji krasoti vzhajajoče solncc meče svoje žarko na mirno gladino morsko, da sc žari v lesku Vseh barv, ravno za jiarobrodoiii pa se veličastno vzjienjata dve "lavrici, katerih svctleja so določno odsvita v morju. Res prizor, da si krasnejcřía najbujnejša domištjija ne moro naslikati. O Bog, kako krasen si v stvarjeni naravi, kakošen moraš biti šc Ic v svojom bistvu ! — Živo sem mislil v teh nekako svečanih trenutkih na očaka Xoeta, ko je stopil iz barke. íídelo se mi je, ^la tudi nam govori ta krasni obok po noči, ki nas je nekako straSila; mir vam bodi I Ne bojte se, vsaj sc bližate krajem, katere je poifvctil knez mini. Tudi niorjo vam bo dalo mir. OfJoMne smo dospeli do otokov Karija in Karpatos (Kerpe), y kacih dveh urah pa smo zagledali vcči otok Kod, ki je znan grške zgodovine pa tudi iz ])csnii „Bor z drakonom", ki jo JO zložil nemški pesnik Schiller. Le škoda, da hitimo da|je. Kako 'ad bi stopil na znameniti otok, ki je nosil v starih časih znani i^elikanski „kolos" v čast solnčnemu bogu. (Dntje priite.) Dopisi. Ljiibljiina. — „Hlovcnska Straža". Voditelji vseslovenske tjudskc stranko iz vseh naših dežel so sklicali na 11. maj v Ljubljano shod, da se ustanovi novo društvo „Slovenska Straža". Kak čitatelj K Dol. Xovic" bo morda zmajal z glavo rekoč: čemu še jiovo društvo, ko jih imamo na Slovenskem že veliko število i' i^otrcbo tudi tega društva naj pojasnijo nastopne vrstice. _ Od vseh strani, posebno jia iz obmejnih ])okrajin so prihiteli rodoljubi v središče. l*o sv. maši v frančiškanski ccrkvi se Jo napolnila dvorana v Unionu. N^ačelnik V, L. S. dr. Sušteršič <^tvori zborovanje povdarjajoč, da hočemo delovati na teiiiclju ideje Verske in patrijotične za obrambo slovenske narodnosti. Dokaj žc sovragi odtrgali slovenske zemlje, a kar je še imamo, to hočemo varovati in braniti do zadi^cga moža. — Za predsednika "asvetuje voditelju koroških Slovencev poslanca Grafenauerja, 'iateri burno pozdrav(jcii omeirja, da no rabimo veliko besed, «nijmk kazimo lielo v dojaiyn, řía podiiredsednike so pozvani; ^'Mmik Uažiin iz Št. Jakoba v liožu. župan^ Thaler iz Št. Uja. ''f- Brecelj liot zastojtnik goriških, kaplan Î'ok pa tržaških ob-'"cjnih^ Slovencev. Na to poroča urednik Štcfe o priprav^alnem delu za „Slovensko Stražo". Zakaj smo jo ustanovili Prgvzrcčili so jo slo-yenski liberalci, ker naša stranka noče in ne more zatajiti starih Idealov slovenskih, katere so oni zavrgli in sploh niso hoteli Skupno delovati za narodno obrambo če.Š; „da s klerikalci nikdar Skupno ne nastopajo". Pač i)a radi ]>revzeniajo od klerikalcev "iibrane denarje in društva in narodne domove, katero so večinoma ustanovili naši somišljeniki, oziroma narodnjaki starega «rovu. Tako so nestrpni libcralci ugonobili že prejšpjo „Stražo". '^Kiipnost je bila še v „Družbi sv. dirila in Metoda". A novo-''trujarji tudi te niso marali. Naj se torej doslovno navede odstavek tajnikovega ])oročila, iz katerega je razvidno razmerje katoliško-narodnimi in liberalnimi sotrudniki glede na Družl)0 <'irila in Metoda. »Pri znameniti skupščini „Družbe sv. Cirila in Metoda" v "oh. Bistrici so liberalci na vedno silnejše naskoke nemštva na Slovensko zemljo odgovorili s tem, — da so na.še somišljenike pomciali iz odbora „Družbe sv. Cirila in Metoda". (Klici: Sram jih bilo!) Po tem predrznem j »roti narod nem atcntaiu je bilo v naših krogih se mnogo nejasnosti o jioti, katero naj po tem dogodku- nastopimo. Kdor i»ozna libcralce, je vedel takoj, da so naše somišljenike vrgli iz odbora zato, ker hočejo tudi „Družbo sv. Cirila in Metoda" izkoristiti v svoje strankarske namene (Tako jc!), kajti drugače so takega koraka vemiar tolmačiti ne da. Precej časa je bilo treba, da so vsi naši somišljeniki pri.ili do tega prepričanja, ki ga utemeljujejo dejanja. Ali so liberalci ponudili doslej sploh kak kompromis za „Družbo sv. Cirila in Metoda", ali niso hoteli, da največja slovenska stranka slepo gre za njimi, ki jo v svojeni „Braniku" lažnjivo napadajo in ji pri vsaki priliki kažejo svoje strankarsko kopito?! Libcralci so postali tako ošabni, da nam nočejo že V6Č peska metati v očí, ampak nam mečejo že skale. In ob tem se lahko vzdrami sleherni na.s somišljenik ! (Veselost.) Mi jta se ob mrzlem duhu liberalne nestrpnosti, ki je že toliko lepega oparil in umoril po slovenskih poljanah, ne bomo dali umrtviti, ne izključevati od narodnega dela. Liberalno nc-strjmost bomo pustili ob strani, i)a s svojimi silami, o])rti na najširše plasti ^udstva, odkritosrčni med seboj, bomo storili za narodno probujo, za narodno vzgojo, za narodovo ohranitev več, kakor bi storili v družbi onih, katere spremlja na zunaj hinav ščina, na znotraj pa zaničevanje vsega, kar je nam in narodu sveto. — (Živahno odobravanje.! — Preveč ]>« bomo imeli pri tem svojega dela, da bi mogli ali hoteli kakorkoli nasprotovati zavodom „Družbe sv. Cirila in Metoda" (Dobroklici). Mi stojimo na stališču: Niste nas hoteli med seboj, naše somišljenike ste vrgli iz družbe, zato vzdržite te zavode sami, mi bomo na.sli dovolj drugega dela za ohranitev naroda na najskrajnejših pozicijah, saj jc le predobro znano, kako površno je bilo narodno-obranibno delo „Družbe sv, (Irila in Metoda", ki ni mogla skrbeti za ono mladino, ki jc zapuščala slovenski govoreč njene šole, potem pa šla s trebuhom za kruhom v tujino ter sc ondi nam izgubljala v tujstvu ali pa v socijalni demokraciji. Dolžnost lilie-ralcev je sedaj, ko so nas ošabno vrgli iz „Družbe sv. Cirila in Metoda", kar največ prispevati za to družbo, naša pa je, kar največ delati, se žrtvovati za „Slovensko Stražo" in če končno rešimo vsi^ skupaj kolikor mogoče Slovencev, bo to nas najbolj veselilo. (Živahno odobravanje.) Čehi se ))ore za svoj obstoj v devetih narodnoobrambnih tiruštvih, zakaj bi se Slovenci ne borili v dveh?!" ("«Ije firiile.) Itiiiiaj. — Dne maja je bil na tukajšnjem vseučilišču promoviran za doktorja ]»rava g, J. Adlešič, kateri je rodom Belokranjec iz Adle.šič. Novi g. doktor je dobro ziian svojim rojakom po izobraževalnem delu. Bil jc posebno luar^ivo delaven član slovenske Dijaške zveze. Iskreno čestitamo! Iz Šeiii .(criicjii. — Položili smo J(f. maja t. 1, blagega g. .Tosipa Tavčar, tukajšnjega posestnika, v črno zemljo, liïl je šele let star ter jo dolgo časa bolehal. Zdravil se je v raznih kra ih, pa ni vso nič pomagalo. Poprej je imel posestvo rajnccga Jos pa Zagorca, bivšega deželnega poslanca, v oskrbovanju, ker je bil priženil njegovo hčer. liadi preobširnega posestva jo zelo dobro gostilno in nekaj lepega po.sestva prodal ter kupil hišo, v kateri jc pošta. Tukaj je lepo mirno živel s svojo Ijiibeznjivo gospo ter prav vzgledno obdeloval v vinogradih, na polju in vrtu. Poleg tega pa jc kupčeval s tavoleti izpod Gorjancev. Bil je predsednik dvornih upravičencev (H of Št eter je v), sronjski svetovalec in predsednik „Ciril Metodove družbe". Na jiraznik Vnebo-hoda ga je mrtvoud zadel, v nedeljo na to je umrl. Kako je bil jiriljubljcn ne le doma, tudi v drugih krajih, je bilo videti na dan pogreba. Od vseh strani so ljudje poslali vence in prišli k pogrebu. Poleg odličnjakov smo videli šolsko mladino z učitelj-stvoni, tri požarne l)rambe in mnogo prijateljev ter znancev. — Mile žalostinke so segle iwgrebceni v srce, ki vsi želé rajnemu, kar so izražale pesmice. DomaČe novice. Visdkn obisku. Dne 20,t. m. je njegova ekscelencija presvitli gospod nadškof Edvard Gaston Píittickh grof Pcttenegg obiiskal Novo mesto ter si ogledal kapiteljsko in frančiškansko cerkev in obiskal mil. g. prošta, — C. kr, dvorni svetnik pri dež, vlafii grof Chorinskv seje dné 17. t. m. z večernim vlakom pripeljal v Novo mesto in skozi tri dni nadzoroval c. kr. okrajno glavarstvo. Oi)iskal je gg. načelnike c. kr. uradov, g. župana in člane tukajšnjega kolegijatnega kapiteljna. Ogledal si je tudi obe bolnici, Dné is. t. m. popoludne je iaa cio uradnih itr [»orabîl tako, cla se ]C z g. prostom pciljiil V Protiino ter si ohledal novo farno cerkev in novo šolo. Uné 20. t m. se jo z večernim vlakom vrnil v Ljubljano. (Posvečfiijc nove žiijme cerkvc? v Fi-cčiii.) l'revzri.št'iii urospo«! kni^zuškol' Anton Itoiiinf^nliini .Jei^lič Im posvelil nu čast sv. Antona l'ad. novo žnjino cerkev v Preřni v poii' dťljek line JnniJiL t. I. /iirotek »ti S. tiri. To nv. ojmnívíIii Iiosveí-enjii Jio ipnîvzviseni knczoiíkoť delil zakrament sv. l)irnie. — ('aslilei nioijornciia iiripi-ošnjika sv, Antona jtri- oil lili/ii in daleć k tej nenavailni lejM slovesnosti! ;^ii|)iuioni občino Sraihoi-Stopice je bil včeraj zopet izvoljen frosp, Jos. Zure. posestnik v Kandiji. Odlika. Na.š rojak č, ří--Tanko Barlè, arhivar nadbiskupske knjižnice v ZajiTcbu, jc imenovan častnim priscrinikom nadbiskupskoga duh. stola. Imenovanji'. Dolenjski^rojak, č. g. Ivan Globelnik, župnik v Polšniku, je dobil župnijo tšt. Vici jjri Vipavi. 1'reknison kij) lurSke matere liožje jo g. proSt preskrbel in bo sezidal v spomin petdesetletnice lurške Matere Božjo — 1. 1908 — lepo kapelico. S toni bo vstregel že^i svojih faranov. l'renieiitia posestva. Hišico ranjke Amalijo Hočevar k vrtičkom pri cerkvcnih stopnicah jo kupil na dražbi g. prost za kajtiteljsko cerkev. Fotiniraf It, Itoleiic se preseli s 1. junijem iz Kandije v Novo mosto v nekdajno Vertačičevo hiSo, Tesarska ulica zraven glavnejra trfi^a. (iasMiio ili'iištvo v Ňt. I'etrn pii >'ovein niestn vabi na veselico s srečoiovoin in šaljivo, pošto v nedeljo dno 5. junija v gostilni [iri Jož. Bojanc-u v ýt. Petru. Prosi se za prostovoljne darove, ki se za pokritje stroškov za gasilni dom hvaležno sprejemajo. K prav obilni udeležbi vljudno vabi ocibor j^asiln. društva. Začetek oh 3. uri poi>oliidne. Vstopnina pro,sta. Pri veselici bode svirala novomeška godba. Knezoškolijski zavod sv, Slanislavii v Št. Vidu nad Ljnliljano otvori v sejitembru že VI. gimn. razrod. Sprejemljcjo 80 dijaki mej 5. in 15. junijem. IjC 9, junija bo gimn. vodstvo sprejemalo |)rošnje v .škofiji v Ljubljani. ^Navadna plača je 40(j kron. Natančna pojasnila daje vodstvo v Št. Vidu. Dijaška ustanova. Za dijake v knezoškolijski gimnaziji v Řt. Vidu nad Ljubljano je namenjena jubilejna dijaška ustanova župnika Ignacija Saleharja z letnimi 240 K, Pravico do nje uživanji! imajo katoli.ški gojenci navedenega zavoda v sledečem redu: 1. sorodniki nstanovnika. 2. Če teh ni, ubogi iz župnije št. Rupert na Dolenjskem rojeni dijaki. .3. Taki iz župnije Trebelno (Gorenji Mokronog). 4, Takt iz župnije Dole pri Litiji. .5. Taki iz žiijmijo Dolenjavas pri Ribnici. Pravica [jodeljevanja pristoji sedaj ustanovniku. Prošnje je vložiti najkasneje do maja t, 1, Dijak mora iuieti v zadržanju prav dober red in v predmetih saj dober prvi red. Narodna (.'itahiicic v Novem mestn [triredi v soboto, dne 28. majnika 1910 „Doseti brat", narodna igra a petjom v 6. dejanjih po .Jurčičevem romanu spisal Kr. Govekar. Pevsko točko prireclil Pahor, l,'cna: Sedeži L vrste za člane 1 K (H) v. za nečlane 2 K, sedeži II, vi'sto za člane 1 K 20 v. za nečlane I K tiO v,, sedeži vrsto za člane 1 K za nečlane 1 K 20 v. Stojišče za člane 50 v,, nečlane GO v., za dijake 30 v. Začetek ob 8, uri zveijer. Predprodaja vstojmic v petek in soboto v trgovini gosp. Fr. Kcnde, K obilni udeležbi vabi odbor. .llajniški izlet. Přetečeni četrtek so šlo učenke jjrvih treh razredov nikajsne dekliške ljudske šole na izlet k prijazni cerkvi sv. Roka, Kakor čujemo, mislijo učenke 4. in B, razreda na[iraviti izlet k .IV, Antonu v topliški župniji; učenko fi. razrecia pa so 24. t. m. šie na Trško goro. Koze SI' stavijo letos v novomeškem okrožju sledeče dneve: 'I'orek, 7. junija ob 8. uri zj. v Šmihelu, ob 10. uri v Novem mestu. Sreda 8. junija ob Va^- "" pop. na Ruprčvrhu, ob 3. v Stopirah, ob 5. uri pop. v Podgradu, Petek, 10. junija ob '/32. uri pop.ua V, Kalu, ob '/./i. v Mirni peči, ob V'^Ô, v Prečini. Sol)Oto, 11. junija ob'/2 L Rohrmanu, ob '/2 brusnicah, oj) v Orchovici, ob V« v Beli cerkvi, ob '/h (i, pri Zorku, ob 6. v Št. Petru. Pregledavanje se vrši ob istih urah teden pozneje. V Novem mostu, dne 19. maja 1910, Dr. Peter Defranceachî. Pri nahorili opazovane hibe. — Na DoJenj.'skom se jo pri letoštgein naboru videlo zelo mnogo kilavih in golšavih fantov. Preiskujoči vojaški zdravnik je zatrjeval, da ni nikoder našel tako visoko .število nabornikov za vojaško službo nesposobnih radi omenjenih hib. To dejstvo se kaže tudi pri bolnikih v bol- nici usmi^onih bratov, kjer jo bilo operiranih v preteklem četrtletju okolo 50 kilavih a 10 golšavih. Zanimivo je, da so pred kratkim v ženski bolnici s prav dobrim uspehom operirali štiri-mesečne do enoletne fantke, katerim je bila hiba prirojena, V tej bolnici imajo majhni otroci svoj posebni oddelek, v katerem smo jih videli te dni kakih dvajset. Občudovali smo svežost in živahnost operiranih otrok. Dokaz, kako lahko prestanejo otroci operacijo. Utonil jo 18. t. m. v Vel, Podlogu pri Leskovcu osem in pol leta stari Jož, Korin, učenec IL razreda, Pri,šodSi opoludne iz šole so je šel kopat a tovarišem v komaj jmr strelja jev od vasi oddaljeno vodo, ki se ob deževju nateče v jamo, kjer bo nekoč kopali pessik. Po nesreči je zašel v globoko jamo in zginil pod vodo. Potegnili so iz nje že mrtvega. Dhčni zbor okrajno ))olnišk« ldu;i;tijne v KtidoH'ovem se je vršil dne 5, maja 1910 ob II. uri do|ioldne. G, načelnik Josip Bergmann, otvori občni zbor, pozdravi navzoče gg, (lelogate, katerih se je udeležilo 31 ter preide na dnevni red. Poroča obširno poslovanje za upravno leto 1909. Novomeški okraj je štel 422 delodajalcev. Trebanjski 93, Žužemberk fí7 skupno 5Hii, kateri so imeli prijavljenih članov 4743. Najstarejši član je !)il rojen 1, 16.32. najmlajši 1899, Povprečno je bilo ](rijav]jenih l.ïOl. Začetkom leta je bilo 1025 članov, med lotom jih jo pristopilo 3718, izstopilo 3739. Tokom leta zbolelo je 950 članov, 792 moških, 158 ženskih. Pri teh še ni tištotih 214, ko med letom večkrat obole, jih je bilo skupno lHíé bolnikov. Mej temi bilo je 498 ambulantnih, kateri so prejemali samo zdravniško pomoč in zdravila, ostalih 452 bolnikov prejeli so 7784 i>odpornih dni z bolnišničnimi dnevi in porodščino, ter prejeli podpore v denarju 57tíií K 11 v, brez oskrbovalnih stroškov bolnišnic. Porodov jo bilo 14 po 28 dni skupaj 392 dni. Povprečno prido na vsacega bolnika 17 podpornih dni. Vseh dohodkov je bilo 25.299 K 44 v stroškov 23.32.3 Iv 49 v toraj promet 48,022 K v. Na globah se je prejelo 764 K, Glede zaostalih doneskov vložilo se jo 17 vlog pri upravni oblasti v prisilno iztirjaiije, mej temi je bilo 12 uspešnih, 5 brezuspešnih, Od teh so je izterjalo tekom leta od 8 strank po sodnijski rubožni na noiztii'ljîvih doneskih v znesku 198 K 27 v. Od 8 vloženih vlog ste ostali dve nerešeni, Neiztirljivi doneski so se odjdsali v znosku 79 K 5(i v. Rezervni zaklad zna.ša 42,ti54 K 28 v jiroti lanskemu 40.848 K 75 v, kateri je naložen v mestni hranilnici v liudolfovem in v poštni hranilnici za promet in v blagajni. Zvišal se jo iz obresti in deloma od dobljenih glob. Bolniška kontrola je bila obširna, pa ni biia brezuspešna. Našlo se je več simulantov, zlasti ob času ko ni bilo dola, ali na svojotn domačom delu. Tistim so podpora ni izplačala ; vendar se je nialokatori pritožil na razsodišče, največ je od pritožb odstopilo, kar jasno kaže, da je bilo poslovanje, kakor podpiranje bolnikov po vsem točno in pravično. , Zdravniške pomoči so se cilani posluževali v Toplicah pri dr. Kaisersborgcrjn, v okraju Trebnje pri dr. Mano Dereani, v okraju Zužomberk pri dr. Konstantin Konvalinka, v tovarni Rog deloma pri dr. Erich Schreycr v Kočevju in Toplicah. Novomeški okraj jo oskrboval blagajni zdravnik dr. Josip Strašek. Delodajalcev se jo moralo ovaditi pri politični oblasti v 109 slnTiajih, kateri niso hoteli zglaSevati svojih delavcev lilagajnim članom, ter prišli s tem v izdatne globe. Tekom leta vršil se jo jeden redni občni zbor in več rednih sej. Zaveznim zborovanjem okrajnih bolniških tjlagajnic v Trstu udeležila so je bolniška blagajna ])0 svojih liclcgatih. Da bi zastopali koristi svojih lilatjajn, ni bilo niogoče, ker so bili v niaiij.šini nasproti di'ugim delegatom. Dalje poroča tajnik iz računskega znključka po.samezno postavke o dohodkih in stro-ških ter imovinskem izkazu, kateri so je brez ugovora odobril. Db enem se nahaja raiiunski zaključek natisnjen med inserati, Nadzorovaini odsek prišel je tekoiti leta večkrat v pisarno knjigo in račune pregledovat. Razsodišče je razsojevalo tokom upravnega lota v 13 slunajih. Kazen 0 odklonjenih pritožb je 1 popolnoma .3 dolno ugodilo, 2 sta odstopila oď pritožbe in 1 proštya jo ostala nerc.šona. Nato so izreče načelništvu absolu-torij. Spremcnitev dnevne mezde so je sprejelo v podlaiio za I. kategorijo 4 K, II. 3'40 K, III. 3 K, IV. 2-40 K. V. 2 K, VI, za učence sploh 80 v. Vili, žensko delojoinalke P40 K, IX. učenke 80 v. ter predložile nadoblasti v potrjenje. Ker je bil načelnik po opravkih zadrian, prevzame vodstvo podnačehiik g. Makso Petrič, da ao se točko o vulitvah odsekov vršile zadnje. — Novi odbor so^ je konstituiral sledeče: Načelništvo: Petrič Makao načelnik, Štefanovič Dimitrij« podnačelnik. Odborniki: Bergmann Josip, Jevšček Kari, Biščan Peter, Blaž Franc, Ko-račin Josij), Seifert Konrad, .Šutlaj .A.iojzij. Nadzorni,štvo: g, Horvat Iirban prvomestnikoin. Odborniki; Mramor Miha, Bornhard Franc, trregorc h'ranc, Matoh Alojzij, Zalar Ivan. líazsodiSĚe: Pice^ Franc, Uuiek Vinko, ])ui>ić Josip, Lenart Josij», Magister Franc. Slovslv«. Koncem toj^a mcscca izido že napovedani VI. i^vezck 1'i'avnikovc zbirke avstrijskih zakonov, ki ga jc uredil dr. E. Volčiň v Novom mestu. Ta zvezek obsega predpise o zapuS-wnah in njih davSčinah, o notarstvii in o položbah (depozitih), inia 710 strani in velja v platno vezan 7 K. Ob enem izidejo posebni odtisi iz te knjige „Pristojbino o zai>u.š(;inah", cena 1 K 20 h m sodni depoziti", cona 1 K 80 h. Vse te ktgige se dobe po knjigarnah, tudi pri J. Krajec naslednik in U. Horvat v Novem mestu. Gospodarske drobtine. — 'I'craj '/,ii prideloviiiije kriini itit (Ji-itm se vrsi v pon-^eljek in torek dne SO. in maja t, 1. Ojiozarjamo s tem že enkrat na ta teiiaj in želimo, da se ga naši posestniki in kmetski niladcaici udeleže v obilnem .številu. Teiaj se priène v pondcljek t. m. ob 2. popoludne. Oddaljeni udeJežcnci cîohé podpore za ('Ot in prehrano, kakor je bilo v zadnji številki razglašeno. Tečaj je namenjen pred vsem našitu gospodarjem in kmetskim sinovom, udeleže se ga pa tudi lahko kmetske gospodinje, — INmk o zelenem ee|il,jeii.jtt iii o ]iok'ttiili df^lili n» IMorn pri Žužemberku jtrirodi kmetijska sola na Grmu v nedeljo diJo 12. junija v vinogradu g, Zurca (iskrabca) na Dvoru. Predavanje bode spojeno s jiraktiCnim razkazovanjem. Pričetek predavanju ob 9. dopoludnc. Hazdelili se bodo pri tej i)ri]iki tudi cepiči. Vinogradniki in mladeniči se vabijo, da se udeleže v obilnem številu i)Ouka. — Pouk o i)rašiljenjc in ravnarijo s Cepljenimi trtami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje Jielcncga cepljcr^a. Popoludno od 2. do 4, ure; Praktično vaje o poletnih delih v vinogradu. Ilazkazovar^e Hkro|)iltiic in žvejdalnikov. 1 aje y zelenem cepljenju. — Oddaljenim in podpore potreÍ)nÍm udeležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za ])ot in sicer železnico ozir, do Novegai»eflta in za prebrano 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti aH pa s potiporo tečaj obiskovati, "tij se jiriglasi do fi. junija pri ravnateljstvi! kriietijske šole na "1'nni. o priliki tečaja sc bodo razdelili med udeležence zeleni cejiici. — Oddaja modre irallre pri kmetijski podružnici v No-J'tïnuncstu se je že pričela. Kdor je šo ni vzel, naj pride za go-"^ovo v jiondeljek 3(i t. m. po njo na novomeški kolodvor in ''^cer popoludne ob 2, uri. Zlasti opozarjamo tudi županstva, da ^^amejo naročeno množino skupaj. Modra galica jo letos po ňi; h kilo, — Niii'oi'ila na niiiefiia gnojila z» iijd« sprejema kme-^'jska podriižniea novomeška do K), junija. Gos]>odarji, ki želijo ^Sročiti rudninski superfosfat za ajdo, naj so takoj priglasijo ]iri J"Hetijski podružnici. Naročila je treba zaarati. Za 1 oralo jc treba 150kg rudninskega Buperfosfata. Kiidninaki sujterfosfat, ki i''' daje kmetijska podružnica, je 14odstoten, to so pravi, da je ^ lOOkg gnojila I4kg fosforové kislino, iookg rudninskega ^•Jperfosfata velja v Ljuiiljani 7 K r>0 h. — Vinogi'adiiiškl tceaji. C. kr. vinarski nadzornik za ^'■anjsko, g, B, Skalický priredi tekom meseca junija t. I, več l'^aktičnih tečajev za vinogradnike, pri katerih bode poučeval ^ zeloneiti cepijeryu in poletnem obdelovanju trt ter odgovarjal "ft vsakovrstna strokovna v[irašanja. Ti tečaji se vršijo na prostem, ^ vinogradih in zato le ob ngodiietn vremenu. Vsak kdor ^^ jib misli vdeležiti, prinese naj seboj ob določenem času na pj'iij poduka dot)ro nabruSen nož, nekaj trtnih mladik in neko-bko guinijevib vezi. Taki tečaji se bodo vršili: 1. v torek, dno iunija ob 8. uri zjutraj v Tancigori; 2. v torek H. junija ob uri popoldne na Vinici; 3. v sredo 8. junija ob 8. uri zjutraj 'I t'l'cloki; 4. v četrtek i), junija ob 8. uri zjutraj na Vrhu; v četrtek i), junija ob .1 uri popoldne v liadencah ; 6. v petek 10 ol) i. junija ob 8. uri zjutraj v Staremtrgu; 7. v petek 10. junija "" '-i. uri iiopoldne v Dolu; 8. v soboto 11. junija ob 8. uri zjutraj . Cepljah, vse na Belokranjskem; 9. v pondofjek 13. junija ob ■ ui'i popoldne v Sajenicah pri Čatežu, obč. Velka Loka; 10. v ^rek 14, junija ob 3, uri popoldne v Vinjemvrhu za obč. Skorjam in HeJacerkev; II, v sredo 15. junija ob íí. uri zjutraj v "Orštu, obč. Ajdovec; 12, v četrtek 16. junija ob 8. uri zjutraj v Križkigori, obč, Žužemberk; 13, v petek 17. junija ob 8, uri zjutraj v Valičnivasi, obč. Zagradec; 14, v soboto 18, junija ob 9, uri zjutraj na Kopačiji jiri Primskovem; 15. v jiondeljek 20. junija ob 3, uri popoldne v St, Janžu in JU. v torek 21, junija ob 9. uri dopoludne v Radečah, vse na Dolenjskem. Natančen kraj pouka (goro in vinograd) zvedo vinogradniki po oklicu županstev. Zaradi velike koristi tega pouka za vinogradnike želeti je obilnega obiska teh tečajev od strani vinogradnikov, — Škropljenje našili vinogradov. Med nekatere vinogradnike je nekdo razstrosil vest, da pri nas strupena rosa ali l>erono.?pora zginjujc in da ne bo več treba trte .-jkropiti z modro galico. Mi pa ojiozarjamo vinogradnike, da se ne dajo preslepiti od takih govoric. Kmetijska šola dela v (Jerovcih žo dve leti poskuse s tcnaksoni, kot sredstvom proti peronospori. iJa se pa dokaže, ako sploh v dotičnem oddelku jforonoapora nastojii, se jiusti vsako leto nekaj trt neškropljenib. Leta 1908 so ostale te trte dolgo časa zdrave; meseca avgusta j)a jih je napadla peronospora s tako naglico, da se ni več dala vstaviti in je vse listje v kratkem odpadlo. Grozdje je pa ostalo nezrelo in kisJo, tudi Jes je slabo dozorel in ]»o zimi trpel. Preteklo leto je biln prikazen ista, le da je ta bolezen poprej nastopila, V obeh letih pa so ostale poškropljene trte popolnoma zdrave, brez sledu peronosporo, Iz teh vrstic, lahko vsak potrebo nadaljnega in pravilnega škrojdjenja posname. Opozorili bi le Se na to, da se naj sedaj pri i»rvem škroplenju tudi zarod temeljito poškrojd. — nddiijii zelenili «ppiëev. Kakor vsakoletno, se bodo tudi letos brezplačno oddajali zeleni trtni cepiči iz državnih trtnih nasadov na Kraiyskem in sicer: dne 13, junija v Kostanjevici in v Črnomlju in dne 14. junija v Novem mestu, vselej ob 8. uri zjutraj. Kdor želi cepiče dobiti, zglasi naj se vsaj en teden poprej i>ri delovodju dotične trtniee pismeno ali celo ustmeno, ali |ia naravnost pri c, k. vinarskem nadzorstvu za Kranjsko v Rudolfovem, Na dan oddaje naj pride vsak jtravočasno jio naročene cepiče. Prosilcem, ki se jjravočasno ne oglasijo, se odda le toliko cepičcv, kolikor jih bode se preostajalo. Loterijske številke, GRADEC, 14. maja 29 5il 2 35 30 TRST, 21. maja 78 29 30 87 88 Listnica uredništva; Ra4i jui muni k UD i a pnuitura dnjiiBe jirilmUiijic, PREVIDNOST skrbne gospodinje temelji na tem, da pri nakupu dCathreiner UCneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče 3(athreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika SKneippa kot varstvena znamka in ime 3(athreiner, £e ti znaki jamčijo za pristnost SCathrein^rja. «lOvfA. (J. Zahvala. I01Í ťoTudom {irebriđke izgnbenepuzabiiegablagegaBoitroga oxiromft brata, sraka, strica, goipoila Josipa Tavčap-ja, posestnika v Št. Jerneju ixrekanio iie^iakrenejSo laliralo vsem prijateljein ia Kiuiicem za tolikanj amo go broj no ûaatno spremstvo na lailDji poti, prekrasne vence in šopke kakor tudi sa iskrene izraze toplega «oûntja. Poaebej se Se presriiDu zahvaljujemo za adeležbo pogreba prei^astiti đnliovst:ini, si, obuinsbeitm zastopa, si. àolskemn vodstva itt nûiteljskemn zbom, vo-deûemn Hi>Uko tnlailino, slav. odboru podrnžnice družbe sv. Cirila in Metoda, kateri je bil poboinik vnet predsednik, si, gasitskemn društvu iestjernejskema in vrbpolj-skemii, konino ie za giuljivo petje pred biúo žalosti, v cerkvi in ob grobu gg. pevcem, elasti pevovuiljn, blag, g. nadu^itelju Karrtlu Troštu. Vsem najsrčnejša Kabvala! Žalujoči ostali. Di'iižbeni oklic. E 765/Í) Razglas. 1183-1 Ivon Kuntara, ci»cû®c oSooBccíBc Proda se oprava C^telaže in pudelni) za prodajalno, s - - - ÍZVO ae i»ri upravništvu „Dolom'skih Novic". 940-2 Na graščini Srebrniče (na fflarofu) pri Novem mestu je dobro belo iii criio vino od 56 litrov iiav/gor v vsaki niiio/ini na pi-odaj. 99.0.2 na Brodil, 20 minut od Novcffa mesta, s« iz jH'ostd rdko proiia. HiSa je |iripravna za kakejra obrtnika ali vjiokojenca. Zraven je velik sadni vrt in vrt za domačo zelenjavo, svinjaki, klet iti Snjia za drva. Vao v dobrem stanu. Cena nî>!ka, katero se izve ravno tam stev, '2, na Urodu. V it, m še i»recej v dobrem stanu a hlevom ae takoj proda-ali pa v najem dá. Več })Ovc Fi-atie '1'niliiik v Irci vasi št. 14, ii7-ži Dne 31. maja 1910 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oznatnenjeni sodniji v izbi gt, G dražba zemljišii ul st, 311. in 81S kat ohć. I'rećna, ki sestoje prvoimeiiovano: iz hiSe, svinjaka, půda iu Supe, živinskim hlevom in kletjo ter iz sedem par>;el (vinograd, pašnik, vrt in njiva). — Zadnje: iz ene vinogradne parcele. Zemljišča se bodeta prodali vsaka posebej. Nepremičninama, ki ja js prodati na dražbi, eta določena vrednosti : ad ul. št. 311 k. o. Prečna na STSa R; ad ul. št. 812 k. o. Prečna na 400 E. Najmanjši ponudek xna^ia: ad nI. št. 311 k. o. Prečna = 183G E C8 b ; ail ul. it. 312 k. 0. Prečna = K 36 b; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se obenem odobre, in listine, ki se tičejo nepremičnin. smejo tiati, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni soiiniji, v izbi It. 5 med opravilnimi urami. Pravice, katere hi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje T dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O uadaljnih dogodkih dražbenega postupanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jib zadobe v teku dražbe-nega postopanja, tedaj samo z nabitkoni pri sodniji, kadar niti ne stflnujejo v okolišu spodaj ozDameivjene sodnije uiti ne imenujejo tej v sodnem okraja stana jo če ga pooblaščenca za vTočbe. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., due 11,aprila 1910. '107 s t m eQW mmi m z zraven pripadajočimi zelcnjadnimi vrti kakor tudi 114 3-1 IPff^ stavbene parcele "VU v Kandiji so takoj prodájo. — Već pri lastniku .losij» Olivo. Sprejme se iicenec z primerno .solsko izobrazbo v trgovino z mešanim blaj;o:ii takoj V Trebnjem pri Viljemu Tomic. no Novi učenci sc bodo v prvi razred novomeško j^iiunazije vjiisovali v sivHld Junija 11)10 <><1 !). do I'.^. iirr^ . nitiJ« lifU». 1'regledak in v redit na^la za uadiiralni odbor: StelanoviČ Dimitrija 1. r., Seilert Konrad 1. r. Vsakovrstne slamnike priporofa trgovcem in slavnemu občinstvu iii-o i Franc Cerur, tovarna slamnikov, Stob, pošta Domžale. (!ene primerne, postrežba točna, na zahtevo cenik poštnine prosto. Svoji k svojim! ^Ê^^^m Pridnega vajenea takoj sprejme linjiaDBeznicĐ 3. Hrajec nasi, v Hovbih mestu. "Posestvo na prodoj. v Vinivasi fara Podgrad je hiša z opeko krita, z vsem fOBjtodarskim poslo]ijem, njivami, košenico in nekaj trtja vse blizo liše na prodaj. — Natančneje podatke se izve pri Ivan Bruder v Gotni vasi št, 3. m.M Lepo posestvo na prodaj. Na Spodnjem Štajerskem 2 minute od kolodvora, do farne cerkve in štirirazrodnc ljudske šole jo 4 minuto. Hiša je zidana, z opeko krita, v dobrem stanu, hlevi so tudi zidani, obokani ter z oi>eko kriti in ravno ob okrajni cesti. Njive in travniki so rodovitni, brez kamnja, v ravnini in ob cesti ; bosta je lejia, dorastena, les zu sekaige je bukov in hrastov, doljra pitna voda blizu hiše. Proda se zavoljo starosti pod zelo ugodnimi po?oji ter po ceni, l^revzame se lahko nekaj i»oaojila Kamniške hranilnice. — Natančno se izve i»ri Josip» HokÍC, posestniku in krčmarju v Stopah p. Sevnica. ll.^.B-i F.P.ttEKomp. Ljubljana tovania zare/anih Hlresiiikov " ponudi vsako poljubno množino _____:: patent, dvojno zarezani (32 248) strešnik-zakrivač spoševno obvezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. Xiij|Hfin'{)st(>.iS(i, in iiajli|i(i/nrjs(' kritj« Stl'(Ol SiHliUlJdSti. Na željo pošijeiiio takoj vzoi'ce in i)0])ia. Svoji k svojim! -45 ■m -m •g •»i Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za HanJiip in ohoiico refi- zadruii« z neomejeno zavezo V lastnem doiiui v Kaiidiji s[>reieiiia hranilne vlo^e od Ysaccf,'a, če je njen iiti ali ne, ter obrestuje po {7.0.S) •SK na leto brcz odintka rentnefra davka, katerofra nama iz avojefia [ilačujc. linam 850 lil izvrstncřía istrsKega vina hele in Ěnie vi ste, kakor tudi istrski konjiik po nizki ccni. Vsled nizke ceno pošiljam samo od aool tiaproj in proti povzetju. V dveh mesecih prazne posode nazaj. Uzorce na zahtevo brezplačno. Aiia M. riijmaii, poseatnica v Vodnjanu (f>itriiano) Tstrija. Topolov les na proda^]'. Ti-i toviirni v (ioi'ijiiuciii so bode vsaki dru^i in četrti torek v mesecu topolov les (dober stavbni les) prodajal in sicor kubikmeter po 8 kron. («o-M) KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. iSas n ( n ( na najlopšeni piostoru z vrtom, na križanju treh cest, je takoj nft prodaj. iKive iirvdiiišlvo „Dol. Novic,". Keil-«va bela prevlaka (glaznrai za umivabe mize vin. Keil-ova paita la «Tlje po 30 vin. Keil-ov ak la zUtenje okvirjev 40 vitt, MavO mesto: J. Picek. Crnomeli: Amon Znrc. Idrija: Val Lapajne. Kamnik: Ed.Hajeit. Kočevje: Fraiiz Kranj: FTalu^ Dolenc. Keil-ovo leiĚilo za iiode 90 viu. Keil-ov iak za klobake v rtiz-ličnih barvah, i)i)a vedno v zatoni tvrJka Ljubljana: Leskovic & ^tedeu. Postojna: Auton Ditrieb, Školja Loka: M. Žigon. Zagorje: Kih. E. MihelSiĚ. Radovljica: Oto Homaun. Í7.Í-ÍÍ-41 Slavno občinstvo opozarja na novo zalogo S : vsakobarvnih peči : s v ra/Jičneiii slo^u: seMaioniHtičncm, baroimcm itd. Zaloga MT" krušnih per;i - - • z velikimi in malimi peiínicami! - - -PripoTuía se lia-3-:i i.A)»i»e-t«v nasi. J. Klemeiičič, izdelovalnica in zaloga lončenih izdelkov. Kandija pri Novem mestu. Hiša na prodaj i i, deset minut nd Novega mesta, pod narodnimi loi^oji, komaj cdO minuto proo, kjer sc bode firadila nova železnca; loleji lep vrtt in bila je vžo stara gostilna v njej, a sedaj i)ro